Issuu on Google+

MOJA PRVA GEOGRAFIJA Geografija za 6. razred osnovne šole

DELOVNI ZVEZEK REŠITVE VAJ

Jurij Senegačnik


KAJ JE GEOGRAFIJA? Vaja 1: Predmet geografije določanje smeri neba, različni načini bivanja po svetu, načrti in zemljevidi, lega domačega kraja, gospodarske dejavnosti, skrb za okolje, naravne in družbene značilnosti domače pokrajine, naravne enote Slovenije, pregled alpskega, panonskega, dinarskega in panonskega sveta, družinsko potovanje po eni od sosednjih držav itd. (možni so še številni drugi odgovori) Vaja 2: Naravni in družbeni pojavi levo zgoraj: družbeni pojav, desno zgoraj: naravni pojav, levo spodaj: naravni pojav, desno spodaj: družbeni pojav

UPODABLJANJE ZEMLJINEGA POVRŠJA IN ORIENTACIJA Vaja 3: Uporaba številčnega merila a) 30 km b) 1 km c) 14,5 km Vaja 4: Uporaba grafičnega merila na zemljevidu Slovenije 15 km Vaja 5: Uporaba grafičnega merila na vijugasti poti 7,6 km Vaja 6: Relativna višina in načrtovanje hoje v gore a) 550 m b) 1,5 ure Vaja 7: Prikazovanje reliefa z izohipsami a) A – vznožje B – vrh C – sedlo Č – vrh D – vznožje b) odsek Č – D Vaja 8: Določanje nadmorskih višin ob pomoči plastnic 270 m Vaja 9: Določanje nadmorskih višin na izletniškem zemljevidu in opis pokrajine A – 300 m B – 400 m C – 320 m Č – 370 m Celotna pokrajina je hribovita. Najvišje vzpetina sega nad 900 m visoko. Glavna dolina poteka najprej v smeri jugozahod – severovzhod od Obrežja pri Zidanem mostu do Gračnice, potem pa zavije proti severozahodu do Rimskih Toplic. Stranska dolina se razte-

2


za od Gračnice proti vzhodu. Železnica in glavna cesta potekata po glavni dolini, stranska cesta pa po stranski dolini od Gračnice proti vzhodu. Iz obeh dolin vodijo v okoliško hribovje slabše krajevne ceste. Večja naselja so v glavni dolini. Manjša naselja (vasi in zaselki) so tudi v višjih legah, predvsem na prisojnih pobočjih. Večji del pokrajine je prekrit z gozdom, še posebej strmejša pobočja. (Naveden je le eden od možnih opisov pokrajine.) Vaja 10: Uporaba kartografskih znakov in opis poti a) 17,5 km b) 3,5 ure c) Od vrha gremo po slemenski cesti najprej proti zahodu, vendar cesta potem počasi zavije proti severozahodu. Do križišča z glavno cesto (dobro uro hoje) hodimo skozi gozd, pri čemer se najprej narahlo, potem pa bolj strmo spustimo do doline. Poldrugi kilometer pred glavno cesto hodimo že po dnu doline. Po glavni cesti krenemo desno. Na drugi strani ceste je na križišču odcep do lovske koče. Po kilometru hoje po glavni cesti le-ta zavije ostro desno. Za ovinkom je gozda konec, pot nadaljujemo čez travnik do reke. Malo pred mostom je na levi strani ceste kapelica. Kilometer za gozdom gre cesta še čez travnik, potem pa ponovno skozi gozd, kjer zavije v levo. Po približno treh kilometrih hoje skozi gozd zavije cesta v levo in nas čez travnik po dobrih dveh kilometrih pripelje do parkirišča pred kampingom. Tik pred parkiriščem so na desni tri hiše. (Naveden je le eden od možnih opisov poti.) Vaja 11: Risanje panoramske risbe Učenec nariše panoramsko risbo v skladu z navodili. Vaja 12: Iskanje izgubljenega zaklada Zaklad je zakopan približno dva centimetra od cerkve v Koprivnem v smeri proti jugozahodu, na mestu, kjer se od glavne ceste odcepi kolovoz proti gozdu. Vaja 13: Risanje preprostega zemljevida okolice šole Učenec nariše preprost zemljevid okolice šole v skladu z navodili.

VESOLJE IN PLANET ZEMLJA Vaja 14: Nebesna telesa 1, 5, 7 Vaja 15: Naše Osončje Od leve proti desni: Saturn, Venera, Merkur, Mars, Neptun, Zemlja, Uran, Jupiter, Pluton Vaja 16: Vesolje v križanki GLOBUS A ZVEZDA LESKOP TEL ATICA REPA KUR MERK SONČJE OS ASTRONOMIIJA VESOLJJE A LUNA

3


Vaja 17: Ribiška čolna iz različnih držav a) 1, 2 b) 2, 1 Vaja 18: Celine in oceani a) 1 Amerika, 2 Afrika, 3 Evropa, 4 Azija, 5 Avstralija, 6 Antarktika b) Azija, Amerika, Afrika, Antarktika, Evropa, Avstralija c) A Tihi ocean, B Atlantski ocean, C Indijski ocean č) Tihi ocean, atlantski ocean, Indijski ocean d) Antarktika Vaja 19: Življenje človeka ob morju, jezerih in rekah Pravilni trditvi: 2, 5 Vaja 20: Pomen vode v Indiji Domačini uporabljajo vodo za namakanje polj, kuhanje, umivanje telesa in las, pranje perila in oblek itd. Vaja 21: Oblike površja v Sloveniji zgoraj levo: dolina, zgoraj desno: hribovje, na sredini levo: nižina, na sredini desno: kotlina, spodaj levo: gričevje, spodaj desno: gorovje Vaja 22: Oblike površja in gospodarske dejavnosti a) nižina b) poljedelstvo, živinoreja c) dolge obcestne vasi č) gričevje d) sadjarstvo in vinogradništvo e) razložena naselja f) hribovje g) živinoreja h) samotne kmetije i) gorovje j) za turizem in rekreacijo Vaja 23: Kje so določene oblike površja? 5 Slovenske gorice, 1 Ljubljana, 3 svet ob Muri, 2 Julijske Alpe Vaja 24: Razčlenjenost celin in prevladujoče oblike površja Amerika a) Obale so najbolj razčlenjene na skrajnem jugu in na severu (zahodna, severna in severovzhodna obala Kanade). b) Najvišja gorovja so vzdolž celotne zahodne obale Amerike, največja nižavja pa na sredini Severne in Južne Amerike ob velikih rekah. Evropa a) Obale so najbolj razčlenjene na jugu, severu in severozahodu celine. b) Najvišja gorovja so v južnem, največje nižine pa v vzhodnem delu celine.

4


Afrika a) Obale niso nikjer posebej razčlenjene. b) Najvišja gorovja so v jugovzhodnem in vzhodnem delu celine, največja nižavja pa v osrednjem in severnem delu celine. Azija a) Obale so najbolj razčlenjene v jugovzhodnem in vzhodnem delu celine. b) Najvišja gorovja so v južnem delu celine, največja nižavja pa ob velikih rekah v severnem, vzhodnem, južnem in jugozahodnem delu celine. Avstralija a) Obale niso nikjer posebej razčlenjene. b) Najvišje gorovje je na vzhodu celine, največja nižavja pa v notranjosti jugovzhodnega dela celine.

GIBANJE ZEMLJE IN TOPLOTNI PASOVI Vaja 25: Spremljanje vrtenja Zemlje na globusu ljudje na ekvatorju Vaja 26: Dan in noč kraj Lome na Aljaski (ZDA), otok Unimak v Aleutih, otočje Nassau v Polineziji Vaja 27: Orientacija na Zemlji a) Učenec na skici s črnima puščicama označi severni in južni pol ter dopiše njuni imeni. b) Zemljina vrtilna os c) Učenec z rdečo barvo označi ekvator. č) Učenec z modro barvo vriše severni in južni tečajnik d) Učenec z zeleno barvo vriše severni in južni povratnik. e) Učenec s črno barvo označi začetni poldnevnik. f) Učenec poišče presečišče začetnega poldnevnika z južnim povratnikom. Ta točka se nahaja v Atlantskem oceanu. g) Učenec s svinčnikom rahlo osenči tisto polovico Zemlje, ki ima noč. i) Amerika Vaja 28: Gibanje Zemlje in stopinjska mreža ekvator – začetni vzporednik prestopno leto – 29. februar Greenwich – začetni poldnevnik polarni dan – poletje na severni polobli Vaja 29: Kroženje Zemlje okoli Sonca a) Položaj št. 1 21. junija severna polobla na severnem tečajniku poletje poletni Sončev obrat

5


b) Položaj št. 2 23. septembra na ekvatorju 12 ur jesen jesensko enakonočje c) Položaj št. 3 21. december na južnem povratniku kraji, ki ležijo južno od južnega tečajnika zima zimski Sončev obrat č) Položaj št. 4 21. marca na ekvatorju pomlad spomladansko enakonočje Vaja 30: Učinek Sončevega sevanja na različnih delih Zemljinega površja a) za zgornjo odprtino b) Osvetljena površina je v obliki kroga za spodnjo odprtino, v obliki elipse pa za zgornjo odprtino. Vaja 31: Toplotni pasovi južni mrzli pas južni zmerno topli pas vroči pas severni zmerno topli pas severni mrzli pas Vaja 32: Klimogrami različnih krajev iz treh toplotnih pasov od leve proti desni: (severni) zmerno topli pas, tropski ali vroči pas, (severni) polarni ali mrzli pas Vaja 33: Življenje v tropskem pasu visoke; ekvatorja; južnemu; tropski deževni; nadstropjih; ovijalke; deževne; nizka; živali; primernejša; živinorejske; malo; nomadi; šotorih; kamelah; oaze. Vaja 34: Rastlinstvo v različnih toplotnih pasovih stran 26 levo zgoraj: iglasti gozd, zmerno topli pas desno zgoraj: stepa, zmerno topli pas na sredini levo: puščavsko rastlinstvo, tropski pas na sredini desno: tundrsko rastlinstvo, polarni pas spodaj levo: savansko rastlinstvo, tropski pas spodaj desno: listnati gozd, zmerno topli pas

6


stran 27 levo: tropski deževni gozd, tropski pas desno: sredozemsko rastlinstvo, zmerno topli pas Vaja 35: Življenje v zmerno toplem pasu a) DA b) NE Kjer uspeva sredozemsko rastlinstvo, pade večina padavin pozimi. c) DA č) NE Listnati gozdovi so značilni predvsem za toplejše dele zmerno toplega pasu. d) DA e) DA Vaja 36: Življenje Inuitov nekoč in danes levo zgoraj: nekoč, desno zgoraj: danes na sredini levo: danes, na sredini desno: nekoč spodaj levo: nekoč, spodaj desno: danes

7


/Moja+prva+geografija