Page 1

MOJA PRVA GEOGRAFIJA Geografija za 6. razred osnovne šole

Jurij Senegačnik


geo 6_Kazalo_CIP.qxd

8/3/12

12:19

Page 2

MOJA PRVA GEOGRAFIJA Geografija za 6. razred osnovne šole Avtor dr. Jurij Senegačnik Recenzenta dr. Franc Lovrenčak Neva Osterman Strokovni svetovalci Sonja Marin, Tomaž Oršič, Rudi Pišek, Metka Potočnik Urednik dr. Jurij Senegačnik Lektorica Zala Mikeln Zemljevidi mag. Mateja Rihtaršič Risbe Gregor Markelj Fotografije Andreja Senegačnik, dr. Jurij Senegačnik, NASA, arhiv založbe Modrijan Oprema in oblikovanje Gorazd Rogelj Računalniški prelom Dušan Obštetar Izdala in založila Modrijan založba, d. o. o. Za založbo Branimir Nešović Naklada 1200 izvodov Natisnjeno v Sloveniji Ljubljana 2012 Šesta izdaja

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na seji dne 20. 10. 2011 s sklepom št. 6130-1/2011/113 potrdil učbenik Moja prva geografija, Geografija za 6. razred devetletne osnovne šole, ki ga je napisal Jurij Senegačnik.

© Modrijan založba, d. o. o. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 91(075.2) SENEGAČNIK, Jurij, 1957Moja prva geografija : geografija za 6. razred osnovne šole / Jurij Senegačnik ; [zemljevidi Mateja Rihtaršič ; risbe Gregor Markelj ; fotografije Andreja Senegačnik … et al.]. - 6. izd. Ljubljana : Modrijan, 2012 ISBN 978-961-6465-68-7 260273152

www.modrijan.si


geo 6_Kazalo_CIP.qxd

8/3/12

12:19

Page 3

KAZALO Kaj je geografija? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Upodabljanje Zemljinega površja in orientacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zemljino površje prikazujemo z različnimi zemljevidi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Orientacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vesolje in planet Zemlja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vesolje je težko predstavljivo velik prostor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zemlja je »vodni« planet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Oblike površja in razčlenjenost celin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Gibanje Zemlje in toplotni pasovi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vrtenje Zemlje okoli vrtilne osi in kroženje okoli Sonca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Toplotni pasovi na Zemlji in njihove posledice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

4 6 8 15 22 24 30 38 46 48 55

KLJUČ ZA UPORABO UČBENIKA ZEMLJINO POVRŠJE PRIKAZUJEMO Z RAZLIČNIMI ZEMLJEVIDI Kaj je zemljevid in kako nastane?

UPODABLJANJE ZEMLJINEGA POVRŠJA IN ORIENTACIJA Prvi del učbenika je namenjen širjenju tvojega znanja na področju upodabljanja Zemljinega površja in orientacije, s čimer si se že srečal pri predmetu družba. Zemljino površje prikazujemo z različnimi zemljevidi. Pri orientaciji bomo pozornost namenili določanju strani neba na različne načine, orientiranju zemljevida in gibanju ob pomoči kompasa in karte. Učbenik ti bo na tem področju dal nekaj nujnih osnov, trajno znanje pa si boš lahko pridobil le z nenehnimi vajami na terenu.

Globus

Slikovni napovednik

Človek si je že od nekdaj prizadeval, da bi prikazal Zemljino površje. Takšen prikaz je lahko naredil le v pomanjšanem merilu. Ker je Zemljino površje ukrivljeno, ga je mogoče pravilno prikazati le na globusu. To je model Zemlje v obliki krogle. Globus upodablja Zemljo kot celoto, manjše dele njenega površja pa prikazujejo zemljevidi. Zemljevid ali karta je pomanjšana slika Zemljinega površja na ravni ploskvi. Pri izdelavi zemljevida pa se pojavlja težava, kako prikazati ukrivljeno Zemljino površje na ravni ploskvi. Pri manjših delih površja je ta težava zanemarljiva, saj njegova ukrivljenost ne pride do izraza. Drugače pa je, če hočemo prikazati velike dele površja (države, celine ali celotno Zemljo). Tega namreč ne moremo storiti, ne da bi resnično sliko Zemljinega površja na zemljevidu bolj ali manj popačili. Pomagajmo si s temle primerom. Če hočemo okrogel globus čim bolj približati ravni ploskvi, ga moramo razrezati nekako tako, kot razrežemo lupino pomaranče. Na sredini globusa je slika še kar točna, v njegovem zgornjem in spodnjem delu pa med tako razrezanimi trakovi zevajo velike praznine. Teh praznin ne moremo zapolniti drugače, kot da zemljevid precej popačimo. (To lahko ponazorimo tako, da lupino pomaranče razrežeš na trakove in jih skušamo poravnati na ravni ploskvi.)

Motivacijsko napovedno besedilo na začetku tematskega sklopa

S

VSEBINSKI SKLOPI

Napoved vsebinskih sklopov

Razrezana lupina pomaranče (levo) in razrezana površina globusa (na sredini in desno)

Zemljevide izdelujejo za to usposobljeni strokovnjaki – kartografi. Nekoč so jih izrisovali na podlagi merjenj na terenu. Danes jih izdelujejo na osnovi zračnih in satelitskih posnetkov. Tako lahko na njih poleg reliefa, vodovja in drugih stalnih sestavin prikažejo še vse tisto, kar se je v pokrajini pojavilo na novo (ceste, naselja in drugo). Na zemljevidih velikih delov površja

• Zemljino površje prikazujemo z različnimi zemljevidi • Orientacija

Osnovno besedilo

8

manjši in bolj oddaljen od Sonca kot Zemlja. Prav zato je Mars tisti planet, ki je najbolj buril in še buri človeško domišljijo.

Skrivnostni rdeči planet Mars je planet, ki ima z Zemljo največ skupnega. Ker je na njegovem površju veliko železovih spojin, ima značilno rdečkasto barvo. Ta spominja na kri, zato so ga poimenovali po rimskem bogu vojne. Mars je manjši in hladnejši od Zemlje. Na njem so velikanski ognjeniki, globoke soteske in izsušene rečne struge, kar pomeni, da je po njegovem površju nekoč tekla voda. Prav zaradi teh značilnosti so ljudje dolgo ugibali, ali se je na Marsu razvilo življenje. Konec 19. stoletja se je nekemu italijanskemu astronomu zazdelo, da je na njem odkril kanale, ki bi jih lahko zgradila le inteligentna bitja. Kar nekaj časa je trajalo, da so dokončno potrdili, da kanalov v resnici ni. Tik pred drugo svetovno vojno so v ZDA predvajali radijsko igro, v kateri so sporočili, da so na Zemlji pristali Marsovci. Temu je verjelo milijone ljudi, ki jih je zagrabila nepopisna panika. Leta 1976 sta na Marsu pristali ameriški vesoljski plovili, ki nista potrdili, a tudi ne dokončno zanikali možnosti, da na njem obstajajo vsaj preproste oblike življenja.

Mars ima značilno rdečkasto barvo. Bela površina na vrhu krogle je led.

Posnetek Marsovega površja, ki ga je leta 1997 naredila ameriška avtomatska vesoljska ladja Stezosledec.

Kaj so asteroidi? Med Marsom in Jupitrom je pas, v katerem okoli Sonca kroži največ asteroidov. Tako imenujemo manjša kamnita telesa, ki so običajno zelo nepravilnih oblik. Merijo lahko tudi več kilometrov, največji pa je dolg tisoč kilometrov. Možnost, da bi se kak asteroid nevarno približal Zemlji, je povsem neznatna, vendar je to temo že izrabilo nekaj ameriških pustolovskih filmov.

26

Najmanjša celina je Avstralija. Njene obale niso prav dosti razčlenjene, vendar imajo dovolj prikladnih zalivov, da so lahko nastala velika avstralska pristanišča. Avstralija ima večinoma uravnano površje. Edino omembe vredno gorovje je na skrajnem vzhodu celine. Ker je razmeroma nizko, bi mu lahko rekli kar hribovje. Ostala nam je še ena celina – Antarktika. Dejansko ne gre za pravo celino, ampak za vrsto velikih otokov, prekritih s skupnim ledenim pokrovom. Vse skupaj daje vtis obsežne ledene celine.

Rubrika »Kdo želi vedeti več?« za doseganje zahtevnejših učnih ciljev Rubrika »Ali veš?« z različnimi zanimivostmi, ki širijo tvoja obzorja

Reliefna karta Avstralije

Nižina – večinoma raven svet na majhni nadmorski višini. Gričevje – vzpetine, ki so povezane v zaključeno celoto in se dvigujejo nekaj sto metrov nad okoliško nižino. Hribovje – višje vzpetine, ki so povezane v zaključeno celoto, vendar pa ne segajo do zgornje gozdne meje. Gorovje – visoke vzpetine, ki so povezane v zaključeno celoto in segajo nad zgornjo gozdno mejo. Dolina – ugreznjen ali vrezan nižji svet med griči, hribi ali gorami. Kotlina – močno razširjena dolina, ki spominja na velikansko skledo.

Slovarček novih pojmov

Vse nižine ležijo na majhni nadmorski višini. V Sloveniji so največje nižine ob Muri in Dravi. So del velike Panonske nižine, kjer so naša najboljša kmetijska zemljišča. Naše največje gričevje so Slovenske gorice. Na njihovih prisojnih pobočjih se je razvilo vinogradništvo. Hribovja v Sloveniji po višini ne dosegajo zgornje gozdne meje, gorovja pa segajo nad njo. V Ljubljanski kotlini so sicer ugodne naravne možnosti za kmetijstvo, vendar so se v njej razvile predvsem druge dejavnosti. Med celinami ima najbolj razčlenjene obale Evropa, najmanj pa Afrika. Najvišja gorovja na svetu so v Aziji.

Povzetek

• Kaj je bistvo nižine? • Zakaj so nižine panonskega sveta naša najboljša kmetijska območja? • V čem se razlikujejo prisojna in osojna pobočja v Slovenskih goricah? • Zakaj se med črnskimi ljudstvi v Afriki ni razvilo pomorstvo? • Antarktiko sestavlja skupina velikih otokov. Zakaj ne moremo z ladjo pluti med njimi? 45

Vprašanja za ponavljanje in utrjevanje, pri katerih se zahtevnost stopnjuje


geo 6_Uvod.qxd

7/3/12

17:55

Page 4

KAJ JE GEOGRAFIJA? Za pojem geografija – po slovensko mu rečemo zemljepis – si skoraj zagotovo že slišal. Tudi če še ne veš dobro, kaj pomeni, si do zdaj nabral že kar nekaj geografskega znanja. V šoli si se pri različnih predmetih naučil marsikaj, kar preučuje geografija, predvsem pri spoznavanju okolja, naravoslovju in tehniki ter družbi. Z geografijo pa se nisi srečal le v šoli, ampak se z njo srečuješ tako rekoč vsak dan, le da se tega nisi zavedal. Ta veda je namreč del našega vsakodnevnega življenja, saj preučuje skoraj vse, kar se dogaja na Zemljinem površju.

Vsak izlet v naravo, na katerem pozorno opazuješ okolico, širi tvoje geografsko znanje.

Televizijska oddaja o življenju ljudi v nekem drugem delu sveta je tudi eden od načinov širjenja geografskega znanja.

Geografija je ena najstarejših ved, saj so se ljudje že od nekdaj zanimali za svet okoli sebe. Ime ji je dal grški učenjak Eratosten v 3. stoletju pred našim štetjem. Beseda izvira iz grških besed gē (zemlja) in graphein (pisati). Skoraj dve tisočletji so geografi dejansko le opisovali naravne in družbene pojave v svetu, ki so ga tedaj poznali. Ko pa so ga dodobra spoznali in opisali, so začeli pojave tudi preučevati. Geograf preučuje skoraj vse, kar se dogaja na Zemljinem površju. Na eni strani so to naravni pojavi oz. sestavine Zemljinega površja – relief, kamninska sestava, podnebje, rastlinstvo in živalstvo, prsti in vodovje. Na drugi strani pa preučuje tudi družbene pojave – prebivalstvo, naselja, gospodarske dejavnosti in druge posledice delovanja človeka. Oboji pojavi so tesno povezani in učinkujejo drugi na druge. Geograf zato pojavov ne preučuje ločeno, ampak upošteva njihovo tesno medsebojno povezanost. Geografija je edina veda, ki hkrati preučuje tako naravo kot družbo. Zato je hkrati naravoslovna in družboslovna veda.

4


geo 6_Uvod.qxd

7/3/12

17:55

Page 5

Pri preučevanju naravnih pojavov geograf ponavadi najprej usmeri pozornost na relief.

Med gospodarskimi dejavnostmi kmetijstvo pogosto pritegne našo pozornost.

Različnih pojavov ne preučuje kjerkoli, ampak na Zemljinem površju. Zato pravimo, da je predmet njenega preučevanja Zemljino površje. Pri tem ne mislimo dobesedno na površino, na kateri stojimo, temveč na prostor, kjer se stikajo in drugi na druge vplivajo kamnine, prst, rastlinstvo, vodovje, ozračje, naselja, tovarne, prometnice in vse drugo, sredi česar živimo.

Kako delimo geografijo? Delimo jo na fizično ali naravno geografijo, ki preučuje naravne pojave, in na družbeno geografijo, ki se ukvarja z družbenimi pojavi oz. s človekom in njegovimi dejavnostmi. Kadar pa hkrati preučuje tako naravne kot družbene pojave v neki pokrajini (s tujko: regija), govorimo o regionalni geografiji. Ko si pri predmetu družba spoznaval Slovenijo in njene pokrajine, si se seznanjal z regionalno geografijo Slovenije. V naslednjih dveh razredih se boš seznanil tudi z regionalno geografijo Evrope in regionalno geografijo drugih celin.

Geografija je razvila svoje posebne metode dela. Nekatere najpreprostejše si že spoznal pri naravoslovju in družbi, še več pa jih boš spoznal letos in v naslednjih letih.

Geografi pri svojem delu uporabljajo različne metode dela.

5


GEO 6_1pogl.qxd

6

7/3/12

17:41

Page 6


GEO 6_1pogl.qxd

7/3/12

17:41

Page 7

UPODABLJANJE ZEMLJINEGA POVRŠJA IN ORIENTACIJA Prvi del učbenika je namenjen širjenju tvojega znanja na področju upodabljanja Zemljinega površja in orientacije, s čimer si se že srečal pri predmetu družba. Zemljino površje prikazujemo z različnimi zemljevidi. Pri orientaciji bomo pozornost namenili določanju strani neba na različne načine, orientiranju zemljevida in gibanju ob pomoči kompasa in karte. Učbenik ti bo na tem področju dal nekaj nujnih osnov, trajno znanje pa si boš lahko pridobil le z nenehnimi vajami na terenu.

S

VSEBINSKI SKLOPI • Zemljino površje prikazujemo z različnimi zemljevidi • Orientacija


GEO 6_1pogl.qxd

7/3/12

17:41

Page 8

ZEMLJINO POVRŠJE PRIKAZUJEMO Z RAZLIČNIMI ZEMLJEVIDI Kaj je zemljevid in kako nastane?

Globus

Človek si je že od nekdaj prizadeval, da bi prikazal Zemljino površje. Takšen prikaz je lahko naredil le v pomanjšanem merilu. Ker je Zemljino površje ukrivljeno, ga je mogoče pravilno prikazati le na globusu. To je model Zemlje v obliki krogle. Globus upodablja Zemljo kot celoto, manjše dele njenega površja pa prikazujejo zemljevidi. Zemljevid ali karta je pomanjšana slika Zemljinega površja na ravni ploskvi. Pri izdelavi zemljevida pa se pojavlja težava, kako prikazati ukrivljeno Zemljino površje na ravni ploskvi. Pri manjših delih površja je ta težava zanemarljiva, saj njegova ukrivljenost ne pride do izraza. Drugače pa je, če hočemo prikazati velike dele površja (države, celine ali celotno Zemljo). Tega namreč ne moremo storiti, ne da bi resnično sliko Zemljinega površja na zemljevidu bolj ali manj popačili. Pomagajmo si s primerom. Če hočemo okrogel globus čim bolj približati ravni ploskvi, ga moramo razrezati nekako tako, kot razrežemo lupino pomaranče. Na sredini globusa je slika še kar točna, v njegovem zgornjem in spodnjem delu pa med tako razrezanimi trakovi zevajo velike praznine. Teh praznin ne moremo zapolniti drugače, kot da zemljevid precej popačimo. (To lahko ponazorimo tako, da lupino pomaranče razrežemo na trakove in jih skušamo poravnati na ravni ploskvi.)

Razrezana lupina pomaranče (levo) in razrezana površina globusa (na sredini in desno)

Zemljevide izdelujejo za to usposobljeni strokovnjaki – kartografi. Nekoč so jih izrisovali na podlagi merjenj na terenu. Danes jih izdelujejo na osnovi zračnih in satelitskih posnetkov. Tako lahko na njih poleg reliefa, vodovja in drugih stalnih sestavin prikažejo še vse tisto, kar se je v pokrajini pojavilo na novo (ceste, naselja in drugo). Na zemljevidih velikih delov površja

8


GEO 6_1pogl.qxd

7/3/12

17:41

Page 9

so prikazane le njegove najpomembnejše sestavine (gore, reke, večja mesta), na zelo podrobnih zemljevidih, ki prikazujejo zelo majhne dele površja, pa je videti celo take podrobnosti, kot so hiše, daljnovodi, osamljena drevesa in podobno. Z načrti in zemljevidi si se na kratko že seznanil pri družbi v 4. in 5. razredu. Zato veš, da ima vsak zemljevid naslov, merilo, legendo in druge sestavine.

Merilo zemljevida je lahko številčno, opisno ali grafično Zemljevid je pomanjšana slika Zemljinega površja. Merilo zemljevida nam pove, kolikokrat je neka razdalja v naravi pomanjšana pri prikazu na zemljevidu. Številčno merilo ima vsak zemljevid, mnogi pa imajo tudi opisno in grafično merilo. Pri številčnem merilu (na primer 1 : 50 000) označuje leva številka enoto razdalje na zemljevidu (na primer 1 cm), desna pa število teh enot v naravi (50000 cm). 1 cm na zemljevidu v merilu 1:50000 pomeni 50000 cm v naravi, kar je 500 m. Številčno merilo torej izraža, kolikokrat krajša je neka razdalja na zemljevidu od ti- 1 cm na zemljevidu in 50 000 cm v naravi ste v naravi. Merilo 1 : 500 je zato veliko večje od merila 1 : 50 000. Pri tem nas dejstvo, da je število 50 000 večje od 500, ne sme zavesti. Celo odrasli to radi zamenjujejo in mislijo, da je merilo 1 : 50 000 večje. Najlaže si to zapomnimo takole: večja ko je desna številka pri merilu, manjše je merilo. Na mnogih zemljevidih je podatek o tem, kolikšno razdaljo v naravi označuje 1 cm na zemljevidu. To je opisno merilo. Če na primer piše, da 1 cm na zemljevidu predstavlja 2 km v naravi, na zemljevidu pa smo izmerili razdaljo 6 cm, lahko z lahkoto izračunamo, da je ta razdalja v naravi Številčno, opisno in grafično merilo 6 × 2 km = 12 km. Če se hočemo izogniti računanju, uporabljamo grafično ali trakovno merilo. Njegova uporaba je najpreprostejša in si jo spoznal že lani. Najprej z ravnilom, vrvico, šestilom ali kar z robom papirja izmerimo razdaljo na zemljevidu. Nato jo prenesemo na grafično merilo in na njem odčitamo, kolikšna je razdalja v naravi.

9


geo 6_2pogl.qxd

22

8/3/12

12:40

Page 22


geo 6_2pogl.qxd

8/3/12

12:40

Page 23

VESOLJE IN PLANET ZEMLJA Preden si bomo podrobneje ogledali naš planet Zemljo, bomo v mislih naredili kratko potovanje po vesolju. Šele tako bomo spoznali, da je naša Zemlja le neznaten delček nepredstavljivo velikega vesolja, v katerem se vse giblje. Ko se bomo vrnili na Zemljo, bomo posvetili pozornost življenju ljudi ob morjih, jezerih in rekah. Tretje poglavje bomo namenili osnovnim oblikam površja. Najprej si jih bomo ogledali na primerih iz Slovenije. Na koncu bomo primerjali značilnosti površja posameznih celin.

VSEBINSKI SKLOPI • • •

Vesolje je težko predstavljivo velik prostor Zemlja je »vodni« planet Oblike površja in razčlenjenost celin


geo 6_2pogl.qxd

8/3/12

12:40

Page 24

VESOLJE JE TEŽKO PREDSTAVLJIVO VELIK PROSTOR Pogled v nočno nebo

Srednjeveška predstava o vesolju

Ozvezdje Škorpijona

Ljubiteljski teleskop

24

Danes si vsakdo vsaj približno predstavlja, kaj je vesolje. To je težko predstavljivo velik prostor, ki se širi v neskončnost in v katerem so nebesna telesa. Še v srednjem veku so si ljudje predstavljali, da je nebo nad nami velikanska polkrogla, ki se na obzorju spaja s površjem Zemlje. Mislili so, da so zvezde drobne odprtinice na nebesni polkrogli in da sta Sonce in Luna nanjo pritrjena. Verjeli so, da je Zemlja središče vesolja in da vsa druga nebesna telesa krožijo okoli nje. Danes vemo, da okoli Zemlje kroži le Luna, gibanja vseh drugih nebesnih teles pa so precej bolj zapletena. Z opazovanjem in raziskovanjem vesolja se podrobneje ukvarja posebna veda – astronomija. Pri pouku geografije bomo spoznali le nekaj njenih osnov, predvsem tistih, ki se nanašajo na naš planet Zemljo. Zato bomo v mislih naredili potovanje po vesolju. Vsak človek se je že kdaj v jasni noči zazrl v nebo in občudoval na tisoče drobnih migljajočih svetlobnih točk, ki jim pravimo zvezde. Ljudje so jih že v davni preteklosti začeli v svoji domišljiji povezovati v navidezne skupine zvezd – ozvezdja. Poimenovali so jih po živalih (npr. Škorpijon, Labod) ali po ljudeh in bitjih iz starodavnih zgodb ter drugih domišljijskih likih (npr. Veliki voz, Tehtnica, Strelec). Na ta način so se laže orientirali na zvezdnem nebu. Če se želimo na njem orientirati tudi mi, je najbolje, da uporabimo zvezdno karto. Na njej so narisana vsa ozvezdja. Zvezde znotraj posameznega ozvezdja so povezane s črtami, zato da si laže predstavljamo navidezne like, ki naj bi jih ozvezdja prikazovala. Čeprav se na prvi poIzsek iz zvezdne karte gled zdi, da je v jasni noči na nebu nešteto zvezd, ni čisto tako. S prostim očesom jih namreč lahko naenkrat razločimo le približno 3 000. Njihovo število pa se hitro poveča, če uporabimo navaden daljnogled. Še bistveno več jih vidimo s posebnimi astronomskimi daljnogledi – teleskopi.


geo 6_2pogl.qxd

8/3/12

12:41

Page 25

Veliko ljudi se sploh ne zaveda, da ponoči na nebu ne vidimo le zvezd, ampak tudi planete. Planeti so tako kot zvezde nebesna telesa, vendar so bistveno bliže od zvezd. Zato vsaj bližnjih planetov na nebu ne vidimo kot točke, ampak kot majhne ploskve, ki žarijo zelo izrazito. S prostim očesom jih od zvezd skoraj ne moremo ločiti, že z navadnim daljnogledom pa hitro ugotovimo, da so drugačni. Če torej na nebu vidimo kakšno nadpovprečno svetlo »zvezdo«, ki je ni na zvezdni karti, je to skoraj zagotovo planet.

Nebesna telesa in naše Osončje Med nebesnimi telesi moramo jasno razlikovati zvezde, planete in lune. Zvezde so velikanske plinaste krogle z izjemno visoko temperaturo. V vesolje sevajo lastno svetlobo, ki jo proizvajajo iz jedrske energije, nakopičene v njihovi notranjosti. V vesolju je milijarde in milijarde zvezd. Ena od njih je tudi naše Sonce. Sonce je torej nam najbližja zvezda, okoli katere kroži osem planetov. Tretji med njimi je planet Zemlja. V primerjavi s Soncem so planeti izredno majhni. Ne oddajajo lastne svetlobe tako kot zvezde. Ker jih osvetljuje Sonce, so osvetljeni le na tisti strani, ki je obrnjena proti njemu. Od Sonca si sledijo v naslednjem vrstnem redu: Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn, Uran in Neptun. Sonce in vsa nebesna telesa, ki krožijo okoli njega, tvorijo Osončje.

Venero ljudje poznajo pod imenom zvezda Večernica ali zvezda Danica. V resnici ni zvezda, ampak planet.

Planeti našega Osončja. Sonce je na tej sliki v primerjavi z drugimi planeti zelo pomanjšano.

Merkur je majhen in vroč skalnat planet. Večja od njega je Venera, ki je po velikosti sicer zelo podobna Zemlji, vendar vladajo na njej zelo negostoljubne razmere. Temperature na njenem površju so blizu 500 °C, zato tam človek ne bi mogel pristati. Precej ugodnejše so razmere na Marsu, ki je

25


geo 6_3pogl.qxd

46

8/3/12

12:28

Page 46


geo 6_3pogl.qxd

8/3/12

12:28

Page 47

GIBANJE ZEMLJE IN TOPLOTNI PASOVI Tretji del učbenika je namenjen vrtenju Zemlje okoli njene vrtilne osi, njenemu kroženju okoli Sonca in posledicam tega gibanja. Spoznali bomo, zakaj se na Zemlji menjavata dan in noč ter zakaj imamo različne letne čase. Poglobili se bomo v vzroke za nastanek različnih toplotnih pasov, nato pa bomo na svojevrsten način prehodili pot od tropskega do polarnega pasu. Naša pozornost bo pri tem namenjena predvsem različnim tipom podnebja in rastlinstva, videli pa bomo tudi, kako se je povsem različnim naravnim razmeram prilagodil človek.

VSEBINSKI SKLOPI • Zemlja se vrti okoli svoje vrtilne osi in hkrati kroži okoli Sonca • Toplotni pasovi na Zemlji in njihove posledice


geo 6_3pogl.qxd

8/3/12

12:28

Page 48

VRTENJE ZEMLJE OKOLI VRTILNE OSI IN KROŽENJE OKOLI SONCA Menjavanje dneva in noči je posledica vrtenja Zemlje okoli njene vrtilne osi Ljudje so dolgo mislili, da je središče vesolja Zemlja in da se vsa nebesna telesa vrtijo okoli nje. Tako so sklepali predvsem zaradi navideznega gibanja Sonca in zvezd. Sonce namreč zjutraj na vzhodu vzide, nato »potuje« do najvišje točke nad obzorjem, ki jo doseže opoldne, popoldne pa se spušča vse niže, dokler zvečer na zahodu ne zaide. Podobno gibanje so opazovali tudi ponoči pri zvezdah. Pozneje so spoznali, da je »potovanje« Sonca in zvezd po nebu le navidezno in da je to posledica vrtenja Zemlje okoli njene vrtilne osi. Ker se skupaj z Zemljo vrtimo tudi mi, imamo občutek, da se Sonce vrti okoli nas. Vrtenje Zemlje ter menjavanje dneva in Vrtenje Zemlje okoli njene vrtilne osi noči lahko zelo dobro ponazorimo z globusom. Globus postavimo v popolnoma zatemnjeno sobo in ga od strani osvetlimo z lučjo, ki ponazarja Sonce. Vidimo, da je osvetljena le ena polovica globusa. Tako je tudi na Zemlji. Na tisti polovici, ki je obrnjena proti Soncu, je dan, na drugi pa noč. Ko globus počasi vrtimo okoli njegove osi, osvetljeni deli globusa postajajo zatemnjeni in obratno. Tako je tudi na Zemlji. Ko pride neki kraj na osvetljeni del, se zanj začenja dan. Ko je kraj najbolj obrnjen proti Soncu, je zanj poldne. Ko iz osvetljenega odhaja v zatemnjeni del, se dan končuje. Ko se kraj nahaja v zatemnjenem delu, je noč. Tako se dan in noč stalno menjavata. Zemlja se okoli svoje osi zavrti v 24 urah – to je za nas en dan na Poskus z globusom koledarju.

48


geo 6_3pogl.qxd

8/3/12

12:28

Page 49

Krožna pot Zemlje okoli Sonca traja eno leto Zemlja se ne vrti le okoli svoje vrtilne osi, ampak hkrati tudi kroži okoli Sonca. Pot, po kateri kroži, je elipsaste oblike.

Vrtenje Zemlje okoli njene vrtilne osi (levo) in hkratno kroženje okoli Sonca (desno)

Eno krožno potovanje Zemlje okoli Sonca traja 365 dni in približno 6 ur. Na koledarju vidimo, da ima navadno leto 365 dni. Ker smo ostanek 6 ur »zanemarili«, se v štirih letih nabere kar štirikrat po 6 ur. To je 24 ur, kar je en dan. Tega moramo prišteti vsakemu četrtemu letu, ki ima zato 366 dni in ga imenujemo prestopno leto. Priključimo ga februarju, najkrajšemu mesecu, ki ima le 28 dni, v prestopnem letu pa 29.

Stopinjsko mrežo sestavljajo vzporedniki in poldnevniki Če si hočemo predstavljati posledice kroženja Zemlje okoli Sonca, se moramo na Zemlji najprej seznaniti s stopinjsko mrežo. Sestavljajo jo različne črte, narisane na globusu in na zemljevidih, ki se križajo v obliki mreže. V resnici jih na površju Zemlje ni. Na globusu ali zemljevidu so narisane zato, da se ob njihovi pomoči laže znajdemo oz. orientiramo. Stopinjsko mrežo na Zemlji si lahko predstavljamo nekako tako, kot če bi globus vtaknili v posebno mrežo. Stopinjsko mrežo sestavljajo vodoravne in navpične črte, ki se sekajo pod pravim kotom 90°. Najprej si oglejmo vodoravne črte. Kadar hočemo doma speči slasten čips, moramo krompir razrezati na lističe. Lističi so vzporedni drug z drugim in približno enako debeli. Narezali smo jih tako, kot da bi imeli na krompirju že prej narisanih vrsto nevidnih vzporednih krožnih črt, ki obkrožajo celoten krompir. Najdaljša takšna črta obkroža krompir na sredini. Na risbi je označena z rdečo črto. Če v mislih okrogel krompir zamenjamo z globusom oz. z Zemljo, je takšna najdaljša krožna črta okoli Zemlje ekvator.

Stopinjska mreža

49


MOJA PRVA GEOGRAFIJA Geografija za 6. razred osnovne šole

11,70 €

ISBN 978-961-6465-68-7

Moja prva geografija, Geografija za 6. razred osnovne šole  

Učbenik geografije za 6. razred predstavlja vez med razredno in predmetno stopnjo. Geografija je prvič zastopana kot samostojen predmet, učb...

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you