Issuu on Google+

Modrijan 10.04.10

cyan magenta yellow black

stran 1

Na izlet s Kozincem •4–5•

Za bistre glavice •28–29•

Poteze – ko življenje napiše knjigo •8–9•

Modrijanova knjigarna •30•

Bralec – preberite na dušek •17–19•

Križem po svetu Modrijanovih knjig •31•

Antična knjižnica •24–25• {t. 8

Modrijan založba, d. o. o. Poljanska cesta 15 1000 Ljubljana

Brezplačni izvod Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

Pomlad, Sandro Botticelli (iz knjige Praznovanje pomladi in velike noči na Slovenskem in po svetu, str. 45)

april•2010

Ne spreglejte Okrog Ljubljane – na izlet s Kozincem (str. 4) Željko Kozinc vabi na potep v okolico Ljubljane z novo knjigo, v kateri je opisal 61 privlačnih izletniških točk, ki so v krogu nanizane okoli prestolnice. Izid te knjige pa smo izrabili kot priložnost za kratek pogovor z avtorjem, ki ga je zapisal Matej Krajnc. Največja predstava na Zemlji (str. 7) Že nekaj mesecev po izidu v angleščini bo na voljo tudi slovenski prevod knjige Richarda Dawkinsa, ki so si ga bralci zapomnili zlasti po uspešnici Bog kot zabloda. V novi knjigi Dawkins govori o evoluciji, vzporedna tema, ki se kot rdeča nit vleče skozi vso knjigo, pa je seveda – utrjevanje znanstvenega pogleda na svet ter boj proti neznanju in ideološkim dogmam. Za prednaročnike ugodneje! Novosti v zbirki Poteze (str. 8) Zbirka Poteze je bogatejša za dve izjemni knjigi, katerih avtorjev bržkone ni treba posebej predstavljati. Krenite na potovanje z Ryszardom Kapuścińskim, z Ingmarjem Bergmanom pa v svet filma. Sreča v težkih časih (str. 14) Napovedujejo, da bo letošnje leto še težje, kakor je bilo minulo, in v teh težkih časih lahko vsaj malo utehe ponudi knjiga. Če to ni dober roman, vam lahko pri spopadanju s krutostjo vsakdanjika pomaga slavni avstralski »srečelog« Andrew Matthews s svojo najnovejšo knjigo o sreči. Knjiga pomladi (str. 16) Zelenjavni vrtovi in mestne tržnice že dobivajo spomladanske barve in vonjave, zato smo za knjigo pomladi izbrali Kuharsko enciklopedijo Bogdana Novaka in Simona Lenarčiča. Pripravite si láhko spomladansko kosilo ter uživajte ob listanju in prebiranju te čudovite knjige. Bralec – To sem vendar jaz (str. 17) Zbirka Bralec se je povečala za sedem novih knjižnih poslastic, za začetek pa priporočamo v branje roman avstrijskega pisatelja Thomasa Glavinica. Duhovito, zabavno, sproščujoče od prve do zadnje strani! Odpirati omare z okostnjaki (str. 20) Izmed prevajalcev smo za tokratni Modrijan k sodelovanju povabili Tatjano Jamnik, našo prevajalko iz češčine in poljščine ter urednico, ki je za prevod romana Sežigalec trupel Ladislava Fuksa, ki je izšel leta 2008 pri Modrijanu, prejela priznanje za mladega prevajalca 2009. Za Modrijana pa že pripravlja nov prevod: Denar od Hitlerja češke pisateljice Radke Denemarkove. Zadnja beseda (str. 32) Dnevnikov novinar Ervin Hladnik Milharčič, ki je lani pri Modrijanu objavil svojo zbirko kolumn Kratke zgodbe o prihodnosti, v Modrijanovi Zadnji besedi piše, kako so knjige uničile naš svet.

Založba Modrijan ima v vsakoletnem programu najmanj eno izvirno monografsko delo, ki mu lahko rečemo »knjiga leta«. Tokrat predstavljamo knjigo, ki je življenjsko delo slovenskega etnologa Damjana J. Ovsca, saj je vanjo vloženih mnogo let skrbnega in marljivega raziskovanja zgodovine praznikov pri nas in na tujem.

Sredi ponorelega sveta Modrijan je komercialni časopis. Izdajamo ga namesto kataloga, zato bi moral biti naslov tega uvodnega razmišljanja najbrž približno takšen: Kako narediti reklamo za knjigo, ki je še vedno ni, ali kako svet polepšati. To bi bilo malce predolgo in prezapleteno, a poglejmo dejstva. V nekem milanskem skladišču že tedne ležijo palete z našo knjigo In s Tango smo trije. Tja so jih pripeljali iz Genove, kamor so z ladjo priplule z Daljnega vzhoda. V knjigi piše, da smo jo tiskali v Singapurju. To je običajno za koprodukcijske izdaje, saj je na Vzhodu tisk poceni. Zapletlo se je, ker je italijanskim (evropskim) carinikom manjkal neki papir, da bi pustili našemu špediterju (brez carine) prepeljati knjige v naše skladišče v Ljubljani. Zaslužek je nekaj dodatnih centov po izvodu. In če pomislim, da so pripeljali cel kontejner Tang (v različnih evropskih jezikih), se je matičnemu založniku ali posrednikom splačalo. In samo oni vedo, za koliko centov na uro so delali (najbrž) kitajski tiskarji. Tak je ta svet. Tudi pri nas doma ni drugače. Mogoče še ne tiskajo Bosanci, nam pa zato zidajo hiše in čistijo. Kakšni so prihranki, vidimo zdaj, ko vsepovsod manjka denarja. Na dan prihajajo zgodbe o surovem izkoriščanju. Videti je, da nas oblivajo še samo grdobije. Tako rekoč plavamo v reki grdih besed, natisnjenih v časopisju, izrečenih v eter, podkrepljenih s TV sliko, pa je vseeno, ali ta reka teče mimo gradbišča ali parlamenta. Toliko je tega, da nam že govorijo o izgubljenih vrednotah. Nič se ni zgubilo. Le tisti zgoraj so že tako visoko, da ne vidijo več na kompas, ki je ves čas ob krmilu, in potem slepijo še nas spodaj. A že od Adama naprej vemo, kaj je dobro in kaj ni. Že od »knjige knjig« beležimo v novih in novih knjigah, kaj je na eni strani tehtnice in kaj na drugi. Prevladuje tisto, kar je vredno in nas bogati. Celo strašna zgodba, ki jo pripoveduje Shlomo Venezia v knjigi Sonderkommando, pove veliko o vrednotah. Shlomo je v letih 1944/45 delal v plinskih celicah in krematoriju Auschwitz-Birkenaua. Čeprav so pripadnike Sonderkommanda praviloma »odstranili« po treh mesecih, je zmagal v boju za življenje. Šele kot starec je spregovoril o zlu okrog sebe, zlu v sebi, dobrem v sebi in okrog sebe. Veliko sporočilo. Vrednote so v njem.

Deset najbolj iskanih iz novembrskega Modrijana: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.

Bogdan Novak in Simon Lenarčič Peter Štih in Vasko Simoniti Marko Snoj Orlando Figes Drago Jančar Umberto Galimberti Richard Dawkins Željko Kozinc Frank McCourt Umberto Eco

KUHARSKA ENCIKLOPEDIJA NA STIČIŠČU SVETOV ETIMOLOŠKI SLOVAR SLOVENSKIH ZEMLJEPISNIH IMEN ŠEPETALCI JAKOBOVA LESTEV GROZLJIVI GOST: NIHILIZEM IN MLADI RAZPLETANJE MAVRICE MOJE NAJLJUBŠE POTI UČITELJ ZGODOVINA LEPOTE

Tudi v knjižici o Tango so vrednote, denimo strpnost. Zelo na kratko: pingvina Roy in Silo iz newyorškega živalskega vrta sta bila par. Ko so drugi pingvini gnezdili, sta jih posnemala in si tudi sama zgradila gnezdo. Namesto jajca sta grela kamen, in nič se ni zgodilo, dokler se ni vmešal skrbnik in v gnezdo položil pravo jajce. Pingvina sta ga grela in izlegla se je Tango, prvi pingvinji mladiček v Centralnem parku, ki je imel dva očka. Naučila sta jo, kako se mora oglasiti, kadar je lačna. Veliko Američanov je zahtevalo prepoved sicer večkrat nagrajene knjige. A ob vsem, kar počno po svetu, knjige niso prepovedali. Kakorkoli že, neke vrednote vendar razumejo kot nedotakljive. In knjige jih širijo. Zgodba ima svoj epilog. Na spletu smo izbrskali več časopisnih poročil, da sta se Roy in Silo razšla. Silo se je zagledal v pingvinko Scrappy, odrasla Tango se druži s Tazumi – pingvinko, Roy pa je ostal samski. Tak je ta svet, vedno se še kaj obrne drugače, kot bi človek pričakoval. Vsakršnih nas je v tem božjem vrtu. Svet je raznolik in zato lep. Lep kot Botticellijeva Pomlad, ki vabi k Praznovanju pomladi in velike noči Damjana J. Ovsca. Verjamem, da so tisti papir z žigom našli in da bo knjiga kmalu v knjigarnah. Verjamem tudi, da tega zapisa ne jemljete kot dušebrižništvo ali politični nagovor, da ga sprejemate le kot reklamo za Modrijanove knjige. Vsakršne. Ja, tak je ta svet. Branimir nimir Nešović

Ne prezrite nagradnih e-vprašanj na strani 4! Odgovor pošljite čim prej na naslov casopis@modrijan.si.

Darilo za Modrijanove bralce – bon za 5 €. Unovčite ga najpozneje do 31. maja 2010! Več na strani 10.

NAJHITREJE DO KNJIGE

www.modrijan.si


Modrijan 10.04.10

cyan magenta yellow black

stran 2

www.modrijan.si

2 Damjan J. Ovsec

Zgodba z naslovne strani novo

Modrijan založba, d. o. o. Poljanska cesta 15 1000 Ljubljana

Praznovanje pomladi in velike noči na Slovenskem in po svetu

Damjan J. Ovsec se še posebej predano posveča preučevanju praznovanj in praznikov ter s tem povezanih šeg in navad (pred leti je objavil delo Velika knjiga o praznikih: praznovanja na Slovenskem in po svetu). V tej izjemno bogati in primerjalno zasnovani knjigi se ukvarja s praznovanjem pomladi. Rdeča nit sta v pomlad in pomladanski ekvinokcij umeščena cerkveno-liturgično in ljudsko tradicionalno praznovanje velikonočne dobe in časa ter pripadajočih praznikov. Kristjani takrat praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Veselje ob tem dogodku pa se v tem obdobju ni znašlo po naključju, praznik sam ima korenine v starih poganskih navadah, ko so praznovali prihod pomladi, začetek novega cikla in življenja. Na Slovenskem je bila velika noč – podobno kot drugod – vedno tudi ljudski, pomladni praznik. Z njo so bili tesno povezani ljudsko verovanje, šege in stare navade, ki so se ohranili do današnjih dni. Ta pomembni vsekrščanski praznik je predstavljen z etnološke, mitološke, (kulturno) zgodovinske, pa z astrološke, filozofske, teološke in psihološke strani. Poleg katoliške tradicije so omenjene tudi anglikanska, evangeličanska in pravoslavna. Avtor sklene, da ima skoraj vsaka naša šega, navada, ljudsko verovanje in praznoverje nekje v Evropi svojo povezavo in podobnost. Praznovanje pomladi in velike noči je tako rekoč življenjsko delo Damjana J. Ovsca, saj je vanjo vloženih mnogo let skrbnega in marljivega raziskovanja zgodovine praznikov pri nas in na tujem. 416 strani 230 × 300 mm trda vezava, označevalna vrvica, zlatotisk ISBN 978-961-241-408-5

Oblikovanje: Mojca Budnar Damjan J. Ovsec (1949) je etnolog, kulturni in umetnostni zgodovinar, publicist. Leta 1973 je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani, študij pa nadaljeval na finskih univerzah v Helsinkih in Turkuju. Med letoma 1978 in 1988 je služboval kot urednik Mladine in Pionirja, od leta 1989 pa je v svobodnem poklicu. Preučuje meščanstvo, njegovo identiteto in kulturo, še posebej v Ljubljani, praznovanja

in praznike ter s tem povezane šege in navade, raziskuje verovanja, vraže in praznoverje, mite in simbole ter popularizira etnološko in kulturno dediščino Slovencev. Napisal je 10 knjig ter okrog 1000 poljudnih, strokovnih in znanstvenih člankov. Od sedemdesetih let je sodeloval z mnogimi domačimi in tujimi radijskimi ter televizijskimi postajami.

Knjiga opisuje: • s praznikom povezano simboliko, liturgijo, ljudska verovanja, običaje in navade • pomen pomladi in z njo povezanih mitov • pomladanska bitja in šege • izvor in potek velikonočnega praznovanja • izračunavanje datuma velike noči in razvoj koledarjev • slovensko in evropsko tradicijo v najbolj barvitem in s čustvi nabitem tednu v letu

Politični sistemi in režimi se spreminjajo, na istem teritoriju umirajo in se rojevajo nove države, oblast religijo in verske praznike enkrat podpira, drugič prepoveduje, ljudje pa – verni, neverni in nejeverni – mirno jedo pirhe, šunko in potico.

85,70 € ali 5 obrokov po 17,14 €

E

HITR

NAJ

Damjan J. Ovsec

Knjigi je priloženih šest velikonočnih voščilnic.

O JE D

GE

KNJI


Modrijan 10.04.10

cyan magenta yellow black

stran 3

www.modrijan.si

brezplačni klic: 080 23 64 e-naslov: prodaja@modrijan.si

V aprilu, ko blag dež prodre z višin skoz marčno sušo vse do korenin, ko sok pomladi slednjo zel preplavi, da razcveto se rože po dobravi, in ko zefira topli dih stori, da v logu vsak brstič ozeleni, ko v znak ovna sonce prek neba polkroge svoje riše iz zlata in drobni slavček spev svoj gostoli ter noč prespi z odprtimi očmi – tako narava drobna srca vname – takrat gre romar, pot pod noge vzame, k obalam tujim, onstran rek, morjà, k svetnikom znanim svetih deželà.

Žerjav 'z Zamorskiga lesi pobégne, Lastavce v' starimu gnezdu sede, Vurno jo snica v' gojzde potégne, Poljski škerjanci sejati velé.

Geoffrey Chaucer, Iz Canterburyjskih zgodb, prev. Marjan Strojan, Mladinska knjiga, Ljubljana 1974, str. 5.

Gore prihajajo vse že zeléne, Bélo ozalša se vertno drevo. Tam vinska terta mladike požene, Semtertje rožce dišeče cveto.

V

Sonce omaja bučelci nožice, Merzle meglice razžéne Cefir. V' polju jiskrajo se gorke rosice, Ejol vetrovam vkazuje zdaj mir.

času nastanka teh verzov je le malo ljudi potrebovalo natančen koledar. V dobi Karla Velikega (768– 814) so se ljudje zanimali najprej za napovedljive cikle in znamenja v naravi. Politik in pesnik Geoffrey Chaucer (ok. 1340– 1400), ki predstavlja vrh angleške srednjeveške poezije, začne recimo Canterburyjske zgodbe s koledarskim vodičem po letnih časih in pridelku, kar bi dobro razumeli tudi Heziodovi Grki. Kdor koli je živel v Angliji v Chaucerjevem času, je razumel omembo aprila kot časa »blagega dežja« in verz »ko zefira topli dih stori« kot prispodobo zahodnika, ki prijetno pihlja po »suši« v marcu. Pesnik je sicer hotel kmečkega bralca, ki je bil v tesnem stiku z zemljo, uvesti v letni čas, ko so se ljudje odpravili na romanje, vendar ga ne zanimata ne leto ne datum. Važno je, da gre za začetek pomladi. Opisi pomladi za manj zahtevno publiko, ki jih najdemo tako rekoč v vsej evropski literaturi, so si podobni od antike naprej. To ilustrira tudi precej mlajša slovenska pesem o pomladi iz prve polovice 19. stoletja, kjer spet zapiha prijetni zahodnik (z Laškega) in »merzle meglice razžene Cefir«.

Vsede pastir se med v'jolice v' srédo, S verbe mužene pišalka ravna, Kukovce pétje preštéva za čédo, Gornik veselo vinograd kopa. Več ne bo burja po gorah divjala, Sliši se potok po kamnju škreblat. Več ne bo zemlja pod snégam zmerzavala, Žaba skobaca na suho reglat.

Pesem je najbrž napisal Franc Pirc. Popravljeno in malce spremenjeno jo je uvrstil v svojo zbirko duhovnik in slovničar Franc Metelko (1789–1860). V: Dom in svet XX., Ljubljana 1907, str. 236.

Pomlad, začetek novega leta starih ljudstev

Datiranje velike noči

V

elika noč se praznuje na nedeljo po prvi polni pomladanski luni. Najzgodnejši datum praznika je 22. marec, najkasnejši pa 25. april (cerkveni zapis Deratione temporum). Če pride prva pomladanska luna na nedeljo, je velika noč naslednjo nedeljo. Datumskih različic velike noči je kar 35. V 20. stoletju je bila velika noč najbolj zgodaj leta 1913, in sicer 23. marca, najkasneje pa leta 1942, in sicer 25. aprila. V 21. stoletju je bila velika noč

B

abilonsko novo leto akitu so praznovali ob spomladanskem ali jesenskem enakonočju. Šlo je za obnovitvene obrede, v katerih je imel pomembno vlogo vladar kot božji namestnik na zemlji, ki je bil odgovoren za pravilnost naravnih ritmov in za blaginjo vse družbe. V svetišču najvišjega boga Marduka so deklamirali ep o stvarjenju. Uprizorili so boj med Mardukom in morsko pošastjo Tiamat, v katerem je zmagal bog. Njegova zmaga je pomenila konec kaosa in začetek kozmosa, v katerem se je začel nov cikel, novo življenje. Boje med božanstvi ali demoni kaosa na eni in božanstvi kozmosa na drugi strani zasledimo v mitologijah številnih narodov. Hetiti so v okviru novoletnega praznovanja na pomlad uprizarjali obredni boj

Datiranje premakljivih cerkvenih praznikov Pepelnica je vedno v sredo, 46 dni pred veliko nočjo. Pust je vedno v torek, en dan pred pepelnico in 47 dni pred veliko nočjo. Od pepelnice do velike noči je 40-dnevni post, ker na postne nedelje, čeprav se tako imenujejo, ni posta. Postnih nedelj pred veliko nočjo je šest. Nedelja pred veliko nočjo je 6. postna nedelja in se imenuje cvetna nedelja. Nekatere nedelje med velikim postom imajo ljudska imena, sicer pa štejemo nazaj: 5., 4., 3., 2. in 1. postna nedelja. V tednu pred prvo postno nedeljo je v torek pust in v sredo pepelnica. Kristusov (Gospodov) vnebohod je vedno v četrtek, 39 dni po veliki noči in 10 dni pred binkoštmi. Binkošti so vedno v nedeljo, 49 dni po veliki noči. Sveta trojica je vedno prvo nedeljo po binkoštih in 56 dni po veliki noči. Telovo (sveto rešnje telo) je vedno v četrtek, 11 dni po binkoštih in 60 dni po veliki noči. Srce Jezusovo je vedno v petek, in sicer drugi petek po telovem.

Pomlad Veter iz Laškiga semkaj popiha, Zemljo pokrivši sneg mora skopnit. Kmet jo veselo na polje permaha, Gré si obraz za drevésam potit. Sonce visoko na nebu pergréva, Proti zahodu preveč ne hiti, Slavic v zelenimu germu prepéva, Šinkovc se žéni, za babco griči.

Apis, bik, egipčansko božanstvo iz Teb, 20. dinastija

 Pesem pomladi v Beli krajini

O pomladi

001-045.indd 21

V

nemških in avstrijskih krajih je šunka še vedno najpomembnejši del žegna. Uporabljali so jo tudi kot zdravilno sredstvo. K blagoslovu še danes nosijo tudi drugo mesnino, predvsem klobase, pa seveda pirhe, tudi sir in česen, velikonočni kruh in velikonočne mlince ter ponekod hren. Veljalo je, da tistega, kar bo človek nesel k blagoslovu, med letom ne bo zmanjkalo. Kdor jé blagoslovljene jedi, naj bi učakal visoko starost. Blagoslov je bil tem močnejši, čim bližje oltarja je človek stal. V bavarskem Rotterburgu so blagoslavljali sesekljani kruh in meso za velikonočni žegen. Na spodnjem Bavarskem so nekaj žegna nesli ne samo živini v hlev, ampak so ga dali tudi v gozd za lisico. V Wendelsheimu na Pfalškem že od davnih časov iz zmletih jajc in mesa delajo ovčke z bandercem zmage. Še danes vsak družinski član po blagoslovu poje košček te simbolične jedi. Na avstrijskem Štajerskem je kaplan po hišah blagoslavljal žegen na veliko soboto dopoldan, popoldan pa so te jedi že jedli in jih zalivali s pivom. Vsak je moral pojesti vsaj eno polno žlico žegna. Na Tirolskem pravijo, da se bodo tistemu, ki jé žegen, izpolnile vse želje. Nekoč sta bili v nemško govorečih deželah ovčetina in jagnjetina pomemben del žegna (Bächtold - Stäubli). Vendar je že srednjeveški opat Walafrid Strabo ostro nasprotoval temu, da so duhovniki blagoslavljali jagnječje meso, ki so ga ljudje polagali poleg oltarja, jedli pa na dan vstajenja. Nekoč je prav jagnjetina simbolizirala duhovni obed, nekakšno uživanje evharistije. Posebej slavnostno so jo uživali na papeških dvorih. Marsikje po Evropi so kasneje jagnjetino zamenjali z jagenjčki iz masla, testa ali sladkorja. Na Madžarskem nesejo v veliki košari k žegnu kuhano šunko, maslo, klobaso, nadevano in začinjeno pečenko (nekoč jagnjetino), enajst jajc, ki označujejo enajst apostolov, seveda brez Judeža, na vrh pa postavijo kolač. V košaro dajo tudi steklenico vina, ki simbolizira Kristusovo kri, in čez vse pogrnejo lepo vezen prt. Ponekod je košara tako težka, da jo morata nositi kar dve osebi. Tudi na Madžarskem po žegnu

260

246-307.indd 260

21

29.1.2010 13:27:19

Velikonočni žegen po Evropi

3

Zgodba z naslovne strani

hitijo domov. V Nyíracsádu blizu Debrecena menijo, da bo tisti, ki zadnji prihiti k hiši, tisto leto umrl. V vasi Apály dekleta dvignejo blagoslovljene košare (pasch) nad glavo, rekoč: »Tako bom imenitna kakor ta pasch.« Izvor te šege razlagajo s starim orientalskim obrednim izročilom, ki je povezano s »hranjenjem« mrtvih prednikov. Velikonočnega kolača in tudi žegna se ni smel nihče dotikati, dokler ga niso postregli, če ne, je končal v peklu. Na Hrvaškem se velikonočni žegen – košare z jedili so bile in so marsikje še vedno okrašene kakor povsod po katoliškem svetu s prti in prtički – med drugim ime-

Papež Gregor XIII., 1572–1585

najbolj zgodaj 23. marca 2008, najkasneje pa bo 25. aprila 2038. Okrog velike noči se zvrsti vse cerkveno leto s svojimi premakljivimi prazniki, ki zato od leta do leta spreminjajo datum.

Konstantin Veliki (po 280–337). Velikanska glava kipa, ki je nekdaj stal v Konstantinovi baziliki v Rimu.

Binkošti so na sedmo nedeljo po veliki noči. Po veliki noči je sedem velikonočnih nedelj; pri tem štejemo veliko noč za prvo velikonočno nedeljo. Bela nedelja je druga velikonočna nedelja oz. prva nedelja po veliki noči. Kristus Kralj je vedno v nedeljo med vključno 20. in vključno 26. novembrom. To je nedelja pred prvo adventno nedeljo. Omenimo še dve zanimivosti, okrog katerih se je nekoč sukal svet. Papežu Piju I. naj bi okrog leta 150 angel oznanil, da se velika noč lahko praznuje samo na nedeljo. K temu dodajmo še to, da je zadnji možni datum velike noči 25. april, t. i. Markov god. Tega datuma so se bale vse stare prerokbe, kar potrjuje tudi latinski izrek: »Quando Marcus Pasham dabit, totus mundus vae clamabit.« (Ko bo Marko dal veliko noč, bo ves svet vpil gorje.) Vsekakor je to držalo za leto 1943, ne pa za leto 1886, ko so se ljudje prav bali hudih nesreč. Omenjeni latinski pregovor so obudili iz pozabe in ga nekoliko daljšega navajamo v slovenski verziji: Kadar veliko noč bo Marko dal, Anton Pad'vanski binkošt'val in Janez molil svet' Telo klečé: tedaj bo vpil ves svet gorjé.

 Zodiak iz zgodnjesrednjeveškega rokopisa, Italija

Velika noč se izračunava po lunarnem koledarju. Sliki prikazujeta lunine mene iz zemeljskega in sončnega aspekta, mapa Andreasa Cellaria, Amsterdam, 1661.

Datiranje velike noči in koledarji

046-089.indd 47

nuje svetenje ali posvećenje. V Zagrebu, recimo, so v začetku 20. stoletja k blagoslovu nosili košarice z blagom za (uskršnji) blagoslov in v njih kruh, vino, jagnjetino, perutnino, jajca, sir, maslo in mleko (D. Kniewald). To je hrana, ki se po starih predpisih ni smela jesti med velikim postom. Različice pa so nastajale ne samo glede vrste hrane, ki so jo nesli k blagoslovu, ampak tudi glede količine posameznih jedil. Na Hrvaškem so v severnih področjih v cerkev nosili velike količine hrane, v Bosni, Imotski krajini in Dalmaciji pa je bilo jedil malo, samo za zajtrk (J. Čapo - Žmegač). Vsak je dobil zgolj jajce in pecivo, kar je bilo najbrž povezano s tem, da je bil sever precej bogatejši. V drugi polovici 20. stoletja pa so nosili blagoslavljat manjše količine jedil tako rekoč povsod. V Slavoniji je bil žegen iz srede 19. stoletja precej podoben našemu: pogača, šunka, pirhi, klobase, čebula, hren, a tudi jagnjetina, pečena svinjina in čutara vina ter jabolko za pečenko (I. Oriovčanin). Za velikonočno kosilo so torej ob jagnjetini pripravljali tudi svinjsko pečenko. Kasneje je jagnjetina »izginila«, medtem ko je prašiča najpogosteje zamenjala perjad – kokoši, purani, goske, race in še kaj. V bosansko-hercegovskih katoliških hišah so k žegnu nosili različne jedi, največkrat košček suhega mesa, kruha, nekaj olupljenih jajc, sir in sol. Sveži mladi sir je bil v žegnu v navadi v srednji Dalmaciji. Veliki soboti so ponekod v Dalmaciji in Visočki Nahiji pravili tudi bila ali bijela oziroma ponekod v Bosni mliječna subota, kot spomin na postno prepoved uživanja mlečnih jedil.

28.1.2010 9:00:59

stavlja zametek in izvor vsega stvarstva, prve (zemeljske) starše, prvotni matriarhalni svet neurejenosti vesolja (kaos), skrivni izvor in misterij bivanja oziroma življenja in s tem kozmični čas in prostor.

Simbolna vloga jajca

V

logo in pomen velikonočnega pirha lahko v celoti razumemo le, če poznamo posebno in kompleksno simboliko jajca. Ker ima prav jajce ali pirh še danes v veliki noči osrednjo, zapisali bi lahko, da tudi najrazpoznavnejšo in najbolj priljubljeno vlogo – saj pirhe barvajo in krasijo vsi povprek, pri tem pa sodelujeta tudi industrija in trgovina – se zdi potrebno, da se s simbolno, z mitološko in ezoterično vlogo jajca seznanimo nekoliko podrobneje. V kulturnem razvoju človeštva jajce ne pomeni zgolj hrane. Na skoraj vseh kontinentih je postalo s svojo simbolno vlogo pomemben predmet različnih magičnih, verskih, filozofskih, psiholoških, praznovernih in drugih predstav, mitov, kultov in obredov. V najbolj grobem jih navdihuje pač dejstvo, da se pod njegovo lupino skriva neviden zarodek, kal in izvor življenja. Bolj poglobljene interpretacije pa jajce povezujejo še z drugimi vidiki, na primer z vprašanjem kozmosa, njegovim nastankom, razvojem, ureditvijo, pomenom itn. K čaščenju jajca so pripomogli tudi njegova univerzalna, »kozmična« okrogla oziroma ovalna oblika, »čista«, bela barva, dejstvo, da je hkrati močno in krhko, da ga je mogoče barvati in krasiti, in še marsikaj drugega. Simbolika jajca je v duhovnih predstavah v ospredju in je živa še danes. Jajce je nujno postalo simbol plodnosti, obnavljanja narave, ponovnega rojstva, večnosti življenja in vstajenja, preporoda (iz nižje v višjo obliko življenja), začetka letnih ciklov, zlasti pomladnega itn.; uporabljali so ga kot magično sredstvo za zaščito, očiščenje in pridobitev novih moči. Jajce kot prastar, splošno razširjen simbol najdemo skoraj v vseh prepro-

Velikonočni zajtrk in tekmovanje konjskih vpreg, kdo bo po žegnu hitreje doma, avtorjev O. Antoninija (1939) in A. Maurovića (1930), hrvaški voščilnici.

47

Jajce in riba kot simbol

stih in razvitih religijah sveta, v različnih svetovnih mitologijah in ljudskih izročilih. Misel, da se je iz jajca razvilo življenje in (ves) svet, je skupna Etruščanom, Keltom, Ilirom, Rimljanom, Grkom, Egipčanom, Feničanom, Kanaancem, Tibetancem, Hindujcem, Vietnamcem, Kitajcem, Japoncem, sibirskim in indonezijskim ljudstvom, ljudstvom Severne, Srednje in Južne Amerike, Afrike ter še marsikomu drugemu, tudi Slovencem. Rojstvo in materialna manifestacija imata več vidikov, podobno kakor je tudi simbolika jajca razvejana, a vedno v zvezi s pojavom življenja. Jajce je veljalo in še velja za popolno obliko stvarstva. Splošni indoevropski simbol je kozmično jajce, simbolizirano s krogom, ki pomeni življenjski princip. Pred-

Poleg tega označuje tudi popolno stanje nasprotij, ki so v njem združena, zunaj njega pa se kažejo v različnosti fizičnih pojavov. Jajce označuje tudi živo snov v svojem inertnem stanju. Z njim v zvezi je »večnost«, ki jo predstavlja tudi znameniti ouroboros, kača ali zmaj, ki ovija jajce in žre lastni rep, s čimer predstavlja sklenjen krog konca in začetka. Hkrati pripada jajce (skupaj s hišo, školjko in z materinim krilom) tudi simbolizmu gotovosti in varnosti (F. C. Cooper). Po eni izmed zelo pogostih mitoloških različic je svet nastal iz jajca: iz zgornje polovice obok neba, iz spodnje zemlja itn. Po drugi različici se je iz jajca razvilo božanstvo, ki je ustvarilo svet, mitični in kulturni junak kakšnega plemena ali pa najstarejši družinski prednik; z jajcem je ponekod povezano rojstvo ljudi nasploh, pa tudi nastanek in razvoj družbenega življenja. Kozmično, zlato s soncem ali srebrno z luno povezano jajce ali kakšno drugačno jajce, iz katerega nastanejo življenje in razne pojavne oblike, znesejo ali valijo različne ptice, ženske, ustvarijo ga nebo, božanstva (sveta krava, kača), demoni; priplava na (pra) vodah ali (pra)oceanu ali pa ga daruje gora, zemlja ali podzemlje. Jajce naj bi nastalo tudi iz medsebojnega Japonsko jajce

delovanja elementov ali pa so posamezni elementi, iz katerih naj bi izšlo pojavno, najprej v njem skriti. Jajce, v katerem se skriva »princip življenja« ali ves kozmos, so skušali materializirati alkimisti ali avatarji.

Od praznega prostora do spirale. Nasprotja (jing in jang) sestavljajo kozmos.

 Višnu poiva v zlatem jajcu; Gulerska šola, Indija, ok. .

Blagoslov hrane

28.1.2010 10:33:47

246-307.indd 265

Jajce kot arhaični simbol

265

28.1.2010 10:33:55


Modrijan 10.04.10

cyan magenta yellow black

stran 4

www.modrijan.si

4 Na izlet s Kozincem Lep dan me nikoli ne odvrne od knjige in tudi knjiga ne od lepega dne

Modrijan založba, d. o. o. Poljanska cesta 15 1000 Ljubljana

Na tržišču je knjig za prosti čas na pretek, še posebej izletniških vodnikov, vendar je le malo tako privlačno berljivih, kot so popotniški vodniki Željka Kozinca. Knjiga Moje najljubše poti, ki je izšla deset let po izidu prve v seriji Lep dan kliče ter ob avtorjevem sedemdesetem rojstnem dnevu, je bila v manj kot letu po izidu ponatisnjena, pred kratkim pa je izšel še mali izletniški vodnik Okrog Ljubljane. Malo pred njegovim izidom je o knjigah, izletih, pisanju in slovenskem knjižnem trgu z avtorjem pokramljal Matej Krajnc. Spoštovani Željko Kozinc, pa začniva ne pri Homerju, ampak pri špili izletov okoli Ljubljane; mojster ne bo zameril. Okrog Ljubljane je vaša šesta »izletniška« knjiga in hkrati deseta vaša knjiga, ki jo izdaja založba Modrijan. To je torej nekakšna, kot temu rečejo po izročilu, »kositrna knjižna poroka« z založbo, kar bi lahko po svoje bil tudi razlog za »kositrno napitnico« … Deset let sodelovanja in deseta knjiga morda res spominjata na »kositrno poroko« med založbo in avtorjem. Za napitnico pa si izposodiva kaj iz Andersena. Tudi ta mojster ne bo zameril. Njegova pravljica o kositrnem vojaku je lepa prispodoba stanovitnosti, morda tudi medsebojne zvestobe med Modrijanom in mano. Če bi kdaj – bognedaj – založba pogorela, bi v pepelu našli tudi moje »kositrno srčece«, kakor piše v pravljici. Izletovali ste in še izletujete. Bi res lahko rekli, da je Ljubljana z okolico nekakšna

»Slovenija v malem«; zdi se, da je vaša nova knjiga zelo naklonjena taki domnevi? Ljubljana je Slovenija v malem zgolj po značaju svojih ljudi. Skozi ljubljanska vrata veje močna in težka sapa slovenskega življenja, zmes naše anarhičnosti, neodjenljivega veselja do življenja in zakletega stopicanja nad prepadi, neumne trme in presenetljivih pretanjenosti. Izleti prispevajo k takemu življenju veselje »srca in očesa«, kakor bi rekel Prešeren. Sam skromno dodajam, da dajejo telesnemu življenju pospešek, dušnemu pa počitek. Moja nova knjiga svetuje povratek v naravo in predlaga nekaj poti k temu povratku. Teh poti je v okolici Ljubljane k sreči obilo, kakor povsod drugje v Sloveniji. Opisovanja svojih izletov se ne lotevate faktografsko suhoparno, pač pa se jih da prav zanimivo in zabavno brati. Se vam zdi berljivost pomembna tudi pri, reciva temu, »poljudno-novinarskih«, publicističnih besedilih ali morda zlasti pri tovrstnih besedilih?

Če so bralci pripravljeni sprejemati nasvete, kam naj gredo na izlete, bi jih pač rad prepričal vsaj o tem, da je bilo meni na teh krajih lepo.

Kako bi smela biti »tovrstna besedila« drugačna kakor berljiva? Če že več kot 50 let, kakor jaz, živiš samo od tega, kar napišeš, še kako izkusiš, kako je berljivost pomembna. Namreč berljivost kot veščina nagovarjanja bralcev, kot veščina pripovedovanja. Če so bralci pripravljeni sprejemati nasvete, kam naj gredo na izlete, bi jih pač rad prepričal vsaj o tem, da je bilo meni na teh krajih lepo. Ker je serija Lep dan kliče/ Moje najljubše poti tolikanj izčrpna, se ni dalo izogniti »ponovitvam« nekaterih izletov, o čemer pišete tudi v spremni besedi k novi knjigi. Ampak tudi to niso zgolj ponovitve, kajne? Pri številnih izletih okrog Ljubljane sem se kajpak oprl na svoje prejšnje opise, vendar sem jih dopolnil. Vse nekdanje izletniške cilje sem za to knjigo vnovič obhodil. Kar v precejšnjem številu sem poiskal in obiskal tudi nove izletniške točke. Poleg novinarskega in pohodniškega dela zaobjema dobršen kos vaše bibliografske tortice tudi »čisto« leposlovje. Pa ne govorim samo o romanu Votel kamen, ki je izšel pri Modrijanu v zbirki Bralec, ampak tudi o vaših zgodnejših literarnih delih. Pri vseh je v ospredju zgodba, to verjetno drži kot prikovano? Pri meni že. To je v skladu z duhom tega časa, ki živi tudi od kopičenja fiktivnih ali resničnih zgodb v prozi, filmu, medijih ... Moje opazovanje ljudi se rado zvrtinči v naklepanje literarnih zgodb, prej dramatskih kot epskih, in to po prastarem vzorcu, kakor »pri Homeri«, če sva že začela z njim: ljudje vstopajo v medsebojne odnose, ti odnosi prerastejo v konflikte, konflikti v drame, drame v usodo, usoda v voljo ali zbeganost boga ... Zgodbe se danes kakor po nürenberškem lijaku zlivajo v naše betice kakor v vodnjak brez dna. Seveda so ob tem številne, preštevilne zgodbe zlorabljene etično in moralno. Ostajajo brez katarze, dušnega očiščenja, povečujejo polucijo. Včasih vztrepetam, da sem k temu tudi sam kaj prispeval. Teme mojih zgodb –

zločin, krivda, kesanje, odpuščanje, sprava – so vse po vrsti dvorezne, na tenki meji raziskovanja dobrega in zla. Vendar pa bralca drži »na špagi« predvsem vaš slog, ki noče biti hermetičen ali »kvaziumetniški«, noče se nekaj iti, ampak omogoča tehtno in hkrati sproščeno bralsko izkušnjo. Nekaj od tega je slutiti že v tretjem vprašanju, ampak zdi se mi, da je prav v teh časih to treba posebej poudariti tudi za leposlovje. Ne da se noče, moj slog se hoče iti nekaj, pač nekaj mojega. A narediti nekaj v svojem slogu je najtežje in najpomembnejše v umetnosti. Lastna zgodba je pri tem res vse, prav tako pa je vse tudi lastna forma. In ko sva že pri leposlovju, kako torej po vašem hodita z roko v roki leposlovje in publicistika? Kot brat in sestra? Bratranec in sestrična? V kolenu ali v komolcu? Ob teh lepih primerjavah imam tudi svojo: kot leva in desna roka. Z desno roko tolčem po višjih, bolj slišnih tonih na klaviaturi svojega pisanja. Moja publicistika je torej bolj glasna. Z levo roko pa igram bolj zase, zatišno, preludiram globlje tone, v poeziji, prozi, scenaristiki. Naj jih sliši, kdor ima za to odprto uho. Nisem prizadet, če moje leposlovje v večini ušes spi. Eno pa je gotovo: z izleti, pa četudi so drugače napisani kot moja literatura, ljudem več dam.

Dragi bralci, nagradna e-vprašanja za vas! 1. Koliko knjig je doslej izšlo v seriji Lep dan kliče? 2. Kako se imenuje zadnji Kozinčev roman? Izšel je v zbirki Bralec. 3. Željko Kozinc je doslej opisal okoli 700 poti po slovenskem etičnem prostoru. Kam naj še gre? Predlagajte. Odgovore sprejemamo izključno po e-pošti na naslov casopis@modrijan.si, in sicer samo do 26. aprila 2010. Trem izžrebanim bralcem bomo poslali novo knjigo Okrog Ljubljane (z avtorjevim podpisom in posvetilom), vse vaše predloge pa bomo posredovali Željku Kozincu. Morda se prav vaš znajde v njegovi naslednji knjigi! Se lahko strinjate s trditvijo, da je slovenski knjižni trg v zadnjih letih v veliki večini podoben nekakšnemu mravljišču, ki ga pohodi zmedeni potohodec in potem mravljice dirjajo in bezljajo sem ter tja? Kakšen bi po vašem bil idealen – izvedljiv – slovenski knjižni trg – za bralce in za založbe? Ta primerjava z mravljiščem je posrečena, seveda se z njo strinjam. Vidim vznemirjene, tu in tam sizifovsko zagnane mravljice, kako vsevprek tovorijo knjige po paničnih poteh smotra in dobička. Knjig je toliko, da požirajo druga drugo. Kot vsakršne robe. Kajpak vidim tudi mravljice,

Slovenija je dovolj velika in lepa, da je pot po njej brezkončna.

ki jih je zmedeni potohodec sicer pohodil, a ne zahodil. V mislih imam založbe, ki skrbijo za dvig slovenske kulture. Verujem, da se ne bodo dale do kraja pohoditi. Nimam odgovora na vaše zelo resno vprašanje o dobrem knjižnem trgu. Naj nadaljujem vašo prispodobo z mravljami: na pomlad obiskujem neko mravljišče blizu Ljubljane, ki pa ga obiskuje tudi medved, ga razkoplje, žre mravljice in njihova jajčeca. Preživele mravlje dneve po njegovem obisku begajo in znašajo svoj dom nazaj, na kar so obsojeni tudi založniki v času lomastenja kapitala. So celo malce na slabšem kot mravlje: kapital ni lačen samo spomladi.


Modrijan 10.04.10

cyan magenta yellow black

stran 5

www.modrijan.si

5

Na izlet s Kozincem

brezplačni klic: 080 23 64 e-naslov: prodaja@modrijan.si

Željko Kozinc

Okrog Ljubljane 61 izletov

novo

Fotografije Željko Kozinc idr.

Kdaj sem že vedel, da ne bom mogel obiskati vseh krajev, ki bi jih rad.

Kakšne knjige se po navadi znajdejo v vaših rokah, seveda če vas lep dan ne pokliče na izlet? Lep dan me nikoli ne odvrne od knjige in tudi knjiga ne od lepega dne. Vzamem si dovolj časa za oboje. To upokojensko idilo kazi samo ena napaka: dobrih romanov in pesniških zbirk, zgodovinskih in geografskih knjig, socioloških monografij, ki v kupih čakajo, da jih začnem brati, je vse več. Naj pač čakajo. Jaz čakam še na kaj bolj usodnega. Meni se ne mudi, njim pa sploh ne. Kdaj sem že vedel, da ne bom mogel prebrati toliko knjig, kolikor jih imam. Kdaj sem že vedel, da ne bom mogel obiskati vseh krajev, ki bi jih rad. Z odzivi na vaša dela ste bržkone zadovoljni; lepo so se prijela, izginjala iz knjigarn, se ponatiskovala, kar pomeni, da so vas bralci posvojili in se vam ne bodo tako zlahka odrekli. Jim v prihodnosti ponujate kaj leposlovnega ali z novimi izleti še niste spregovorili čisto zadnje besede? Še posebno sem vesel, da moje izletniške knjige radi berejo tisti, ki ne morejo na izlete zaradi invalidnosti, bolezni ali starosti. Pred kratkim me je ganil star mož iz Kanade, ki mi je pisal, da je ob mojih opisih in fotografijah podoživel svojo mladost v Sloveniji. V lastnih knjigah lahko tudi sam kaj podoživim, recimo del svojih zrelih let v Sloveniji. Svoj popotniški ritem. Take svoje želje, ki ne prinašajo trpljenja, ampak srečo. Če sem v tem ritmu opisal že okoli 700 poti po slovenskem etničnem prostoru, se vprašam, komu v veselje naj se ustavim. Sebi že ne. Slovenija je dovolj velika in lepa, da je pot po njej brezkončna. Tu ponavljam, kar sem nekoč že zapisal v nekem uvodu. Vem še za desetine posebnih, nikoli opisanih zatišij in brezpotij, kamor bi rad šel. Morda bo iz tega nastala še ena izletniška zbirka. Morda iz istih nagibov še ena zbirka pesmi, še ena knjiga proze. Morda bo katera od teh knjig končno tista, po kateri hrepenim: moja najboljša knjiga.

Knjiga je izletniški vodnik po 61 točkah v bližnji okolici slovenske prestolnice in je tako prvi Kozinčev vodnik, ki se je omejil le na en del Slovenije. Ljubljana ima namreč pred večino drugih evropskih prestolnic enkratno prednost: že na pragu njenih predmestij se začno širiti vabljiva naravna okolja in razgibana, lepo oblikovana kulturna pokrajina. Pešpoti se ponekod začenjajo že za zadnjo avtobusno postajo mestnega avtobusa, samotna narava pa je dosegljiva po le nekaj kilometrih vožnje z osebnim avtomobilom. Tako se lahko Ljubljančani na kateregakoli od teh izletov podate konec tedna, tudi če radi malo dlje poležite, ali pa celo popoldne po službi. Avtor je izbral cilje, ki so se mu zdeli dovolj izdatni in zanimivi za poln izlet. Pri večini se je še enkrat podal po stopinjah štirih knjig serije Lep dan kliče in še kaj dodal, 12 novih izletov pa je čisto novih. Cilji so povprečno oddaljeni od 15 do 25 kilometrov iz mesta, le redki več kot 40 kilometrov. Okoli Ljubljane so nanizani v obliki urnega kroga, z začetkom na Rašici in s koncem na Šmarni gori, pri čemer se vsi ostali izleti zvrstijo v smereh od severa prek vzhoda, juga in zahoda nazaj do severa. Vsi izletniški cilji v knjigi so oštevilčeni in nazorno prikazani na posebnem orientacijskem zemljevidu na notranjih straneh ovitka knjige. Enak priročni format kot serija Lep dan kliče je kot nalašč za v nahrbtnik ali celo večji žep na vetrovki. Knjiga seveda ne bo nič manj zanimiva za bralce, ki se bodo na izlet v Ljubljano in njeno bližino odpravili iz drugih koncev naše dežele.

160 strani 150 × 210 mm poltrda vezava ISBN 978-961-241-413-9

22,90 €

Željko Kozinc

Moje najljubše poti Lep dan kliče – 10 let fotografije Željko Kozinc idr. | 464 strani | 185 × 265 mm | trda vezava | ISBN 978-961-241-316-3 | 39,80 €

To je knjiga, v kateri želi Željko Kozinc deliti z bralci, sopotniki na petstoterici poti po Sloveniji in zamejstvu, občutke s svojih najlepših in najljubših potepanj. Osemdesetim izletom, ki so že bili predstavljeni v štirih knjigah, je dodal štiriindvajset novih. Vse 104 poti – za vsak konec tedna po dve – je bodisi v duhu bodisi zares še enkrat prehodil, zato vas bo knjiga očarala z mnogo svežimi podobami, novimi pogledi in razgledi. Pričakovanja tistih, ki so bili doslej že vajeni Kozinčevega vodenja, bodo seveda izpolnjena: opisi izletov niso le zgodbe pokrajin, rek, podzemnih jam, slapov, gora, studencev, izvirov in drugih naravnih pojavov, pač pa tudi zgodovinsko-kulturne freske gradov, mostov, cerkva, muzejev in ostalih kulturnih spomenikov. Ostaja tudi to, kar je bralce in pohodnike do sedaj najbolj razveseljevalo: knjiga ni običajen turistični vodnik po slovenskih krajih: avtor nas namreč popelje v kraje, katerih kulturne in naravne dediščine še niso bile povsem odkrite, zato noge množičnih obiskovalcev tja ne zaidejo pogosto.

Knjiga Moje najljubše poti je čudovito darilo zlasti za starejše bralce. Je večjega formata, črke so velike in zato prijaznejše do bralcev. Nikar je ne nosite s seboj na izlet, saj je pretežka, zato smo priložili priročno avtokarto Slovenije z označenimi izleti iz knjige, ki smo jo pripravili skupaj z Avto moto zvezo Slovenije.

Avtokarta Slovenije z označenimi izleti

PRED IZLETOM NA SPLET Za bralce in ljubitelje Kozinčevih popotnih knjig smo pripravili posebno darilo. Preden se odpravite na katerega od 104 izletov, opisanih v knjigi Moje najljubše poti, si lahko prek spleta, na naslovu www.modrijan.si, izbrani izlet preprosto natisnete! Še vedno so na voljo tudi štiri knjige Lep dan kliče, bodisi posamič, po 29,00 €, ali v kompletu za 99,00 €. Ob nakupu vseh štirih knjig tako prihranite kar 17,00 €.

NDUWDWLVNLQGG


Modrijan 10.04.10

cyan magenta yellow black

stran 6

www.modrijan.si

6

Intermundia – »najbolj{e iz vseh svetov«

Modrijan založba, d. o. o. Poljanska cesta 15 1000 Ljubljana

Zbirka meri na vmesna območja med posameznimi svetovi znanosti oz. človekove dejavnosti, pri čemer skuša premoščati včasih res neskončne, celo nespravljive razdalje med disciplinami, ki krojijo podobo in zgradbo človeškega znanja. Izvrstno branje tudi za dopustniške dni!

Oblikovanje: Davor Grgičević Format: 160 × 235 mm Vezava: mehka z zavihi

Glavni dobitek na vesoljski loteriji – planet Zemlja! Paul Davies

Zlatolaskina uganka

novo

Vesolje po meri človeka Prevod Andrej Guštin Knjiga se dotika nekaterih temeljnih kozmoloških vprašanj, ki človeštvu že od nekdaj burijo domišljijo in kratijo spanec. Še več; kot se za uganko spodobi, je to knjiga vprašanj, zasoljenih z osupljivimi spoznanji: • Zakaj je naš planet – v primerjavi z bližnjo soseščino v Osončju – tako neverjetno primeren za vznik, razvoj in razcvet življenja v nepopisno bogastvo biotske raznovrstnosti? • Kaj dela naš svet tako ›privlačen‹, da smo se na njem kot vršiček na drevesu življenja razvili ljudje – ki od nekdaj pogledujemo kvišku, kjer iščemo svojega stvarnika ali hrepenimo po odgovorih iz vrtoglavih globin vesolja? • Ali smo Zemljani le srečni dobitniki na vsevesoljski loteriji ali pa je enako ›kombinacijo‹ zadelo še veliko drugih veliko drugačnih svetov v nepremerljivih prostranstvih vesolja in sploh vsega? To je knjiga o fini uglašenosti vesolja ter njegovi primernosti za obstoj in ohranjanje življenja. Davies nam razgrne paleto različnih vrst vesolj ›tam zunaj‹; v času odpotuje nazaj do najzgodnejšega možnega trenutka in nam prikaže nastajanje vsega – snovi, energije –, pri čemer nam živo ponazori, kako malo je na vsaki stopnji razvoja (našega) vesolja manjkalo, da nas nikoli ne bi bilo in si tudi nikoli ne bi postavljali takih vprašanj. Zlatolaskina uganka je zgodovina vesolja od njegovega rojstva do smrti – in nazaj; pred nami se zvrstijo mnoga presenetljiva spoznanja, vsa po vrsti pa s figo v žepu mahajo s svojim večnim zakaj. Taka vprašanja nezmotljivo vodijo tudi k eni najglobljih ugank človeštva: obstoju in naravi boga kot tvorca fizične stvarnosti ter končnemu smislu ali namenu vsega.

304 strani 160 × 235 mm trda vezava ISBN 978-961-241-400-9

30,90 € Alan Weisman

J. Craig Venter

Svet brez nas

Genom mojega življenja

prevod Urška Pajer | 320 strani | ISBN 978-961-241-324-8 | 31,20 €

prevod Samo Kuščer | 408 strani | ISBN 978-961-241-297-5 | 34,90 €

Paul Davies (1946), britanski teoretski fizik, je mednarodno priznan kozmolog, astrobiolog in pisec znanstvene literature. Za njim je že bogata akademska kariera na več univerzah v Veliki Britaniji, Avstraliji in ZDA, danes pa je profesor na Državni univerzi v Arizoni in predstojnik tamkajšnjega Inštituta za raziskovanje temeljnih konceptov znanosti (Beyond). Leta 2005 je postal vodja novoustanovljene Znanstvene in tehnološke delovne skupine pri projektih SETI. Za svoje plodovito znanstveno delo (kvantna teorija polja v ukrivljenem prostorčasu, astrobiologija, izvor življenja, usoda vesolja ipd.) ter publicistično dejavnost (več kot 20 strokovnih in poljudnostrokovnih knjig) je prejel več nagrad, med njimi Kelvinovo medaljo londonskega Fizikalnega inštituta (2001) in Faradayevo nagrado Kraljeve družbe (2002), nagrado Eureka v Avstraliji, že leta 1995 pa Templetonovo nagrado v ZDA. Njemu v čast so asteroid 1992 OG preimenovali v 6870 Pauldavies.

Richard Dawkins

Razpletanje mavrice Znanost, praznoverje in moč domišljije prevod Alojz Kodre | 280 strani | ISBN 978-961-241-350-7 | 30,90 €

Knjiga je miselni eksperiment Alana Weismana (1947), ameriškega znanstvenega novinarja, publicista ter profesorja za novinarstvo in latinskoameriške študije na Univerzi v Arizoni. V njej se poigra z možnostjo, da bi z Zemlje nenadoma izginili vsi ljudje. Planet bi bil prepuščen živalstvu in rastlinstvu – ter posledicam, ki bi nastale zaradi zapuščine naše civilizacije in tehnologije. V ospredju zanimanja sta flora in favna pa tudi po človeku spremenjeno okolje.

J. Craig Venter (1946) je kalifornijski jadralec, ki ga je služba bolničarja v Vietnamu tako prekalila, da se je s trmasto vztrajnostjo prelevil v pionirja genomike. Najnovejša dognanja genetike je uporabil kar na samem sebi, avtobiografsko pripoved je prepletel s kratkimi razlagami delov svojega genoma in jo leta 2007 tudi objavil.

Dawkins v knjigi Razpletanje mavrice, ki jo je objavil leta 1998, duhovito, argumentirano in v imenitnem slogu jemlje pod drobnogled nekatere pomembne teme moderne znanosti, od astronomije in genetike do jezika, umetne inteligence in navidezne resničnosti. Pred nami se tako splete enkratna inventura vsega tega, kar znanost je – in tistega, kar prav gotovo ni.

Mark Lynas

James D. Watson, Andrew Berry

Richard Dawkins

Šest stopinj

DNK – Skrivnost življenja

Bog kot zabloda

Naša prihodnost na toplejšem planetu

prevod Nikolaj Pečenko | 456 strani | ISBN 978-961-241-184-8 | 37,50 €

prevod Maja Novak | 416 strani | ISBN 978-961-241-153-4 | 34,90 €

prevod Julija Potrč | 288 strani | ISBN 978-961-241-245-6 | 27,00 €

Britanski okoljski aktivist in novinar Mark Lynas (1973) v knjigi predstavlja šest možnih scenarijev za prihodnost Zemljine biosfere, če bi se v tem stoletju povprečna temperatura na svetu zvišala za eno, dve, tri, štiri, pet ali šest stopinj Celzija.

Ameriški molekularni biolog James D. Watson (1928) in Nobelov nagrajenec leta 1962 nas popelje v zanimivi svet genetike od odkritja zgradbe DNK pred dobrega pol stoletja (odkril jo je leta 1953 skupaj s fizikom Francisom Crickom) do najnovejših odkritij.

Dawkins ponuja tezo, da so religije odvečne in celo škodljive, ter si prizadeva pokazati, da religioznost pri posameznikih temelji na zmotah oziroma zablodah. Priznava, da božjega obstoja ni mogoče dokončno ovreči, a z znanstvenimi postopki dokaže, da je verjetnost zanj zelo majhna.


Modrijan 10.04.10

cyan magenta yellow black

stran 7

www.modrijan.si

brezplačni klic: 080 23 64 e-naslov: prodaja@modrijan.si

Prednaro~ilo – Dawkinsova nova knjiga

Največja predstava na Zemlji

GE

KNJI

E

HITR

NAJ

O JE D

7

Dokazi o evoluciji Richard Dawkins (1941) je britanski evolucijski biolog, ki se je rodil v Nairobiju in prvih nekaj let preživel v Keniji. Pozneje je v Oxfordu pri nizozemskem nobelovcu Nikolaasu Tinbergnu študiral biologijo. Je ateist, humanist in skeptik, pisec znanstvene literature, razlagalec znanosti in religije ter eden najodmevnejših in najvplivnejših anglosaških intelektualcev. Dolga leta je bil predstojnik Katedre za javno razumevanje znanosti na Univerzi v Oxfordu. Že leta 1976 je prispeval koncept »sebičnega gena«, po analogiji z genom v biološki evoluciji pa v področje kulture med drugim vpeljal pojem »mem« in idejo memetike. V nadaljnjih knjigah je poleg delovanja na področju evolucijske biologije zagovarjal ateistični pogled na evolucijo, izstopal je s kritičnimi prispevki o religiji, kreacionizmu in inteligentnem načrtu. Dawkinsova najodmevnejša in najbolje prodajana knjiga je Bog kot zabloda – prevedli so jo v najmanj 31 jezikov. Dawkinsova zadnja knjiga, Največja predstava na Zemlji, je izšla septembra 2009. Slovenski prevod izide kmalu pri naši založbi in bo, po Dawkinsovih dveh knjigah, ki smo ju že izdali pri Modrijanu, ena najbolj zaželenih in iskanih knjig tega leta. Dawkins v svoji najnovejši knjigi prinaša odgovore na mnoga vprašanja, ki so ostajala odprta v njegovih prejšnjih monografijah, posvečenih biologiji oz. evoluciji. Da bi prispeval odločilne dokaze o delovanju evolucije, v knjigi naniza veliko novih, celo zelo svežih spoznanj raziskovalcev z vsega sveta (tudi npr. z Jadrana). Posreden namen knjige je izpodbijanje trditev privržencev kreacionizma, ki se trudijo zmanjševati pomen in veljavo nauka o evoluciji. Osupljiv podatek, da celo slovenska javnost glede tega ni prav daleč od ameriške, navaja Dawkins v dodatku knjige, v katerem biča priljubljeni trend zanikanja realnosti in namesto tega vztrajanja v neznanju. Kar je vzporedna tema, ki se kot rdeča nit vleče skozi vso knjigo – utrjevanje znanstvenega pogleda na svet ter boj proti neznanju in ideološkim dogmam.

›Priče evolucije‹ (odlomek iz 5. poglavja) Že večkrat sem uporabil prispodobo detektiva, ki pride na prizorišče zločina šele po dogodku in na podlagi sledi ugotavlja, kaj se je po vsej verjetnosti zgodilo. Toda morda sem se prenaglil, ko nisem bil pripravljen dopustiti možnosti, da evolucijo opazujemo kot priče. Čeprav se je velikanska večina evolucijskih sprememb zgodila, še preden se je rodil prvi človek, se v nekaterih primerih dogajajo tako hitro, da so opazne že v času človeškega življenja in jih lahko spremljamo na lastne oči. Zato se posvetimo zanimivemu primeru, ki so ga podrobneje razkrile nedavne študije – kuščarjem na Jadranskih otokih. V južni Dalmaciji ležita dva neznatna otočka, imenovana Pod Kopište in Podmrčaru.* Leta 1971 je na Pod Kopištu živela populacija primorskih kuščaric (Podarcis sicula), ki se večinoma prehranjuje z žuželkami, medtem ko na Podmrčaru kuščaric ni bilo. Takrat so italijanski znanstveniki prenesli pet parov primorskih kuščaric s Pod Kopišta na Podmrčaru. Nato je leta 2008 otoke obiskala druga skupina, v kateri so bili večinoma belgijski znanstveniki pod mentorstvom Anthonyja Herrela. Na Podmrčaru je našla številno populacijo kuščarjev, katerih analiza DNK je pokazala, da so res primorske kuščarice. Domnevno so to potomci prvotnih petih parov, prinesenih z drugega otočka. Herrel in njegovi sodelavci so opazovali potomce naseljenih kuščaric in jih primerjali s kuščaricami na prvotnem, predniškem otoku. Opazili so precejšnje razlike. Domnevali so – verjetno upravičeno –, da so kuščarice na prvotnem otoku Pod Kopište nespremenjeni predstavniki predniških kuščaric izpred 36 let. Z drugimi besedami, sklepali so, da primerjajo evolucijsko spremenjene kuščarice s Podmrčaru z njihovimi nespremenjenimi ›predniki‹ (se pravi, njihovimi sodobniki, toda predniškega tipa) na Pod Kopištu. Tudi če je ta predpostavka napačna – če so se denimo kuščarice na Pod Kopištu razvijale prav tako hitro kot kuščarice na Podmrčaru –, smo še vedno priča naravnemu evolucijskemu razhajanju v časovnem merilu desetletij, ki ga ljudje zlahka spremljamo v teku enega življenja. In kakšne so bile razlike med populacijama na obeh otočkih, za katere je bilo potrebnih samo kakih 37 let?** Kuščarice na Podmrčaru – ›razvita‹ populacija – so imele občutno daljše, širše in višje glave kakor ›originalna‹ populacija s Pod Kopišta. Takšna glava omogoča precej močnejši ugriz. Tovrstna sprememba navadno sledi prehodu k pretežno vegetarijanski prehrani, in res so kuščarice na Podmrčaru jedle veliko več rastlin kot pa ›prednice‹ na Pod Kopištu. Od skoraj izključne prehrane z žuželkami (oziroma členonožci), ki jo je še vedno uživala moderna populacija Pod Kopišta, so kuščarice na Podmrčaru prešle na večinoma rastlinsko prehrano, zlasti poleti. Zakaj žival potrebuje močnejši ugriz, ko preide na rastlinsko hrano? Ker so rastlinske celične stene (v nasprotju z živalskimi) otrdele zaradi celuloze. Rastlinojedi sesalci, kot so konji, krave

Nova knjiga Richarda Dawkinsa izide 1. junija! V prednaročilu prihranite več kot 4 €.

512 strani 155 × 235 mm trda s ščitnim ovitkom, označevalna vrvica ISBN 978-961-241-420-7

Cena: 27,10 €

Prevod: Urška Pajer

Izid: 1. junij 2010 Cena do izida: 23,00 € (velja za naročila do vključno 31. maja 2010)

in sloni, imajo velike, mlinskim kamnom podobne zobe za mletje celuloze, precej drugačne od škarjastih zob mesojedov in šivankastih zob žužkojedov. Imajo tudi ogromne čeljustne mišice ter ustrezno robustne lobanje, kamor se mišice pripenjajo (pomislite na čokat koščen greben na vrhu gorilje lobanje).*** Vegetarijanci imajo tudi značilne posebnosti črevesja. Živali na splošno ne morejo prebaviti celuloze brez pomoči bakterij ali drugih miPodarcis sicula kroorganizmov; mnogi vretenčarji imajo v črevesju slepo ulico, imenovano slepo črevo, kjer te bakterije živijo in ki deluje kot fermentacijska posoda (naš slepič je ostanek večjega slepega črevesa prednikov, ki so se več prehranjevali z rastlinami). Slepo in drugi deli črevesja so pri specializiranih rastlinojedih lahko zelo zapleteni. Mesojedi imajo navadno preprostejše in manjše črevesje od rastlinojedov. Med posebnostmi, ki jih zahtevajo prebavila rastlinojedov, so tudi tako imenovane zapore slepega črevesa. Zapore so nepopolne (včasih mišične) pregrade, ki uravnavajo ali upočasnijo pretok snovi skozi črevesje, ali pa preprosto povečajo površino njegove notranjosti. Čeprav se zapore slepega črevesa pri vrsti Podarcis sicula navadno ne pojavljajo in so redke v družini, kamor spada, so se, zanimivo, začele razvijati v populaciji kuščaric na otočku Podmrčaru, ki se je samo v zadnjih 37 letih prilagajala rastlinski prehrani. Raziskovalci so pri teh živalih odkrili še druge evolucijske spremembe. Ker se je gostota populacije povečala, so kuščarice nehale braniti ozemlja tako, kot to počne populacija ›prednikov‹ na Pod Kopištu. Naj ponovim, kaj je pri tem zares izjemno: da se je vse zgodilo izjemno hitro, v času nekaj desetletij; to je evolucija, ki poteka pred našimi očmi. *** Gre za otočka v otoški skupini zahodno od Lastova. Pod Kopište (42°45’50’’ s. g. š/16°43’28’’ v. g. d.), velik 3,6 hektara, leži nekaj sto metrov severno od otočka Kopište, Podmrčaru (hrv. Hrid Podmrčaru, 42°46’49’’ s. g. š./16°46’30’’ v. g. d.), velik 1,3 hektara, pa kak kilometer severozahodno od otočka Mrčara. Pod Kopište in Podmrčaru sta med seboj oddaljena približno 3,5 kilometra. *** Oziroma dvakrat toliko, če so se kuščarji na otoku Pod Kopište razvijali z isto hitrostjo od skupnega prednika izpred 37 let. *** Iste gorilje značilnosti lobanje in zob našega robustnega bratranca Paranthropusa boisei (›hrestača‹, imenovanega tudi ›Zinj‹ ali ›dragi fant‹) kažejo, da je bil skoraj gotovo vegetarijanec.


Modrijan 10.04.10

cyan magenta yellow black

stran 8

www.modrijan.si

8

Modrijan založba, d. o. o.

Poteze – ko `ivljenje napi{e knjigo Oblikovanje: Branka Smodiš Format: 135 × 220 mm Vezava: trda s ščitnim ovitkom, označevalna vrvica

Žanrski okvir zbirke Poteze zajema biografije, avtobiografije, memoare, dnevnike, pisma in dokumentarne romane, vsebinski pa široko paleto zgodb, ki se odvijajo skozi pričevanja, spomine, premišljevanja, hlastanja za resnico, odstiranja zamolčanih zgodb, obračune s preteklostjo, soočanja z njo ... Prav tako neomejena je časovna dimenzija zbirke, saj najdejo prostor v njej tako klasična dela, kakršno je npr. Jezusovo življenje Ernesta Renana (1863), kakor tudi sodobna dela. V vseh knjigah je objavljena poglobljena spremna študija.

Naročniki zbirke Poteze berejo ceneje.*

Ingmar Bergman (1918–2007) se je rodil v Upssali na Švedskem, se šolal v Stockholmu, bil zaposlen pri družbi Svensk Filmindustri in v različnih švedskih gledališčih; od šestdesetih let dalje je večino časa preživel na svojem posestvu na otoku Fårö, zaradi davčne afere pa več let v prostovoljnem pregnanstvu v Nemčiji. Že v petdesetih letih prejšnjega stoletja je zaslovel kot neprekosljiv mojster psihološke drame; režiral je več kot petdeset celovečernih filmov in na oder postavil več kot sto gledaliških predstav. Dobitnik neštetih mednarodnih priznanj in nagrad (z oskarji vred) je pedantno seciral svoje trpinčene subjekte, ukleščene v krog samoizpraševanja in iskanja smisla bivanja, zavoljo česar se ga je oprijel tudi vzdevek »kirurg človeške duše«. Za svojega idola ga je navajala plejada raznovrstnih filmskih avtorjev, Krzystof Kieślowski je celo izjavil, da je Bergman nemara edini filmski režiser, ki je o človeški naravi povedal toliko kot Dostojevski ali Camus.

novo

Ingmar Bergman

Laterna magica Prevod Lea Kozman, spremna beseda Jurij Meden

»Bil sem človek moči, ki se ni naučil uživati v moči.« Avtobiografija švedskega filmskega in gledališkega režiserja ter scenarista Ingmarja Bergmana Laterna magica (1986) ostaja enako aktualna – lahko bi rekli celo izzivalna – tudi več kot dvajset let po njenem izidu. S psihološko analitičnostjo, značilno tudi za njegove filme, se skozi neposredno pripoved in reminiscence postopoma in nelinearno sestavljajo milje Bergmanovega življenja, njegovi vzponi in padci od otroštva v duhovniški družini

na Švedskem naprej. Njegov osebni spomin današnjega bralca nemara ne osupne toliko s pikantnimi podrobnostmi iz življenja slavnega režiserja, njegovih bližnjih in sodelavcev kot z ugotovitvijo, kako življenje, predvsem pa medosebni odnosi ostajajo – isti. Laterna magica je torej Bergmanov osebni obračun, neprizanesljivo iskreno in intimno delo, skozi katero pa se razgali nekaj občečloveš-

Poljanska cesta 15 1000 Ljubljana

kega, nekaj, čemur bi lahko rekli duševni obraz Evrope 20. stoletja. Napisano je v jedrnatem, stvarnem, včasih skoraj kronističnem slogu, ki se kot v nekakšnem kontrapunktu prepleta z lirično obar vanimi pasažami. Avtor je tako (tudi v literaturi) ustvaril poseben »bergmanovski« slog, po zaslugi katerega je ta knjiga, ki je bila doslej prevedena v okoli trideset jezikov, obveljala za svojevrstno žanrsko mojstrovino.

288 strani ISBN 978-961-241-393-4

25,30 €

18,98 € *

Ryszard Kapuściński

Potovanja novo s Herodotom Prevod in spremna beseda Nikolaj Jež Prvi, ki se je zavedel mnogoterosti sveta kot njegovega bistva, je bil Herodot. Potovanja s Herodotom (2004) so nekakšna pisateljska avtobiografija, napisana po dolgotrajnejših popotovanjih po Aziji in Afriki. Ryszard Kapuściński je ob Zgodbah znamenitega grškega zgodovinopisca Herodota (5. stol. pr. n. št.) spoznal, da je temeljno odkritje neutrudnega grškega popotnika odkritje »kulture drugih« kot ogledala, v katerem lahko vidimo sami sebe. Pripovedovalec – reporter v zrelih letih – presoja svojo življenjsko pot in poslanstvo skozi Herodotovo perspektivo. Ker so potovanja od sredine šestdesetih let dalje, med katerimi je prebiral Herodo-

ta, bolj v ozadju, Kapuściński v ospredje kot nekakšno rdečo nit postavlja svoje neprekinjeno druženje s Herodotom. Pri tem ne gre toliko za potovanja po njegovih poteh kot za razmišljanje o njegovem načinu dela, dojemanju resničnosti in smislu poročevalstva. Herodot je namreč imel kar nekaj bistvenih lastnosti dobrega novinarja: poleg predanosti svojemu poslanstvu so bile najpomembnejše njegove značajske lastnosti odprtost, vedrost, komunikativnost ter neusahljiva radovednost in vedoželjnost. Glavna Herodotova lastnost, s katero je prerasel svoj čas in sega v našega, pa je občutek za Drugega, spoštovanje

in sprejemanje drugačnosti pripadnikov tuje kulture, predstavnikov kakega drugega sveta. Kapuściński v dialogu s Herodotom odkriva nepretrgan tok evropske zgodovine, ponavljajočo se usodo ljudstev in posameznikov ter trajne simbolične vzorce njihovega vedenja, ko se ti znajdejo v njenem kolesju. Herodot je potoval, da bi našel odgovor na vprašanje, ki se zastavlja otroku: Od kod se vzamejo na obzorju ladje? Kapuściński pa si je v mladosti želel iti čez mejo. V Potovanjih je odkril, da je mogoče prestopiti tudi časovne meje.

* Naročite zbirko Poteze! Naročnikom jamčimo 25 % nižjo ceno posamezne knjige. Naročnik postanete z nakupom najmanj petih knjig iz zbirke po vašem izboru, popust pa vam pripada tudi za vse nadaljnje izdaje.

256 strani ISBN 978-961-241-390-3

25,30 €

18,98 € *

Ryszard Kapuściński (1932– 2007), poljski pisatelj, novinar in pisec reportaž, se je rodil v Pinsku v današnji Belorusiji. Od začetka šestdesetih let je kot dopisnik Poljske tiskovne agencije spremljal osvobajanje afriških držav izpod kolonializma, prevrate v Latinski Ameriki, Aziji in na Bližnjem vzhodu ter razpad Sovjetske zveze. Mednarodni sloves si je pridobil s posebno vrsto potopisa, v kateri reportaža neopazno prehaja v literarno besedilo. Potovanja s Herodotom so tretje delo Kapuścińskega, ki je prevedeno v slovenščino. Doslej smo že brali njegovi literarno-reportažni deli Cesar (1978, slov. prevod 1999) – o propadu diktatorskega režima etiopskega kralja Haileja Selassieja – in Ebenovina (1989, slov. prevod 2003).

Zagotovite si cenejši izvod spominov Vladimira Nabokova, Gandhijeve avtobiografije in filozofije Andyja Warhola že danes! Več informacij na www.modrijan.si.


Modrijan 10.04.10

cyan magenta yellow black

stran 9

www.modrijan.si

brezplačni klic: 080 23 64 e-naslov: prodaja@modrijan.si

Poteze – ko `ivljenje napi{e knjigo

George Orwell

Viktor Jerofejev

Poklon Kataloniji

Dobri Stalin

prevod Uroš Kalčič, spremna beseda Peter Vodopivec | 248 strani | ISBN 978-961-241-376-7 | 31,20 € | 23,40 € *

prevod Lijana Dejak, spremna beseda Miha Javornik | 336 strani | ISBN 978-961-241-348-4 | 32,10 € | 24,00 € *

Dihal sem zrak enakosti ... George Orwell (1903–1950) je Poklon Kataloniji napisal po vrnitvi iz španske državljanske vojne, kjer se je med decembrom 1936 in junijem 1937 boril na republikanski strani. Knjiga je po izidu leta 1938 povzročila nekaj razburjenja, prodali pa so le malo izvodov. Razlog za precejšnje nezanimanje je bil predvsem v tem, da se je Orwellov opis dogajanja v Španiji razlikoval od drugih, uradnih razlag. Njegovo doživetje je bilo nekoliko drugačno že zaradi tega, ker

se ni pridružil mednarodnim brigadam kot večina tujcev, ampak enotam marksistične delavske stranke POUM. Kmalu po prihodu je opazil, da razmere v Španiji še zdaleč niso takšne, kot jih opisujejo časopisi in kot ljudje večinoma mislijo. Odnosi med različnimi strankami in vojaškimi skupinami so bili mnogo bolj zapleteni in ni šlo samo za boj republikancev proti diktatorju Francu in fašističnim silam, kakor se je zdelo na začetku. To je lahko Orwell tudi sam

Stalin je ustvarjalec magičnega totalitarizma.

izkusil – njegov boj proti fašistom se je nazadnje končal tako, da je bil kot pripadnik milice POUM po krivem ožigosan za sodelavca fašistov in je moral zbežati iz Barcelone.

Ruski pisatelj, esejist, literarni teoretik in jezikoslovec Viktor Jerofejev (1947) je začel objavljati konec šestdesetih let, leta 1979 pa je bil izključen iz Zveze pisateljev zaradi sodelovanja pri razvpitem almanahu Metropol, ki je izšel podtalno. Poslej so bila njegova dela prepovedana in so jih v domovini začeli izdajati šele konec osemdesetih let. Dobri Stalin je avtobiografski roman, ki vsebuje precej elementov esejistike. V njem Jerofejev

pripoveduje o Stalinovem obdobju z drugačne perspektive, kot smo je vajeni – od znotraj –, saj je njegova družina takrat pripadala najbolj privilegiranemu sloju. Knjiga je eden redkih literarnih poskusov osmisliti fenomen Stalina: kot trdi Jerofejev, je glavni paradoks zgodovine današnje Rusije, da Stalin ostaja v njej pozitiven narodni junak. Hkrati je to tudi osebna zgodba, katere jedro je konflikt med očetom in sinom ter avtorjev po-

Reinaldo Arenas

Daša Drndić

Preden se znoči

Sonnenschein

prevod in spremna beseda Barbara Pregelj | 376 strani | ISBN 978-961-241-339-2 | 35,30 € | 26,50 € *

prevod in spremna beseda Đurđa Strsoglavec | 416 strani | ISBN 978-961-241-322-4 | 32,20 € | 24,15 € *

Kričim, torej sem. Toda ta drža me je drago stala. Preden se znoči je zadnje besedilo kubanskega pisatelja Reinalda Arenasa (1943–1990). Napisal ga je pred samomorom, v zadnjem stadiju AIDS-a, zato je močno zaznamovano s soočanjem s prihajajočo se smrtjo, osredišča pa se okoli politične represije, ki jo je avtor kot homoseksualec in »kontrarevolucionar« doživljal na Kubi med Castrovo revolucijo, pa tudi po tem, ko je že živel v izgnanstvu v ZDA. Gre za preplet popisovanja družbene stvarnosti in lepo-

slovja, ki temelji na resničnih dogodkih; besedilo je eno najganljivejših pričevanj o grozotah kubanskega režima in uporništvu, osebnem in generacijskem. V njem zelo neposredno sledimo avtorjevemu življenju od otroštva na revnem kubanskem podeželju do smrti v New Yorku. Preden se znoči je »kričeča« zgodba o človeku, ki je, kot pravi, »izpustil svoj krik«, in hkrati obsežen dokument o vsakršni obliki družbene neenakosti, ne le kubanske, temveč tudi neena-

kosti, ki veliko bolj prikrito kot v totalitarnih režimih nastajajo in obstajajo v naročju zahodnih družb.

Hrvaška pisateljica Daša Drndić (Zagreb, 1946) objavlja prozo, literarno kritiko, analitična besedila in prevode v revijah in literarni periodiki ter igrane in dokumentarne radijske drame. Sonnenschein (2007) je roman o velikih in bolečih temah, o totalitarizmu, nacionalni, rasni in verski nestrpnosti, o nacističnih in fašističnih zločinih, koncentracijskih taboriščih, o poskusih na ljudeh, o umiranjih in mučenjih ter o zamolčevani temi druge svetovne vojne, o otrocih,

ukradenih, ugrabljenih, odtrganih od »neprimernih« družin in vzgajanih, da postanejo zgled arijske rase (Lebensborn). Skozi zgodovino judovske družine iz nemškega/italijanskega/slovenskega mesta Görz/Gorizia/Gorica in usodo Haye Tedeschi se razkrivajo zablode, osebne in kolektivne nesrečne odločitve in tragedije, v katerih se zrcali tisto najstrašnejše, česar je zmožen človek. Skoraj sto strani dolg seznam z imeni 9000 Judov, v dveh letih deportiranih iz Ita-

Fritz Zorn

Černobilska molitev

Mars

Kronika prihodnosti

prevod Marko Trobevšek, spremna beseda Vesna Kondrič Horvat | 224 strani | ISBN 978-961-241-312-5 | 30,80 € | 23,10 € *

prevod in spremna beseda Veronika Sorokin | 328 strani | ISBN 978-961-241-328-6 | 34,20 € | 25,65 € *

sko tematiko ne samo popestrijo knjigo in pokažejo nekoliko vedrejšo plat življenja, ampak poudarjajo tudi misel, ki jo je mogoče čutiti v ozadju – da življenje vendarle teče dalje.

Ernest Renan

Dnevnik Etty Hillesum

prevod Saša Jerele, spremna beseda Katarina Marinčič | 352 strani | ISBN 978-961-241-284-5 | 31,00 € | 23,25 € *

carskega pisatelja Adolfa Muschga, ki je napisal tudi predgovor, izšla nekaj mesecev po njegovi smrti, a je že v osemdesetih letih postala tako rekoč kultna, še zmeraj se ponatiskuje in prevaja. Zorn svojo bolezen – nemara bi bila celo ozdravljiva, če bi pravi čas poiskal zdravniško pomoč – razlaga kot posledico brezplodnega življenja, to pa izvira iz vzgoje tiste vrste, ki ji pravimo malomeščanska: vzgoje v brezpogojni spodobnosti, ki pomeni neopredeljenost, neza-

nimanje, dvoličnost, konformizem, dolgčas, narejenost v odnosih, nekakšno razčlovečenje, ki ga kot dve nasprotni skrajnosti določata skrb za materialno na eni strani ter podložnost abstraktnemu idealu dostojnosti na drugi.

Pisma iz Westerborka

prevod in spremna beseda Martina Soldo | 280 strani | ISBN 978-961-241-283-8 | 31,00 € | 23,25 € *

Kdor je iz resnice, posluša moj glas. (Jn 18, 27) zahodnih ljudi še danes šteje za največjo zgodbo vseh časov, povedal na način, ki je natanko ustrezal 19. stoletju: evangelij po pozitivistično, evangelij kot roman. Katoliška cerkev se je na knjigo burno odzvala: zoper roman in njegovega avtorja so poleg laikov množično pisali duhovniki na čelu s škofi. Cerkev se je trudila ustvariti vtis, da gre pri Renanovem odpadništvu za dejanje sprijenega, ciničnega ali celo bolnega duha. Pa vendar

Švicar Fritz Zorn (1944–1976), čigar pravo ime je bilo Fritz Angst, je bil mlad in razgledan gimnazijski učitelj iz Züricha, ki je kmalu potem, ko je začel hoditi k psihiatru in odkrivati svojo nevrotičnost, izvedel, da ima raka. Za pisanje knjige – ali bolje rečeno: za premislek o zavoženem obstoju – je porabil preostanek življenja, ki se je tako obenem tragično osmislilo in postalo dirka s časom. Izpoved je dokončal, ni pa dočakal izida – knjiga je s pomočjo švi-

Pretrgano življenje

Jezusovo življenje Ernest Renan (1823–1892) je bil francoski filozof, jezikoslovec, član Francoske akademije, profesor hebrejščine na Collège de France in njen upravitelj od leta 1883, vitez veliki častnik legije časti, predvsem pa velik francoski pisatelj, neštetokrat citiran, a žal vse do zdaj slovenskemu bralcu docela tuj. Jezusovo življenje je prva knjiga monumentalnega dela Zgodovina izvorov krščanstva (1863–79). V njem je zgodbo, ki jo večina

lije ali ubitih v Italiji in državah, ki jih je okupirala, je seznam zgodb, ki naj bi nas opomnile, da bi se morali iz ponavljanja zgodovine česa naučiti.

Če moram zdaj umreti, moja smrt ne bo naključna, ampak skrajno tipična, ker sem zbolel za tistim, za čimer v naši današnji družbi bolj ali manj boleha vsakdo.

26. april leta 1986, ob enih, 23 minut in 58 sekund nim prikazom grozljivih posledic nesreče. Namesto objektivnega opisovanja so nanizane osebne pripovedi, osebne zgodbe ljudi, ki so vse to res doživeli in zdaj pripovedujejo, vsak na svoj način. Vsak pripovedovalec je priča černobilske katastrofe oziroma tega, kar ji je sledilo, zato je knjiga še pretresljivejša. Kljub vsej tragičnosti pa je v nekaterih zgodbah tudi kanček humorja, črnega humorja. Kratke anekdote in šale s černobil-

litični »očetomor« – Jerofejev je namreč s svojo disidentsko književnostjo popolnoma uničil očetovo bleščečo diplomatsko kariero.

Za vsakim imenom se skriva zgodba.

Svetlana Aleksijevič

Beloruska pisateljica in novinarka Svetlana Aleksijevič (1948) je Černobilsko molitev napisala že leta 1997, vendar ji je pri prejšnjih izdajah cenzura prepovedala objaviti nekatere dele. V celoti, z vsemi pogovori, ki jih je vključila, je knjigo izdala šele leta 2006. Černobilsko molitev lahko beremo kot molitev posebne vrste, ki se posveča spominu na žrtve in preživele v černobilski jedski nesreči na samosvoj način, z neizprosnim in nazor-

9

Morali bi postati obliž za neštete rane.

so ravno ti napadi v določenem smislu celo pripomogli k uspehu knjige (škandal je bil že takrat dobra reklama).

Dnevnik Etty Hillesum in Pisma iz Westerborka, ki so pod skupnim naslovom Pretrgano življenje prvič izšli leta 1981 na Nizozemskem, so nastali v letih 1941 in 1942. Judinja Esther (Etty) Hillesum (1914–1943), ki je pri 29 letih umrla v Auschwitzu, v dnevnikih poleg vsakdanjih doživetij in problemov pod nacističnim nasiljem izčrpno opisuje tudi razvoj svoje osebnosti, svo-

ja čustva in odnos do boga ter vere. Zaznamujejo jih iskrenost in sproščenost v stvareh, ki zadevajo erotiko, razpoloženja in dovzetnost za lirično izražanje, obenem pa tudi izkušnje zloveščih dogajanj, ki vse bolj zgovorno pričajo o »pretrganem življenju« in opustošenju sveta. Etty je poskušala izmeriti razsežnosti dogodkov, pisala je o vsem tem, jasno, zavzeto, s posebnim

literarnim navdihom. V središču sporočil njenih pisem so protijudovski ukrepi in življenje v taborišču Westerbork.


Modrijan 10.04.10

cyan magenta yellow black

stran 10

www.modrijan.si

10

Zbirka kolumne

Drago Jančar

Jakobova lestev 296 strani | 130 × 200 mm | mehka vezava, zavihi | ISBN 978-961-241-372-9 | 19,70 €

V knjigi so zbrane kolumne, ki jih je Drago Jančar pisal za Sobotno prilogo Dela v rubriki Pomisleki med letoma 2004 in 2007. V slovenski prostor so prinašale burne odzive ter veliko nemira in jeze, a tudi odobravanja. Jančar je namreč z ostrim pisateljskim očesom načenjal teme iz sodobnega slovenskega in evropskega življenja, o njih premišljeval, jih opisoval, odpiral vprašanja o njih in skušal v bralcih vzbuditi večjo toleranco do drugih in predvsem nujnost, »da drug drugega poslušamo in slišimo«. V knjigi sta tudi besedili, ki ju je avtor leta 2008 objavil v revijah Ampak in Nova revija, na koncu pa je objavljen avtorjev zahvalni nagovor ob podelitvi evropske nagrade Jeana Améryja za esejistiko leta 2007.

Modrijan založba, d. o. o. Poljanska cesta 15 1000 Ljubljana

»In iz te dolge politične teme bo prišel svetlejši dan.« Barack Obama

Ameriška zgodba Govori Baracka Obame Prevod Jakob J. Kenda

r

’ s ˜  ‘ ˆ

Ervin Hladnik - Milharčič

Kratke zgodbe o prihodnosti

Barack Obama je širši javnosti prvič postal znan ob svoji pojavitvi in glavnem govoru na Demokratski nacionalni konvenciji leta 2004. Štiri leta kasneje je postal prvi afroameriški predsednik ene najbogatejših svetovnih velesil – in to je še najmanj zanimiv podatek tega mladega, karizmatičnega intelektualca, ki je željo postati predsednik zasnoval zato, da bi Združenim državam vrnil svetovni ugled, še bolj pa zato, da bi obnovil, povečal in zagotovil blaginjo tamkajšnjim prebivalcem. V knjigi je zbranih 21 govorov iz obdobja od leta 2002, ko je bil še senator ameriške zvezne države Illinois, do leta 2008, ko je postal predsed-

nik. Govori dajejo neposreden in celosten vpogled v Obamovo politiko, njegove politične načrte in razmišljanja o različnih, tudi bolj splošnih vprašanjih. Razkriva nam npr. svoje poglede na domoljubje, rasna vprašanja, iraško vojno, reformo izobraževanja, zdravstveno reformo, terorizem, vero in politiko … Govori niso ne cenzurirani ne krajšani. Priloženi so jim biografski profili Baracka in Michelle Obama, pregled Barackovega notranje- in zunanjepolitičnega programa, spis o Obamovem življenju in poklicni poti ter analiza njegovega govorniškega sloga.

predgovor Jurij Gustinčič | 256 strani | 130 × 200 mm | mehka vezava, zavihi | ISBN 978-961-241-354-5 | 19,70 €

Zbirka kolumn, ki jih je Ervin Hladnik - Milharčič pisal za časopis Dnevnik od novembra 2007 do novembra 2008, zajema narode, običaje, kulture, pomen stvari v svetu, marsikaj, ob čemer bi piscu lahko vzelo sapo, pogreznilo ga v jamo, iz katere ni izhoda, vzelo mu neko notranjo povezanost, brez katere si pravzaprav človek, ki se ima za kolumnista, ne najde zaključnega izhoda. Tem pastem se je pisec izognil, še bolje, piše tako naravno, sprehaja se po svetu različnih kultur in nagnjenj s takšno samozavestjo, da mu verjameš in slediš tudi takrat, ko bi človeka ob prevratnostih sodobnega sveta skorajda že zajel obup.

344 strani 160 × 235 mm mehka vezava, zavihi ISBN 978-961-241-412-2

23,90 €

r

’ s ˜  ‘ ˆ

Barack Obama je z močjo besede postal predsednik Združenih držav Amerike. Štiri leta je iz govora v govor gradil podobo državnika, ki svojo domovino in svet okoli nje razume na popolnoma jasen in pošten način. »Lepo je po dolgem času ponovno poslušati ameriškega politika, ki zna govoriti angleško,« je v enem stavku njegovo privlačnost povzel pisatelj in najstarejši ameriški mojster govorjene besede Garrison Keillor. Obama je z briljantno politično retoriko mobiliziral

množično gibanje, ki ga je z ulic Chicaga povedlo naravnost v Belo hišo. Ni veliko obljubljal. Vzbudil pa je neskončna pričakovanja poslušalcev, ki so v njegovih besedah slišali obljubo boljšega in pametnejšega sveta. Po zmagi je preizkus z resničnostjo državniške moči razočaral pričakovanja. Še preden pa je zasedel najvišji položaj v svetovni politiki, je za seboj pustil najlepše govore začetka dvajsetega stoletja. Ervin Hladnik - Milharčič

Modrijanovo darilo zvestim bralcem

5€

Tanja Lesničar Pučko

Na preži spremna beseda Spomenka Hribar | 296 strani | 130 × 200 mm | mehka vezava, zavihi | ISBN 978-961-241-327-9 | 19,70 €

Avtorica je naredila izbor iz prvih štirih »kolumnističnih« let pri Dnevniku, namenoma je izbrala časovno obdobje vladavine obeh političnih opcij, ker ji teme narekuje tudi politika. Če se zdijo imena in dogodki, na katerih avtorica gradi, včasih nekoliko zabrisani, nič hudega – sporočilo je enako jasno. Še več, z odmikanjem časa njene kolumne ne le da ničesar ne izgubljajo, temveč celo pridobivajo: postajajo nadčasne, zorijo v nekakšne parabole, v katerih se posamično pretaplja v splošno.

novo

r

’ s ˜  ‘ ˆ

Bon lahko unovčite ob nakupu Modrijanovih knjig* v vrednosti nad 25,00 €, in sicer: – prek priložene naročilnice po pošti ali po telefonu (080 23 64) – v Modrijanovi knjigarni (Trubarjeva cesta 27, Ljubljana) – na sedežu založbe Modrijan (Poljanska cesta 15, Ljubljana) – na Modrijanovi stojnici v času Slovenskih dnevov knjige (od 19. do 23. aprila 2010) na Stritarjevi ulici in Mestnem trgu v Ljubljani Zadnji dan za unovčitev bona je 31. maj 2010. Za en nakup lahko uporabite le en bon. Boni se ne seštevajo. Bona ni mogoče zamenjati za gotovino. * Velja za vse knjige v programu Založbe, zato polistajte tudi naš spletni katalog ali obiščite Modrijanovo knjigarno; ne velja za nakup knjig z rednim ali promocijskim popustom.


Modrijan 10.04.10

cyan magenta yellow black

stran 11

www.modrijan.si

11

Zgodovina – glasnica davnine

brezplačni klic: 080 23 64 e-naslov: prodaja@modrijan.si

In hoc signo vinces!

»Nikoli več nisem mogel normalno zaživeti. Nikoli več nisem mogel reči, da je vse v redu ...«

Paul Veyne

Kako je naš svet postal Sonderkommando krščanski (312–394) V peklu plinskih celic novo Shlomo Venezia

Prevod Katarina Marinčič

Prevod Anuša Trunkelj

novo Francoski arheolog in zgodovinar Paul Veyne (1930) je eden najuglednejših znanstvenikov, pa tudi najvplivnejših francoskih intelektualcev 20. stoletja. Njegova knjiga je v osnovi zgodovinska, vendar obenem tudi izrazito aktualna in celo aktualistična; naletela je na burne odzive, saj se je avtor v njej ogradil od predpostavke o »krščanskih koreninah« Evrope. Veynovo delo, čeprav je vsaj deloma polemično vpeto v francoski kontekst, se tako dotika vprašanja, ki je relevantno tudi za naš prostor. Veyne je specialist za zgodovino antičnega Rima, ob tem pa njegove knjige posegajo tudi na druga področja: epistemologije zgodovine, zgo-

dovine religije, literarne zgodovine, sociologije. Slovenski bralec že pozna njegovi deli Ali so Grki verjeli v svoje mite in Rimska erotična elegija.

176 strani 160 × 235 mm trda vezava ISBN 978-961-241-414-6

23,70 €

»Nekdo je nekoč slovesno dejal, da so zavezništva vedno začasne narave. Kolaboracija govori temu v prid.«

novo

Peter Davies

Nevarna razmerja: kolaboracija in druga svetovna vojna

Shlomo Venezia (1923), v Solunu rojen italijanski Jud, v tem pričevanju strne svojo izkušnjo deportacije v taborišče smrti Auschwitz-Birkenau, bivanja v taboriščni karanteni, dela v posebni komandi in pohoda smrti, ki ga je pripeljal v taborišča Mauthausen, Melk in Ebensee, kjer je dočakal osvoboditev. Pričevanje, ki prizanaša z grozljivostjo, navkljub grozljivi izkušnji pripovedovalca, enega redkih preživelih in danes še živečih sonderkommandov, ki so morali odstranjevati trupla iz plinskih celic, le-te vsakokrat znova očistiti in pobeliti z apnom, umrlim odstraniti proteze, populiti zlate zobe in ženskam postriči lase, trupla pa nato sežgati v krematorijskih pečeh, zdrobiti kosti in za

njimi zabrisati vsako sled. Njegova pripoved je pospremljena z dvema zgodovinskima dodatkoma, ki jo umeščata v širši zgodovinski kontekst.

200 strani 160 × 235 mm mehka vezava, zavihi ISBN 978-961-241-416-0

25,30 €

Genocidi, množični poboji – zakaj in kako je to mogoče Jacques Sémelin

Očistiti in uničiti Politične rabe množičnih pobojev in genocidov Prevod Anuša Trunkelj

Prevod Breda Biščak, spremna beseda Boris Mlakar

Britanski zgodovinar Peter Davies, profesor na Univerzi v Huddersfieldu, v svoji knjigi govori o kolaboraciji z nemškim okupatorjem v Evropi, pri čemer pokaže, zakaj je imelo »sodelovanje z okupatorjem« v Evropi tako dolgotrajne posledice in zakaj je to aktualna tema še danes. Knjiga se od večine drugih študij o fenomenu kolaboracije loči predvsem po drugačnem metodološkem pristopu – avtor namreč ne ponavlja običajnega vzorca, po katerem po uvodnem splošnem ali teoretičnem poglavju o kolaboraciji sledi podroben pregled konkretnega dogajanja po evropskih regijah in znotraj tega po posameznih državah ali celo pokrajinah. Odločil se je za tematski pristop, pri katerem ves čas izhaja iz kolaboracije kot splošnega

zgodovinskega pojava, ki ga skozi različne vidike in kriterije notranje razčlenjuje in analizira, identificira njegove različne oblike.

248 strani 160 × 235 mm trda vezava ISBN 978-961-241-406-1

29,20 €

Študija s političnih, zgodovinskih, socioloških, psiholoških in politoloških vidikov osvetljuje različne teme, ki so povezane z množičnimi poboji in genocidi. V ospredju so iztrebljanje Judov ter zločini v Ruandi in nekdanji Jugoslaviji. Avtor si postavlja nekatera ključna vprašanja, s katerimi se ne ukvarjajo le raziskovalci genocidov, zgodovinarji in sociologi, pač pa vsakdo, ki je soočen »s krvjo, ki teče v potokih«, z »razkosanimi trupli« in z »nepredstavljivimi grozodejstvi«: Kdo lahko ustavi nasilje, ko ga legitimira oblast, ko prepoved ubijanja preprosto ne velja več? Kako pride do tega, da se iz nekega političnega diskurza, ki mu sledi nasilje, to z odzivom prebivalstva le še

stopnjuje? Kako je mogoče, da se človeška bitja pretvorijo v krvnike soljudi? In seveda najpomembnejše vprašanje: Zakaj?

464 strani 160 × 235 mm trda vezava ISBN 978-961-241-313-2

39,20 €


Modrijan 10.04.10

cyan magenta yellow black

stran 12

www.modrijan.si

Zgodovina – glasnica davnine

Med zgodovinarji že dolga desetletja poteka razprava o tem, kako zgodovinopisna dela oblikovati kot literarizirano pripoved, ki bo – ob polnem upoštevanju strogih zgodovinopisnih pravil – segla pod dogodkovno površino in se s posluhom za posamezne človeške usode in tragiko približala pretekli stvarnosti v vsej njeni življenjski in človeški raznolikosti. Toda malo je zgodovinarjev, ki to zares znajo in jim je to resnično uspelo. Eden teh redkih in izjemno uspešnih raziskovalcev je profesor Orlando Figes. Peter Vodopivec

Orlando Figes (1959), profesor zgodovine na londonski univerzi (Birkbeck College), je študiral na Cambridgeu, kjer je bil do leta 1999 tudi zaposlen. Je avtor številnih monografij o ruski zgodovini. Njegova Tragedija ljudstva. Ruska revolucija, 1891–1924 (People's Tragedy: The Russian Revolution, 1891–1924, 1996) je leta 1997 prejela kar pet pomembnih nagrad v kategoriji zgodovinskih monografij in bila prevedena v več svetovnih jezikov. Leta 2002 je objavil monografijo Natašin ples. Kulturna zgodovina Rusije, leta 2007 pa knjigo Šepetalci. Zasebno življenje v Stalinovi Rusiji. Ob izidu te knjige v slovenskem jeziku je avtor obiskal Slovenijo.

Poljanska cesta 15 1000 Ljubljana

Foto: Igor Modic

12

Modrijan založba, d. o. o.

28. septembra lani je Orlando Figes predaval v Cankarjevem domu v Ljubljani. Ob njem zgodovinar dr. Peter Vodopivec in povezovalka Marija Zidar.

Orlando Figes

Orlando Figes

Šepetalci

Natašin ples Kulturna zgodovina Rusije

Zasebno življenje v Stalinovi Rusiji

prevod Matej Venier, spremna beseda Igor Grdina | 608 strani, barvna priloga (16 strani) | 155 × 235 mm | trda vezava | ISBN 978-961-241-176-3 | 49,00 €

Natašin ples razprostre pred nami nešteto vzporednih zgodb, življenj in usod iz Rusije, kakor so v času in prostoru zadnjih dvesto let vzporedno bivali tako mužiki kot aristokrati, tako ljudsko slikarstvo kot najmodernejši izzivi umetnosti, tako omikano izobraževanje kot trmasto neopismenjevanje, tako pretirano strastno hlepenje po tujih vzorih kot obsesivno varovanje lastne dediščine. Pa tudi mogočnost oblasti in nebrzdane volje do moči na eni strani ter ponižno in pohlevno, tradiciji zvesto prebijanje skozi življenje na drugi. Knjiga je prevedena v dvanajst jezikov, v slovenščini je izšla v sodelovanju založb Modrijan in Studia Humanitatis.

Prevod Matej Venier V tem pretresljivem in mogočnem delu neme Stalinove žrtve prvič pripovedujejo svoje življenjske zgodbe. Orlando Figes razkriva zasebno življenje milijonov Rusov pod Stalinovo tiranijo, v družbi, v kateri so vsi šepetali – bodisi da so hoteli zaščititi svoje bližnje, bodisi da so ovajali sodržavljane. Delo se opira na obsežno raziskavo ustne zgodovine, ki je zajela stotine družin iz nekdanje Sovjetske zveze, ter na množico listin, fotografij in predmetov iz družinskih arhivov. Vodi nas skozi moralni blodnjak, v katerem je človeka lahko pogubila

ena sama neprevidna beseda, ko je režim postavil izven zakona celotne družbene sloje in narode, ko so ljudje plačevali strahotno ceno za gospodarsko in politično veličino Stalinovega imperija. Vendar so tudi v tistih težkih časih mnogi ohranili človečnost in pogum, da so kljubovali neusmiljenemu pritisku totalitarne države.

656 strani 160 × 235 mm trda vezava ISBN 978-961-241-351-4

49,50 €

Zapisovalci in pripovedovalci, ki popisujejo svoje življenje, se seveda ozirajo na svojo življenjsko pot in zgodovino iz različnih zornih kotov. Ljudje, ki so se aktivno uveljavili v političnem, kulturnem in družabnem življenju, kaj radi posvečajo javnemu dogajanju in svoji vlogi v njem več pozornosti kot vsakdanjim družinskim in zasebnim življenjskim izkušnjam.

V avtobiografskih pričevanjih ljudi, ki se javnega življenja niso aktivneje udeleževali ali so jih v vrtinec velikih zgodovinskih dogodkov bolj ali manj nasilno potegnili prelomni politični, družbeni in vojni pretresi, pa so – nasprotno – njihove družinske in življenjske razmere in okolje, njihova osebna stremljenja, pričakovanja in razočaranja in njihov vsakdanjik bolj v ospredju. Avtobiografski in spominski zapisi so v tej luči enkratna zgodovinska gradiva, ki odpirajo in razširjajo pogled

na najrazličnejše plati pretekle življenjske stvarnosti: na delovne navade, prosti čas, verske prakse in običaje, način in kvaliteto bivanja, prehranjevanja in oblačenja, higieno in bolezni, hkrati pa tudi na odnose med možmi in ženami, med starši in otroki ter prijatelji in znanci. Prava »živa zgodovina« torej. Peter Vodopivec v knjigi Zaznamovalo me je življenje v mlinu

Janko Mlinarič

Ivan Kralj

Klopotci niso utihnili

Zaznamovalo me je življenje v mlinu

predgovor Metka Košir | 240 strani | 130 × 200 mm | trda vezava | ISBN 978-961-241-415-3 | 19,00 €

Janko Mlinarič, občinski uslužbenec v Miklavžu pri Ormožu, je v svojih spominih orisal preteklost domačega kraja in Prlekije v obdobju pred drugo svetovno vojno in v času vojne. Pisal je o težkem položaju malih kmetov in viničarjev, ki so bili zaradi nerešene agrarne reforme, prevlade nemškega kapitala in nerazvitosti industrije, ki bi nudila možnost zaposlovanja, na robu preživetja, izmed dogodkov v drugi svetovni vojni pa je izpostavil tiste, ki so mu bili blizu – lokalne dogodke, politično delo, akcije, vsakdanje življenje – in jih zapisal tako, kot jih je doživljal in ocenjeval sam. Tako je razkril številne nove po-

datke o odporniškem gibanju na področju vzhodne Štajerske: delovanje aktivistov na območju Miklavža pri Ormožu kaže moč in iznajdljivost številnih udeležencev, organiziranih v eno najizvirnejših mrež, ki so delovale nepretrgano ves čas vojne ter doprinesle k uspehu narodnoosvobodilnega gibanja. Knjiga nazorno kaže, da so težnje po družbenih spremembah, ki so se začele oblikovati v letih pred drugo svetovno vojno, v času vojne vihre in po njej dobivale vse bolj konkretne oblike … Klopotci – glasniki vetra, ki je zavel v prleških vinogradih, so peli svojo pesem.

novo

spremna beseda Peter Vodopivec | 272 strani | 130 × 200 mm | trda vezava | ISBN 978-961-241-278-4 | 19,00 €

Ivan Kralj (1925) je začel v mlinu delati pri komaj štirinajstih letih. Komaj osemnajstleten je bil vpoklican v nemško vojsko in poslan na rusko fronto. Iz nemške vojske je dezertiral, vendar so ga zmagovalci po končani vojni mobilizirali v jugoslovansko vojsko. Tako se je lahko šele v drugi polovici 40. in v začetku 50. let znova posvetil domači kmetiji in mlinu, ki ga je kljub ozkosrčni povojni politiki in razmeram z veliko iznajdljivosti posodabljal in obnavljal vse do »starostne umiritve« v 90. letih preteklega stoletja. Čeprav se je njegovo življenje v marsičem vrtelo okoli mlina, pa je

imelo še drugi središčni točki: družino, v kateri je pred vojno odraščal, in družino, ki si jo je po vojni ustvaril. V svoji avtobiografski pripovedi je obširno spregovoril o obeh, hkrati pa slikovito popisal posamezna obdobja svojega življenja ter vsakokratne življenjske razmere in njihov utrip. To avtobiografsko delo odpira dragocen pogled na slovensko življenjsko stvarnost pred drugo svetovno vojno in po njej ter nazorno pritrjuje misli, da je v posamični človekovi življenjski zgodbi precej več zgodovine, kot si običajno predstavljamo – le odkriti in popisati jo je treba.


Modrijan 10.04.10

cyan magenta yellow black

stran 13

www.modrijan.si

brezplačni klic: 080 23 64 e-naslov: prodaja@modrijan.si

Zgodovina Slovencev – zdaj v dveh knjigah Peter Štih in Vasko Simoniti

O

JE D

RE JHIT

Na stičišču svetov

GE KNJI

Meja drugih Primorsko vprašanje in slovenski spomin

Knjiga je prikaz dogodkov in prizorov iz zgodovine italijansko-jugoslovanske meje v času med dvema vojnama: v ospredju so usode slovenskih in hrvaških političnih beguncev in begunk, ki so bežali v Jugoslavijo, zatiranje fašizma na meji in iredentistični cilji antifašističnega gibanja, ki je ilegalno delovalo od dvajsetih let dalje do izbruha druge svetovne vojne. Posamezne usode kažejo na pripadnosti in posebnosti slovenske manjšinske družbe, ki je doživela močan ekonomski in družbeni razcvet pred razpadom habsburške monarhije, bila preganjana s strani italijanske države v svojem političnem in institucionalnem pojavljanju.

376 strani | 160 × 235 mm | trda vezava | ISBN 978-961-241-375-0 |

25,80 €

Peter Vodopivec

Od Pohlinove slovnice do samostojne države Slovenska zgodovina od konca 18. do konca 20. stoletja 632 strani | 155 × 235 mm | trda vezava | ISBN 978-961-241-130-5 |

37,50 € va zgodovino na sedanjem slovenskem ozemlju od prazgodovine do konca 18. stoletja. Knjiga dr. Petra Vodopivca pa prinaša pregled dvestoletnega slovenskega kulturnega, družbenega, gospodarskega in političnega dozorevanja od začetkov narod-

Marta Verginella

prevod Tea Štoka | 136 strani | 135 × 190 mm | mehka vezava z zavihi | ISBN 978-961-241-369-9 | 19,70 €

NA

Slovenska zgodovina od prazgodovinskih kultur do konca 18. stoletja

Delo uglednih slovenskih zgodovinarjev – dr. Peter Štih raziskuje srednjeveško zgodovino med severnim Jadranom in vzhodnimi Alpami, dr. Vasko Simoniti pa se je ukvarjal predvsem z zgodovino zgodnjega novega veka na Slovenskem – obravna-

13

Zgodovina – glasnica davnine

nega gibanja do osamosvojitve. Deli tako tvorita celoto, ki nam omogoči spoznavanje zgodovine ozemlja, na katerem prebivamo, neprekinjeno od njegovih prvih prebivalcev naprej.

Obenem pa je bila odzivna in sposobna izraziti razprostranjene oblike upora do fašistične oblasti in nacistične okupacije.

Aleš Nose

Domobranci zdravo – Bog daj Protikomunistične enote na Slovenskem 1942–1945 446 strani | 235 × 310 mm | trda vezava | ISBN 978-961-241-223-4 | 49,00 €

Božo Repe in Jože Prinčič

Pred časom Portret Staneta Kavčiča 240 strani | 160 × 235 mm | trda vezava | ISBN 978-961-241-370-5 | 21,90 €

Knjiga je izšla ob 90-letnici rojstva Staneta Kavčiča (1919– 1987), enega vodilnih slovenskih politikov 20. stoletja. V času njegove vlade so bili v Sloveniji zastavljeni številni moderni projekti: gradnja avtocest, razvoj turizma, usmeritev v intelektualne in servisne storitve, upoštevanje ekoloških standardov, izkoriščanje geografske lege. Graditi so začeli jedrsko elektrarno, ustanovljen je bil računalniški center, ki naj bi infor-

macijsko povezoval Slovenijo, razvijal se je letalski in ladijski promet, Slovenija se je odpirala na Zahod. Kavčič se je zavzemal za delničarstvo, za sožitje družbene in zasebne lastnine, za delovanje tržnih zakonitosti ob močni socialni zaščiti. V njegovem času je v Sloveniji nastala specifična zmes samoupravnega socializma in zahodnega vpliva. Toda konec leta 1972 je bil prisiljen odstopiti …

Josip Trobec

Spominska knjiga od posestva Trobec v Črnem Vrhu hiš. št. 7 spremna beseda Mojca Šorn | 208 strani | 130 × 200 mm | trda vezava | ISBN 978-961-241-343-9 | 19,00 €

Josip Trobec se je rodil leta 1859 v Črnem Vrhu. Bil je posestnik in 48 let župan Črnega Vrha oziroma zadnja tri leta, po priključitvi Črnega Vrha k Polhovemu Gradcu, tudi župan nove občine Polhov Gradec. Družinsko spominsko knjigo je začel pisati leta 1896. Rodbino Trobec od začetka 17. stoletja predstavi v t. i. družinskem deblu, izčrpnejša družinska zgodba se začne sredi 18. stoletja. Iz njegovega pisanja je razvidno, da ga je pri delu vodila želja, da bi potomcem pustil čim več podatkov o življenju prednikov na posestvu Trobec. Besedilo nas prepriča, da je začrtan cilj uspešno nad-

gradil; njegova življenjska zgodba, ki jo spremljamo do začetka decembra 1941, ko je zabeležen kronistov zadnji vpis, namreč odstira tudi širši spekter bivanja in delovanja ljudi iz Črnega Vrha od sredine 18. stoletja dalje. Avtobiografijo, ki je hkrati doprinos k poznavanju črnovrške in do neke mere obče zgodovine, je Josip Trobec pisal kot mož in oče, predvsem pa kot posestnik in župan in navsezadnje kot vedoželjen človek, ki je spremljal sfere posvetnega in cerkvenega življenja ter so ga spremembe in pretresi potegnili v svoj vrtinec na tak ali drugačen način.

Knjiga obravnava dogajanje v t. i. protirevolucionarnem oziroma protikomunističnem taboru: sistematično predstavi vse formacije, poveljniški kader in enote, ki so se v taki ali drugačni obliki uvrščale v protipartizanski tabor. Objavljenih je več kot 1000 fotografij, pečatov, opis tipov in modelov uniform, kap, čelad, odlikovanj, opreme in oborožitve. Dokumenti ponazarjajo tudi vsakdanje življenje legionarjev, vaških stražarjev,

četnikov in domobrancev ter nam tako pomagajo podoživeti vojni čas v vsej njegovi krutosti. Pred nami se zvrstijo resnični ljudje, njihove usode v boju (Turjak, Javorovica), njihove parade in pogrebi ter pretresljivo fotografsko dokumentiran umik čez Karavanke v Vetrinj. V knjigi je tudi gradivo iz javnih arhivov in muzejev ter mnogih zasebnih zbirk, ki je bilo doslej širši slovenski javnosti večinoma neznano.

Milan Škrabec

Slovenstvo na razglednicah 360 strani | 215 × 320 mm | trda vezava | ISBN 978-961-241-301-9 | 44,40 €

uspešnica Knjiga zgodovinarja Milana Škrabca je vrhunec dolgoletnih raziskovanj slovenskega razgledničarstva. Prikazuje podobe življenja na Slovenskem od zadnjega desetletja 19. stoletja do let po prvi svetovni vojni, kot so jih javnosti posredovale »dopisnice s sliko«, eden najmnožičnejših, najpreprostejših in obenem najučinkovitejših vizualnih medijev sploh. 643 razglednic, ki so predstavljene v knjigi – večina je iz obdobja Avstro-Ogrske, nekaj jih je tudi iz časa med svetovnima vojnama – lahko označimo za domoljubne v širšem pomenu besede. Zanimalo nas je, kakšni so bili položaj slovenščine v javnosti, razmere v šolstvu, kulturi, Cerkvi, gospodarstvu, prometu itd.. Za slovensko zamejstvo so upoštevane tiste razglednice, ki imajo vsaj en napis v slovenskem jeziku.


Modrijan 10.04.10

cyan magenta yellow black

stran 14

www.modrijan.si

14

S knjigo do zdravja in bolj{ega po~utja Srečni ljudje niso srečni zato, ker so uspešni. v o n o Uspešni so zato, ker so srečni.

Modrijan založba, d. o. o. Poljanska cesta 15 1000 Ljubljana

160 strani 180 × 235 mm mehka vezava, zavihi ISBN 978-961-241-402-3

Andrew Matthews

17,50 €

Sreča v težkih časih Prevod Lili Potpara Sreča v težkih časih prihaja med bralce ravno pravi čas. V njej sicer ne bo mogoče najti rešitve za težave, v katerih so se mnogi znašli v teh kriznih časih, lahko pa v njej odkrijejo nekaj navdiha za pogum, čim uspešneje se spopasti z njimi. Nekatere zgodbe, ki jih avtor vplete v besedilo, so namreč prav ne-

verjetne, celo srhljive, vendar so resnične – o ljudeh, ki so ostali brez ficka, izgubili družino ali skoraj umrli zaradi alkohola, zlorab, bolezni ali grozljivih nesreč. Vendar so preživeli in postali boljši ljudje. Andrew Matthews, čigar knjige so bile prevedene v petin-

Christof Jänicke, dr. Jörg Grünwald

Alternativna medicina Praktični in strokovni priročnik

Vida Petrovčič

priredba in ureditev Aleš Učakar, strokovni pregled dr. Gorazd Gavez, prevod Herta Orešič in Marusja Uhernik | 736 strani | 180 × 240 mm | trda vezava | ISBN 978-961-241-309-5 | 79,00 €

Alternativna medicina je najpopolnejši in najobsežnejši priročnik o alternativnem zdravljenju na slovenskem trgu. Slovenska izdaja je rezultat večletnega dela številnih sodelavcev, saj je bilo treba gradivo temeljito pregledati in prilagoditi slovenskemu uporabniku. Pomemben prispevek k poznavanju tega področja pri nas je tudi izrazje, ki doslej v slovenščini ni bilo posebej sestavljeno in dovolj enotno strokovno obdelano. Poseben problem sta bila zapisovanje in skladenjska raba imen najrazličnejših zdravilskih praks, metod in principov ter teoretskih pojmov, terapevtskih elementov in zdravil (thajčičhuan, thuejna, rolfanje, čhi, ašvagandha, šiacu …). Strokovni izrazi in osebna imena so uporabljeni po veljavnih pravopisnih pravilih slovenskega jezika in tudi drugih strokovnih priporočilih, ki se nanašajo na slovenjenje specifičnih, na primer antičnih ali kitajskih imen. Pozorno smo se posvetili tudi rastlinskemu svetu, ki je za naravno zdravilstvo nadvse pomemben; pri uporabi slovenskih (in latinskih) rastlinskih imen smo sledili Leksikonu rastlinskih bogastev Tomaža Petauerja. Ker o komplementarni in alternativni medicini ne moremo govoriti brez poznavanja »uradne«, znanstvene medicine, smo medicinske strokovne izraze načeloma uporabljali tako, kot jih predvideva Slovenski medicinski slovar.

trideset jezikov, njihova prodaja pa je v šestdesetih državah že presegla pet milijonov izvodov, po vsem svetu predava o naravnanosti, sreči, uspehu in bogastvu. Njegovih seminarjev in predavanj se je v Avstraliji, Aziji in Severni Ameriki udeležilo že več kot milijon ljudi. Andrew zna poenostaviti zapletene stvari in enako lahkotno nagovoriti direktorje, uslužbence in dijake. Predstavitve prepleta s humorjem in sproti s svetlobno hitrostjo riše karikature!

70 najboljših receptov za hujšanje 160 strani | 215 × 230 mm | trda vezava | ISBN 978-961-241-293-7 | 24,90 €

V knjigi je predstavljenih 70 najbolj priljubljenih jedi s tako imenovanim »nizkim glikemičnim indeksom«, torej jedi in obrokov, s katerimi bomo z lahkoto shujšali in želeno težo tudi obdržali. Priprava jedi je preprosta in poceni, vse sestavine pa so domače. Poleg receptov prinaša knjiga tudi nasvete, navodila in namige, ki koristijo pri hujšanju. Na koncu knjige pa je tabela glikemičnih indeksov živil, ki jo lahko tudi sami dopolnjujete. Na voljo je tudi priročen koledarček Vidini dnevi, v katerega si lahko zapisujemo, kaj in koliko pojemo in popijemo na dan, kako se počutimo, koliko se gibljemo, kaj in kdo nas ovira pri hujšanju idr.

Vidini dnevi Priročen koledarček za hujšanje 32 strani | 215 × 230 mm | 5,50 €

Kako delujejo oblike alternativnega zdravljenja? Pri katerih težavah nam lahko pomagajo? Kako najdemo primernega terapevta? Katere oblike zdravljenja nam lahko pomagajo pri zdravstvenih težavah? Kaj lahko storimo sami? Alternativna medicina je enciklopedija oblik naravnega zdravilstva in možnosti zdravljenja najrazličnejših bolezni. Uvod zajema predstavitev zgradbe priročnika ter predloge za njegovo uporabo, razlago osnovnih strokovnih pojmov, zgodovinski pregled razvoja zdravilstva ter praktične nasvete o izbiri primernega terapevta, poteku zdravljenja in možnostih alternativnega zdravljenja otrok. Pojasnjena so nekatera izhodišča alternativnega zdravljenja vključno s predstavitvijo diagnostičnih metod. V drugem, obsežnejšem delu so

predstavljeni načini alternativnega zdravljenja (ajurveda, homeopatija, tradicionalna kitajska medicina ...), sledi pregled drugih načinov alternativnega zdravljenja, združenih v tematske sklope (dietetika, fizikalno in manualno zdravljenje, psihoterapija ...). Pri vsakem so opisani njegov razvoj, značilnosti in potek zdravljenja. Tretji del, ki je namenjen naravnemu zdravljenju bolezni, je razdeljen na 12 poglavij oz. sklopov bolezni, predstavlja pa možnosti njihovega alternativnega zdravljenja.

Louann Brizendine

Ženski možgani prevod Lili Potpara | 256 strani | 160 × 235 mm | mehka vezava z zavihi | ISBN 978-961-241-182-4 | 25,00 €

Zakaj ženske dnevno uporabljajo več oblik sporazumevanja kot moški? Zakaj si ženska zapomni prepir, o katerem moški trdi, da ga nikoli ni bilo? Zakaj so najstnice tako obsedene s svojim videzom in pogovarjanjem po telefonu? In zakaj ženske veliko redkeje pomislijo na spolnost kot moški? Avtorica, ameriška nevropsihiatrinja dr. Louann

Brizendine, meni, da se žensko vedenje od moškega tako močno razlikuje zaradi hormonov, odgovore na ta in številna druga vprašanja pa podaja na tako prijetno sproščen način, da knjige zlepa ni mogoče odložiti vse do zadnjega poglavja. In še tolažba za moške (ali ženske?): Moški možgani so že v pripravi.


Modrijan 10.04.10

cyan magenta yellow black

stran 15

www.modrijan.si

brezplačni klic: 080 23 64 e-naslov: prodaja@modrijan.si

Od gesla do gesla

Rodovnik slovenskih zemljepisnih imen – iz česa so nastala naša zemljepisna imena in kaj so prvotno pomenila ali označevala? Marko Snoj

Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen Imena so besede posebne vrste. So kot plemiči, celo pišemo jih z veliko začetnico, kar zbuja vtis, da jih cenimo bolj kot običajne besede. Formalno so samostalniki ali samostalniške zveze, vendar se od svojih neimenskih bratov razlikujejo predvsem po tem, da nimajo svojega občnega pomena. Lastna imena so v službi identifikacije neponovljivih stvarnosti: zemljepisnih danosti, živih bitij ali stvari. Jezikoslovje obravnava lastna imena na mnogo načinov. Po različnih merilih jih razvršča v skupine, ugotavlja njihove podobe v narečjih in starejših jezikovnih plasteh, jim ugotavlja standardizira-

ne pisne in izgovorne podobe, skladenjske značilnosti itd. Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen jih obravnava s stališča zgodovine in predzgodovine. Namen obravnave posameznega lastnega imena v tem slovarju je ugotoviti njegovo motivacijo, povedati, zakaj se določena zemljepisna posameznost imenuje tako, kot se, iz česa je ime nastalo in kaj je prvotno pomenilo. Zgradba: Uvodni del (35 str.): namen in zgradba slovarja, merila za izbor geselskih iztočnic, oris osnovnih metod etimološkega raziskovanja slovenskih zemljepisnih imen, slovarček nekaterih strokovnih imenoslovnih

in etimoloških izrazov, seznam okrajšano navedene literature in seznam uporabljenih krajšav ter simbolov. Prvi slovarski del (452 str.): 1650 geselskih sestavkov z etimološko razlago 4021 naših in 2629 tujih zemljepisnih imen, 1549 naših priimkov in ob tem nekaj tujih. Drugi slovarski del (45 str.): 208 geselskih sestavkov z etimološko razlago zemljepisnih in nekaj drugih imen zunaj slovenskega narodnega prostora (imena celin, oceanov, evropskih držav in njihovih glavnih mest itd.) Kazalo (58 str.): vsa naša in sodobna tuja zemljepisna in osebna imena, ki so prikazana v obeh slovarskih delih (skupaj 8855 enot).

JIGE

J

ITRE

H NAJ

KN E DO

608 strani 165 × 240 mm trda vezava ISBN 978-961-241-360-6

59,30 € ali 3 obroki po 19,77 €

Med osebnimi oz. krstnimi imeni najdemo sorodnike: povezani sta npr. Marija in Mirjam, v sorodu sta Janez in Ivan. Najdemo kaj podobnega tudi med zemljepisnimi imeni? Jih prepoznamo na prvi pogled ali se bomo morali potruditi z vašim slovarjem? Narečni razvoji so prvotno enakost ali podobnost imen pogosto zameglili. Na Gorenjskem imamo pokrajinsko ime Voje, ki je nastalo iz Loge in je torej istega izvora kot pokrajinsko ime Logi pri Ptuju. Tudi imeni Preloge in Prevoje sta enakega izvora. Bližje sorodni sta verjetno tudi imeni Marko Snoj Črnomelj in Nomenj. Take povezave je mogoče odkriti le s kombinirano etimološko metodo. Software - Customer Support Iz intervjuja v 7. številki Enfocus Modrijana (november 2009)

Slovenski etimološki slovar Druga, dopolnjena izdaja, 2. natis

1024 strani | 165 × 240 mm | trda vezava s ščitnim ovitkom | ISBN 978-961-6465-37-3 |

46,00 € Jezikovni priročnik pojasnjuje, od kod izvirajo današnje slovenske knjižne besede in kaj so prvotno pomenile. Za vsako geselsko iztočnico je navedeno stoletje, v katerem je bila določena beseda prvič zapisana v kakem slovenskem besedilu. H geslom iz prve izdaje (1997) je dodanih več kot 800 geselskih člankov, pri čemer so upoštevane novejše etimološke razlage, pri tujkah pa je naveden vsaj okvirni pomen. Knjiga je tako od prve izdaje obsežnejša za 122 strani in vsebuje več kot 9000 gesel ter 30 tisoč najpogostejših slovenskih besed.

15


Modrijan 10.04.10

cyan magenta yellow black

stran 16

www.modrijan.si

16

Modrijan založba, d. o. o.

Knjiga pomladi

Poljanska cesta 15 1000 Ljubljana

Kuharska enciklopedija – najobsežnejša in najpopolnejša knjiga za vse jedce in pivce! Bogdan Novak in Simon Lenarčič

Kuharska enciklopedija Svet gastronomije od A do Ž Modrijanova Kuharska enciklopedija je knjiga z več kot 14.000 gesli in podgesli, več kot 750 recepti, več kot 90 preglednicami ter več kot 2800 fotografijami. V roke jo boste lahko vzeli vselej, ko se boste želeli poučiti o: • domačih in tujih jedeh in njihovih sestavinah • alkoholnih in brezalkoholnih pijačah • domačem in tujem sadju, zelenjavi, dišavnicah in začimbnicah • gobah in užitnih divjih rastlinah • rejnih in divjih živalih • živilskih izdelkih, zlasti sirih, mesninah in testeninah • zdravstvenih vidikih prehrane • kuharskih aparatih, pripomočkih in postopkih • tehnologiji velikih in malih kuhinj • kuharskih knjigah in priročnikih • zgodovini kulinarike in gastronomije • znamenitih kuharjih in gastronomih • s prehrano povezanih običajih pri nas in na tujem V njej boste našli tudi kuharske nasvete iz prve roke ter mnoge anekdote in zanimivosti.

www.kuharska-enciklopedija.si

1440 strani, dve knjigi 230 × 270 mm trda vezava ISBN 978-961-241-377-4

159,30 € ali 6 obrokov po 26,55 €

Nekaj zadovoljnih kupcev Kuharske enciklopedije smo vprašali, zakaj so kupili Kuharsko enciklopedijo oziroma zakaj naj bi jo na knjižni polici imel človek, ki se bodisi šele uči kuhati ali pa o kulinariki ve že veliko. Svoje mnenje o enciklopediji so nam prijazno sporočili urednik spletne strani Gurman, profesionalni kuhar in ljubiteljska kuharja. Kuharska enciklopedija je najbrž eden najzahtevnejših založniških projektov v Sloveniji. Za nas, pri Gurmanu, je še posebej koristna, čeprav imamo zelo bogato bazo podatkov s področja kulinarike oziroma gastronomije. Zato ne bo odveč, če še enkrat poudarim, da sta Bogdan Novak in Simon Lenarčič ustvarila kapitalno delo, brez katerega ne bi smel biti noben dijak in študent gostinstva, hotelirstva ali/in turizma, pa poklicni ali ljubiteljski kuhar, natakar ali gostilničar ... Pravzaprav je Kuharska enciklopedija knjiga za vsako gospodinjstvo, kjer domujeta kreativna kuhinja in uživanje v hrani. Milan Dedić, urednik spletne strani Gurman Morda malce nenavadno, ampak kuharske knjige ne uporabljam samo takrat, ko kuham. Vsako novo knjigo, preden pride v mojo kuhinjo, vedno najprej preberem v postelji, tako kot vsako drugo. Ob prebiranju Kuharske enciklopedije (še vedno v postelji) sem ugotovil, da je namenjena široki publiki. Izrazoslovje in razlaga z opisom porekla živil sta zanimiva in razumljiva, predvsem pa veliko gesel in izrazov sodi k splošni razgledanosti. Kuharska enciklopedija pride prav tudi marsikateremu profesionalnemu kuharju, kadar se znajde pred dilemo, kako poimenovati kakšno jed. Kuharska enciklopedija bi sodila tudi v program izobraževanja – z njo bi moral biti seznanjen vsak dijak in študent gostinstva ter turizma. Srečko Koklič, WACS, kontinental direktor za južno Evropo

Prednost Kuharske enciklopedije je, da so v njej vsi pojmi in izrazi, ki so v drugih kuharskih knjigah samo navedeni oziroma omenjeni, jasno razloženi. Pojasnjene so vse najpogostejše jedi francoske kot tudi ostalih evropskih kuhinj. Z razlago o poreklu, sestavi in uporabnosti je na enem mestu zbrana večina živil, ki jih uporabljamo v kuhinji. Za ljubiteljske kuharje so zelo uporabni kratki recepti, ki jih je več kot 750, za poznavalce pa so na enem mestu zbrani vsi strokovni izrazi – na slovensko razlago teh pojmov pogosto pozabimo, saj so za nas nekaj samo po sebi umevnega. Enciklopedija je zelo dobro slikovno opremljena, predvsem to velja za določena manj znana živila. Tomaž Vozelj, Kulinarika

Nad Kuharsko enciklopedijo sem enostavno navdušena, saj je prava zakladnica znanja! Enciklopedija je presegla vsa moja pričakovanja kot prednaročnice. Izjemna slikovitost ter pregledna in natančna vsebina s presenetljivimi podrobnosti pritegneta k branju tudi izven časa za kuharijo. Resnično bi pohvalila avtorja, ki nas s skrivnostmi kuharskih veščin in recepti dobesedno od A do Ž seznanjata nadvse razumljivo, dosledno in hkrati iskrivo. Prav tako ne gre spregledati pravcatega projekta Društva dobrih okusov Gurman, ki je pripravil seznam najboljših slovenskih gostiln. Zelo dobrodošlo in uporabno, hvala Gurman! Ne nazadnje, tudi z vidika kvalitete tiska bi pohvalila trpežost platnic in strani, saj lahko tako brez skrbi brskam po knjigi celo med kuhanjem. Vsekakor se enciklopedija po vseh kriterijih uvršča v sam vrh primerljivih knjig in je vredna vsakega centa, ki sem ga odštela zanjo! Lucija Užmah


Modrijan 10.04.10

cyan magenta yellow black

stran 17

www.modrijan.si

brezplačni klic: 080 23 64 e-naslov: prodaja@modrijan.si

Bralec – preberite na du{ek

17

Thomas Glavinic

To sem vendar jaz prevod Ana Jasmina Oseban | 216 strani | ISBN 978-961-241-391-0 | 19,70 €

Počutim se prijetno. Pred nekaj urami sem izvedel, da bo Delo noči izšlo pri založbi Hanser. Prvovrstna založniška hiša. S tem pa čakanja še vedno ni konec, zdaj moram počakati, kako se bodo stvari odvile. Kdo me bo poklical? Moj urednik? Založnik? Nadaljujem s pitjem. Omizje se počasi prerazporeja. Heidi sedi na drugi strani, Thomas Maurer z režiserjem Schalkom stoji v enem kotu, poleg mene se mečkata dve mladi lezbijki, in to tako očitno, da mora res vsakdo opaziti, da se imata tu dve ženski zelo zelo radi. Ob njiju stojita dve kratkolaski in vedno, ko se moram preriniti mimo, name skorajda letijo pripombe. Ne vem, ali lahko tale skorajda sploh razložim: ženske so bojevite, zelo živahne volje so že, predrzno me gledajo v obraz, in ko se zrinem mimo in ozrem nazaj, strmijo naravnost vame in se smehljajo. Situacije se drži nekakšna rahlo agresivna, ampak ne neprijetna nota. Premišljujem, ali bi naslednjič morda raje po drugi strani … ampak to bi bila strahopetnost. In na neki način so vendarle simpatične. Dojamem, da sem pijan in da se na smrt dolgočasim. Naredim, kar v tej situaciji vedno delam, izvlečem mobi. Čeprav se je dan dobro razpletel, je moje razpoloženje vse slabše, premlevam, zakaj imam z založbami vedno takšne probleme. Običajni ubogi-jaz-po-dveh-flašah je že v polni pari, brskam po telefonskih številkah, v meni narašča bes nad celotno literarno sceno. Ne da bi kaj dosti razmišljal, začnem po vrsti brisati vse telefonske številke, ki jih v tistem hipu kakor koli povezujem z založbami. Heidi spet prisede k meni. Pogovor spelje na knjige, našteje mi naslove, ki jih pravkar bere ali jih je pred kratkim prebrala. Clemens ob meni ujame nekaj besed in se vmeša. »Kaj?« zavpije. »Izmera sveta je tvoja?« »Ne, žal ne.« »Nisem je prebral, samo odlomke iz nje, v nekem časopisu, kako se mu že reče ...« »Volltext,« mu pomagam. »Volltext, točno, dobivam ga na dom in tam sem to prebral, ta dvojna biografija, Gauss in Humboldt, zelo zanimivo.« V tem trenutku Heidi spet odide, ostaneva sama s Clemensom. Zdaj pa je na vrsti ta, ta, ki ne manjka na nobeni zabavi – debata o literaturi namreč. Zaveslam z rokama, da bi od Šrilančana dobil še nekaj vina, ampak niti na misel mu ne pride, da bi mi še kaj prinesel. Na robu mize odkrijem napol polno steklenico, ki sem jo prej spregledal. Prosim Clemensa, naj mi jo najprej poda, potem pa me lahko z veseljem sprašuje naprej, kar ga zanima. Naredi mi to uslugo, izpijem dolg požirek. Začne mi zastavljati vprašanja, na neki vljuden, naivno neprisiljen način. Čez nekaj časa mi postane prav simpatičen, le tema pogovora – jaz oz. moja literatura – mi gre obupno na živce. Našteti moram naslove vseh svojih romanov, še posebej ga zanima Kako je treba živeti. Čez pol ure, ko sva se z natakarjem že dvakrat vsaj minuto igrala ›kdo bo prej umaknil pogled‹, ne da bi to imelo kakšne posebne posledice, Clemens prekine najin razgovor in izvleče diktafon. Pritisne na tipko za snemanje in zavpije v mikrofon, da bi preglasil splošni hrup v lokalu: »KAKO JE TREBA ŽIVETI ... avtor ... GLA-VE-NI-Č ... EEEEM ... KAKO TI JE PA IME?« »Thomas,« šepnem. »THOMAS!« zatuli. Okrog mene se zmrači. Kljub temu opazim, da vsi, prav vsi v sobi buljijo v naju. Buljijo vame. Celo natakar. Pokažem na svoj prazen kozarec. Obrne se proč.

Odlomka seveda nismo izbrali po naključju. Prvoosebnega junaka romana Thomasa – to je pisatelj sam – namreč žene silna želja po literarnem uspehu in slavi. Po izidu svojega romana Delo noči napeto čaka na odziv širše literarne javnosti in kritikov, poleg tega pa z mešanimi občutki spremlja uspeh svojega prijatelja Daniela.

Avstrijski romanopisec in esejist Thomas Glavinic (1972) je doslej objavil sedem romanov. Z romanoma Kako je treba živeti (2004) in Delo noči (2006) se je uvrstil na vrh seznama najboljših romanov po izboru kritikov ORF, roman To sem vendar jaz pa je bil leta 2008 eden od šestih finalistov za Nemško književno nagrado. Glavinicev zadnji roman je Življenje želja.

»Prijatelj Daniel« je seveda pisateljski genij Kehlmann, čigar Izmere svete je bilo samo v Nemčiji prodane več kot 1,4 milijona izvodov. Kljub temu pa ta mojstrovina – slovenski prevod je izšel leta 2007 pri Modrijanu, vendar je bil pri bralcih in v medijih tako rekoč prezrt – ni bila okronana z najpomembnejšo nemško literarno nagrado. Zato pa je že zaokrožila informacija, da jo bomo kmalu videli na filmskem platnu, tako kot Kehlmannov roman Jaz in Kaminski. Če je bila torej Izmera sveta za slovenske bralce prezahtevno branje, ostaja nekoliko več upanja za Glavinica – tako za roman To sem vendar jaz kakor Delo noči, ki izide še pred letošnjo jesenjo.

Ali ste vedeli ... ... da je Roman Rozina, avtor romana Galerija na izviru Sončne ulice, septembra lani objavil turistični vodnik po Zasavju z naslovom V 3 krasne? ... da je Mož, ki je bral Disneyjeve stripe že četrti kriminalni roman Sergeja Verča s komisarjem Benjaminom Perkom v glavni vlogi? Prvi je bil

Rolandov steber (1991), sledila pa sta romana Skrivnost turkizne meduze (1998) in Pogrebna maškarada (2003). ... da bo v vlogi cirkuškega krotilca živali Augusta v filmu Voda za slone, ki ga bodo začeli letos snemati po istoimenskem romanu Sare Gruen,

zaigral Christoph Waltz? Ta odlični avstrijski igralec, ki je letos za vlogo nacista Hansa Lande v Tarantinovih Neslavnih barabah dobil oskarja, se je zato celo odpovedal vlogi Sigmunda Freuda. ... da je bil Aleksandar Hemon za roman Projekt Lazar, ki ga bomo objavili še pred




Modrijan 10.04.10

cyan magenta yellow black

stran 18

www.modrijan.si

18

Bralec – preberite na du{ek

Pri snovanju te zbirke, v kateri se je doslej nabralo že 27 knjig, smo imeli pred očmi zahtevnega bralca, ki tudi za razvedrilo in počitniško branje išče kakovostno literaturo in dober prevod. Naslove skrbno izbiramo, čeprav je zbirka široko zastavljena in obsega tako rekoč vse žanre, vključuje tako domača kakor prevodna dela, tako literate svetovnega formata kot pri nas še neznane avtorje, tako prvence kot pozna dela … Prav tako se kakšnega avtorja ne branimo objaviti še v drugo ali celo v tretje.

Kevin Power

Beli tiger

Galerija na izviru Sončne ulice

bom se mladenič zgrudi mrtev pod udarci in brcami treh pijanih vrstnikov – katoliških študentov iz višjega srednjega razreda. Zakaj? O tem se sprašuje skrivnostni pripovedovalec zgodbe, ki od poglavja do poglavja razkriva več in več podrobnosti tragičnega dogodka, ki je usodno zaznamoval življenja mladih storilcev, njihovih družin in celotnega družbenega okolja.

144 strani | ISBN 978-961-241-396-5 | 14,20 €

Kratki roman Galerija na izviru Sončne ulice je drugi roman novinarja in publicista Romana Rozine (1960), ki je predtem objavil že več kot dvajset monografskih del, letopisov, kronik, katerih vsebina je današnje in nekdanje Zasavje. Z leposlovjem se Rozina ukvarja šele nekaj zadnjih let; tako je spomladi 2008 izšel njegov prvenec Štiri Sneguljčice in Palček, s kratko zgodbo Zasuj me z besedami pa je zmagal na natečaju Slovenskih dnevov knjige za najboljšo kratko zgodbo 2009.

Bookerjeva nagrada 2008

prevod Marko Trobevšek | 264 strani | ISBN 978-961-241-405-4 | 16,50 €

Beli tiger podaja celovit pogled na Indijo in se hkrati dotika tudi zapletenega odnosa med Zahodom in Vzhodom. Aravind Adiga (1974) je zgodbo napisal na način, ki omogoča avtentično predstavitev tematike – v obliki dolgega pisma glavnega junaka kitajskemu premierju. V pismu se postopoma razkriva življenjska zgodba junaka, ki je doživel Indijo iz različnih vidikov, zato

spoznavamo vse njene plasti: revno podeželje, kjer so neizobraženi ljudje ujeti v tradicionalne oblike družbenih odnosov; mestno življenje, v katerem so na eni strani bogataši, na drugi njihovi služabniki in še revnejši ljudje, ki živijo na ulicah; politično življenje, ki se od uradne parlamentarne demokracije odmika v korupcijo.

V neobičajni galeriji v slepi mestni ulici odmaknjeno živi ostareli galerist. Enoličnost njegovega življenja pa nenadoma postavi na glavo lepa Marija, ki obišče odprtje neke razstave. Sooči ga z neštetimi vprašanji, ki se jim je prej izmikal. Iščoč odgovore nanje sestavlja zgodbo o čudaški galeriji in njenih prebivalcih. Nepovezane drobne zgodbe, okruški spominov in njegova razmišljanja se počasi sestavljajo v skladno zgodbo, fantastično pripoved o iskanju lepega.

Paul Torday

Muharjenje v Jemnu prevod Lili Potpara | 304 strani | ISBN 978-961-241-392-7 | 25,80 €

Frédéric Beigbeder

Ljubezen traja tri leta prevod Marko Trobevšek | 136 strani | ISBN 978-961-241-409-2 | 13,20 €

To je obenem zgodba, razmislek in izpoved tridesetletnika, ki se po prešuštvu in ločitvi znajde – ali bolje: čisto izgubi – v vrtincu negotovosti. Maske padejo: pripovedovalec brezobzirno razgali svoje ljubezenske izkušnje, s tem pa tudi klišeje in zagate sodobne družbe. Toda za duhovitim prikazom ogoljene resničnosti se skriva pravi hrepenenjski junak. Sočen jezik, različni slogi in razkrojena romaneskna oblika odsevajo stanje njegove duše. Na pripovedno osnovo se ob vsakovrstnih aluzijah iz visoke in nizke kulture

Oblikovanje: Vesna Vidmar Format: 130 × 200 mm Vezava: mehka z zavihi

Roman Rozina

prevod Lili Potpara | 264 strani | ISBN 978-961-241-403-0 | 15,70 €

Aravind Adiga

Poljanska cesta 15 1000 Ljubljana

novi Bralci

Rooneyjeva nagrada 2009

Črn dan v Blackrocku Ta roman mladega irskega pisatelja Kevina Powerja (1981) je pronicljiva študija sodobne mladine, ki ob prezaposlenih starših in materialnem udobju vse bolj in bolj zgublja notranji etični kompas. Dnevi minevajo od ene »žurke« do druge, od ene prekrokane noči do druge, od enega seksa do drugega. Do neke noči konec avgusta 2004 … Pred dublinskim nočnim klu-

Modrijan založba, d. o. o.

vežejo duhoviti premisleki in aforizmi, h katerim se nesrečnik zateka v hrepenenju po stalnosti. Roman je zadnji in najuspešnejši del Beigbederjeve trilogije o Marcu Marronierju, nekakšnem avtorjevem alter egu, pisatelju, oglaševalcu in časnikarju, ki je prav tako kot Beigbeder rojen 21. septembra 1965. Z njo je pisatelj začel svoj literarni vzpon, njegova priljubljenost doma in po svetu pa je odtlej vztrajno rasla – tudi v Sloveniji, saj je Ljubezen njegovo tretje delo, prevedeno v slovenščino.

Muharjenje v Jemnu je roman o hinavščini in birokraciji, sanjah in zanikovanju ter veri in ljubezni, ki imata moč preobraziti življenje. Glavni junak je dr. Alfred Jones, strokovnjak za ribištvo, čigar dnevniški zapisi o pomembnih dogodkih vključujejo nakup nove električne zobne ščetke in prizadevanja, da bi v reviji Postrv in losos objavil članek o ličinkah velikih moljaric. Dolgčas ... dokler ne dobi naloge, naj preuči izvedljivost na-

selitve lososov v jemensko višavje … Roman je sodobna politična satira, ki razgalja igrice in kupčije v zakulisju britanskega političnega vrha, ki bi lahko bil tudi vrhuška katerekoli druge demokratične države. Zato je Muharjenje v Jemnu, čeprav je prvi roman Paula Tordaya (1946), v hipu postal uspešnica v kar 19 državah. Toplo priporočamo politikom in vsem, ki bi to radi postali!

Philip Roth

Slehernik prevod Miriam Drev | 128 strani | ISBN 978-961-241-386-6 | 17,20 €

Odlično branje še pred poletjem v zbirki Bralec: Franjo Frančič, Je zima v krilu poletja André Aciman, Pokliči me po svojem imenu (prevod Jana Ambrožič) Steven Galloway, Sarajevski čelist (prevod Dušanka Zabukovec) Aleksandar Hemon, Projekt Lazar (prevod Irena Duša) Salvatore Niffoi, Vrnitev v Baraule (prevod Veronika Simoniti)

Usodo Rothovega slehernika spremljamo od prvega soočenja z bližino smrti – na idilični plaži svojega otroštva – prek družinskih spletk in poklicnih dosežkov v obdobju aktivne zrelosti, do obdobja starosti, ko račune za svoje živahno življenje polaga z opazovanjem pešanja moči vseh okoli sebe, še posebno pa s pešanjem lastnega telesa, ki ga noče več ubogati. Uspešen oglasni agent in umetnik je oče dveh sinov iz prvega zakona, ki ga prezirata, in hčerke iz drugega, ki ga obožuje. Je tudi ljubljeni

brat moškega izjemne fizične moči, kar mu nehote zbuja občutke grenke zavisti, in osamljen ločenec treh propadlih zakonov. Na koncu pa postane oseba, kakršna ne bi nikdar hotel biti. Obrabljene teme človekovega telesa, smrti in starosti se v sedemindvajseti Rothovi knjigi (in že peti v 21. stoletju) razrastejo v strašljivo, brutalno zgodbo, ki (lahko) doleti – slehernika. Ali: to je knjiga, ki jo morate prebrati. PEN/Faulknerjeva nagrada za roman 2007!

Ali ste vedeli ... poletjem v zbirki Bralec, lani finalist za kar dve prestižni ameriški literarni nagradi: Ameriško državno nagrado za književnost in Nagrado nacionalnega združenja književnih kritikov? Hemon je tudi avtor romana Nowhere Man, ki je pri Modrijanu izšel leta 2006.

... da je Leonard Cohen poleg romana Najljubša igra objavil samo še roman Lepi zgubljenci, vsa druga književna dela pa so pesmi? A Cohen kljub temu velja za enega največjih kanadskih književnikov. Ne pozabite na njegov koncert 25. julija v Zagrebu!

... da je bil David Benioff, avtor kar dveh izmed romanov, ki so izšli v zbirki Bralec, tudi scenarist za filma Troja in Tek za zmajem? Napisal pa je tudi scenarij za film po svojem romanu 25. ura (pri nas so ga predvajali kot Poslednjo noč), v katerem je blestel Edward Norton.




Modrijan 10.04.10

cyan magenta yellow black

stran 19

www.modrijan.si

brezplačni klic: 080 23 64 e-naslov: prodaja@modrijan.si

Bralec – preberite na du{ek

Daniel Poliquin

David Benioff

Semenj

25. ura

prevod Maja Kraigher | 240 strani | ISBN 978-961-241-338-5 | 19,20 €

Glavni junak – ali bolje antijunak – in prvoosebni pripovedovalec Lusignan se ob koncu prve svetovne vojne vrne s francoskih bojišč, kjer je počel marsikaj, le boril se je bolj malo, zaznamovan ne samo z izkušnjami tragičnih dogodkov, ampak tudi z intimnim srečanjem s človekom, čigar senca ga poslej zasleduje na vsakem koraku. Pri iskanju svojega mesta pod soncem ni prav uspešen, je pa zanj

– kakor za večino protagonistov Poliquinovih zgodb – značilna izjemna sposobnost transformacije in prehajanja iz realnega sveta v svet blodenj in sanjarij (ter nazaj): je zguba in hkrati maček s celo vrsto življenj, ki po vsakem padcu spet skoči na noge. Semenj nenavadnih usod in dogodkov, zgodovine in domišljije, tragike in humorja, groteske in čistega veselja do pisanja.

Mesto tatov prevod Lili Potpara | 296 strani | ISBN 978-961-241-288-3 | 23,00 €

Dermot Bolger (ur.)

Soba v hotelu Finbar prevod Mateja Petan | 248 strani | ISBN 978-961-241-306-4 | 22,90 €

J. M. Coetzee

prevod Primož Trobevšek | 160 strani | ISBN 978-961-241-289-0 | 17,00 €

Mula

J. M. Coetzee

prevod Marjeta Drobnič | 240 strani | ISBN 978-961-241-358-3 | 17,20 €

poseben cilj, ko najde izgubljeno mulo, saj jo namerava po koncu vojne na skrivaj obdržati zase in s tem pomagati družini. Mula, ki jo poimenuje Valentina, postane njegova najbližja družabnica in zanjo je pripravljen tvegati tudi svoje življenje.

Mladost prevod Primož Trobevšek | 168 strani | ISBN 978-961-241-294-4 | 17,00 €

Leonard Cohen

Najljubša igra prevod Matej Krajnc | 240 strani | ISBN 978-961-241-271-5 | 21,00 €

Borut Golob

Martin Suter

SMREKA BUKEV LIPA KRIŽ

Small World

Domačijska povest z motorno žago in srečnim koncem

prevod Martina Soldo | 280 strani | ISBN 978-961-241-355-2 | 24,90 €

Konrad Lang je moški sredi šestdesetih let, ki zboli za alzheimerjevo boleznijo. Sprva gre za malenkosti: na poti iz nakupovalnega središča izgubi orientacijo, listnico pospravi v hladilnik, zajemalko pa vtakne v omaro za perilo. Kmalu zatem pozabi ime ženske, s katero se

David Benioff

Deška leta

Juan Eslava Galán

Juan Castro Pérez je preprost mular, ki se je znašel sredi španske državljanske vojne. Želi si le, da bi življenje ostalo takšno, kakršno je od zmeraj poznal – da bi lahko še naprej mirno služil prijaznemu markizu. Njegove vojne dogodivščine dobijo

prevod Lili Potpara | 216 strani | ISBN 978-961-241-233-3 | 20,00 €

namerava poročiti. Medtem ko ga bolezen prikrajša za vse več novih spominov, čedalje bolj oživljajo njegovi spomini iz najzgodnejšega otroštva. To pa vznemiri neko damo, staro milijonarko Elviro, s katero Konrada vse od otroštva povezujejo nadvse nenavadne vezi.

160 strani | ISBN 978-961-241-342-2 | 16,10 €

Patrick Graham

Evangelij po Satanu prevod Maja Kraigher | 544 strani | ISBN 978-961-241-242-5 | 31,00 €

Sara Gruen

Voda za slone prevod Lili Potpara | 384 strani | ISBN 978-961-241-247-0 | 25,00 €

Gonçalo M. Tavares

Naučiti se moliti v dobi tehnike

Željko Kozinc

Votel kamen 216 strani | ISBN 978-961-241-308-8 | 18,60 €

prevod Barbara Juršič | 288 strani | ISBN 978-961-241-356-9 | 23,10 €

Lenz Buchmann je zdravnik, ki se nekega dne odloči zamenjati medicino za politiko. V knjigi prevladujejo moč, bolezen in smrt, povezane z glavnim junakom in njegovo družino. Življenje »močne« družine je prepleteno z usodo njenega nasprotja, ki se kljub svoji navidezni šibkosti vtihotapi v vse pore prve družine. Poleg te teme v roma-

nu najdemo še spopadanje z boleznijo, zlasti pri pomembnem in vplivnem možu, dvojnost moč/šibkost, reakcije mesta na mogočneže in na zločin. Naučiti se moliti v dobi tehnike (2007) je četrta knjiga v tetralogiji Kraljestvo ali Črne knjige, kamor sodi tudi Jeruzalem (zbirka Euroman, 2008).

Milena Magnani

Narobe cirkus prevod Veronika Simoniti | 160 strani | ISBN 978-961-241-298-2 | 20,40 €

Hisham Matar

V deželi mož prevod Uroš Kalčič | 240 strani | ISBN 978-961-241-303-3 | 22,90 €

Iva Pekárková Nadine Bismuth

Dej mi ta keš

Scrapbook

prevod Nives Vidrih | 288 strani | ISBN 978-961-241-291-3 | 20,00 €

prevod Anuša Trunkelj | 364 strani | ISBN 978-961-241-359-0 | 22,70 €

Annie Brière je študentka kreativnega pisanja. Pisanje ji gre tako dobro, da njen mentor pošlje roman na založbo Duffroy. To ji spremeni življenje. Poleg prve objave na založbi najde tudi ljubezen. Zaljubi se v lektorja, ta pa je, kot izve pozneje, poročen in ima otroka. V nezvestobo in

laži, ki jih je doslej lahko opazovala pri bližnjih, je zdaj vpletena sama. Njeni načrti zastanejo, pisanje drugega romana in podiplomski študij jo že nekaj časa čakata in kljub silnosti ljubezni se pojavi vprašanje, kako dolgo se bo lahko takšno življenje nadaljevalo.

Claudia Schreiber

Emmina sreča prevod Miha Zor | 160 strani | ISBN 978-961-241-349-1 | 18,50 €

Sergej Verč

Mož, ki je bral Disneyjeve stripe 296 strani | ISBN 978-961-241-296-8 | 19,70 €

Ali ste vedeli ... ... da skoraj ne mine leto, ne da bi Philip Roth objavil nov roman? Lani je izšel že njegov 30. roman – The Humbling, letos čakamo na Nemesis. V zbirki Bralec bomo letos objavili Rothov roman iz leta 2008 – Ogorčenje (Indignation). Skrajni čas torej, da dobi Nobelovo

nagrado za književnost, saj je tako rekoč edina, ki jo pogrešamo na seznamu njegovih nagrad. ... da je J. M. Coetzee, nobelov nagrajenec za književnost leta 2003, po knjigah Deška leta in Mladost lani objavil še tretjo knjigo spominov – Summertime. Zanjo – v slovenskem prevodu

jo bomo objavili prihodnje leto – je bil nominiran za Bookerjevo nagrado. Če bi jo dobil, bi bil prvi, ki bi to prestižno nagrado prejel kar trikrat.

19


Modrijan 10.04.10

cyan magenta yellow black

stran 20

www.modrijan.si

20 Branje za izbran okus Odpirati omare z okostnjaki

Modrijan založba, d. o. o. Poljanska cesta 15 1000 Ljubljana

Tatjana Jamnik Književni prevajalec ni zgolj pasiven prestavljalec besedil iz enega jezika v drugega. Ker ima z znanjem jezika dostop do druge kulture, lahko v njej zazna tiste vsebine in teme, ki bi jih bilo dobro načeti tudi v matični družbi. Po tem se ravna pri izbiri del, ki jih bo prevedel, o tem razmišlja med prevajanjem in ob pisanju spremnega besedila. Prevajalec je angažiran podobno kot avtor.

Tatjana Jamnik, rojena 1976 v Ljubljani, je diplomirala iz slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Prevaja leposlovje iz češčine (Berková, Urban, Brycz, Fuks, Denemarková) in poljščine (Wiedemann, v pripravi Masłowska, Witkowski). Fuksov roman Sežigalec trupel, za katerega je leta 2009 prejela priznanje za mladega prevajalca, je bil njen prvi prevod, ki je izšel pri založbi Modrijan. Piše poezijo in kratko prozo, ki je bila objavljena v slovenskih in tujih literarnih revijah, antologijah in zbornikih. Izdala je pesniško zbirko Brez (2009). Preživlja se tudi z urejanjem in lektoriranjem slovenskega in prevodnega leposlovja ter poučevanjem slovenščine kot tujega jezika.

posameznikovi dejavni udeleženosti v zgodovini in njegovem deležu odgovornosti. V tej knjigi je celo namigoval na kolaboracijo Čehov z nacisti, vendar je to precej omilil in gospodu Kopfrkinglu v žile vlil tisto kapljo nemške krvi … Fuks pri obdelavi te snovi, podobno kot pri drugih knjigah, raje ne prestopi meje družbeno sprejemljivega. Radka Denemarková je precej drznejša. Neustrašno in brezkompromisno postavlja ogledalo predse in pred češko družbo. Teme brezpravja nad češkimi Nemci, njihove razlastitve in nasilne izselitve konec druge svetovne vojne, ki jo odpira v romanu Denar od Hitlerja (2006), se loteva z mikroskopsko natančnostjo in skrajno iskreno. V napeti, s čustvi nabiti pripovedi o vrnitvah junakinje Gite Lauschmann v rodno vas, iz katere je vedno znova pregnana, ne varčuje niti z bralcem niti s sabo. A tudi pri njej je, podobno kot pri Fuksu, zgodovina zgolj kulisa, v kateri razvija bistvena vprašanja. Ne zanima je preteklost, temveč etika – vprašanje krivde in odgovornosti, tako individualne kot kolektivne (pri čemer ne skriva, da se je opirala na filozofijo Karla Jaspersa na eni strani in dela Franza Kafke na drugi). Denemarková neusmiljeno dreza v rane družbe, ki so pod površino nezaceljene, ker v preteklosti niso bile prav oskrbljene. Z jasno zavestjo, da edinole umetnost zmore očistiti gnoj, ki se je nabral pod krasto, da se bo ta lahko zacelila. Če se hočemo osvoboditi bremena zločinov svojih prednikov, se moramo z njimi soočiti. Ne moremo in ne smemo se delati, češ da se nas »to« ne tiče, češ da nas takrat niti še ni bilo na svetu. Če citiram Iztoka Osojnika, ki se o podobnih rečeh kot Denemarková sprašuje v pesmi Začetek II (iz zbirke Izbrisano mesto, v pripravi za 2010): Teža odločanja v tisočerih rokavčkih reke, ki se izliva po ravnini, predstavlja stalnost soočanja s samim seboj. Kaj je sprejemljivo, do kam, kakšno vlogo igramo v kolektivnem zlu, kako se temu iztrgati?

Prizor iz filma Sežigalec trupel (1969; režija Juraj Herz); v glavni vlogi je zaigral znani češki igralec Rudolf Hrušínský. Film je bil kmalu po premieri umaknjen, na Češkem so si ga smeli ogledati šele leta 1989.

Tatjana Jamnik je roman Sežigalec trupel […] prevedla jezikovno suvereno in neoporečno ter ob besedilu, ki zajema širok razpon literarnih sredstev, izkazala veliko mero prevajalske spretnosti in iznajdljivosti. Klasično besedilo iz poznih 60. let prejšnjega stoletja je iz njegovega zgodovinskega češkega okolja uspešno presadila v današnjo izkušnjo slovenskega bralca in mu omogočila izluščiti nadčasovno etično sporočilo romana kot tudi podoživeti tesnobno vzdušje pred bližajočo se drugo svetovno vojno in napoved holokavsta. Roman, ki se s sredstvi groteske loteva teme realnosti, oprijemljivosti in nezadržnosti zla pa tudi njegove banalnosti, kot se kaže skozi zlovešče spremembe v duševnosti in dejanjih povprečnega, na videz nenevarnega človeka, ji je omogočil, da se spoprime s široko pahljačo raznolikih jezikovnih slogov, od knjižnega jezika in povzdignjenega, celo afektiranega meščanskega govora do rahlo arhaizirane, rimane, lajnaste govorice sejmarskih prizorov in nizkopogovornih dialogov obiskovalcev zabavišča, in vse te jezikovne plasti je odlično in prepričljivo prestavila v slovenščino. Iz utemeljitve za priznanje za mladega prevajalca 2009, ki ga podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev

Ladislav Fuks

Sežigalec trupel prevod in spremna beseda Tatjana Jamnik | 192 strani | ISBN 978-961-241-300-2 | 17,50 €

Dogajalni okvir romana je postavljen v Prago tik pred drugo svetovno vojno. Gospod Kopfrkingl, uslužbenec v krematoriju, je zgleden, moralno neoporečen državljan, vzoren mož in oče, abstinent, ne kadi in nima rad le ljudi, temveč tudi živali. Njegov svet se zdi naravnost idiličen. Svoj vzneseni odnos do realnosti poudarja z rabo nenavadnih, a nadvse lepo zvenečih besed, s katerimi poimenuje predmetnost ali ogovarja svoje bližnje. Realnost po potrebi – kadar se mu poimenovanje zdi premalo poetično in skrivnostno – tudi preimenuje: svojo ženo iz vsakdanje Marije prekrsti v Lakme, krematoriju pravi Hram smrti … S tem ustvarja svet, v kakršnem bi rad živel, in sebe predstavlja takšnega, kakršen bi rad bil ...

© Czech News Agency [CTK]

(oba obvladata nemščino in sta pr venec izdala v zrelejših letih – Fuks pri štiridesetih, Denemarková pri osemintridesetih) in formalni (skrajno izpiljen slog, natančen jezik, grotesknost, skrbna kompozicija literarnega dela) kot tudi na vsebinski ravni, saj oba »odpirata omaro z okostnjaki«, kot to imenuje Denemarková. Pri tem niti ne gre toliko za konkretne zgodovinske dogodke kot za obravnavanje etičnih vprašanj: vprašanja krivde in odgovornosti ter sploh dobrega in zla. Ladislav Fuks je doživel drugo svetovno vojno na lastni koži, a je bil kot praški gimnazijec bolj kot ne zgolj nemočen opazovalec usode tistih, ki jim je režim določil smrt v uničevalnih taboriščih. Sam sicer ni bil židovske narodnosti, a je ravno tisti čas začel pri sebi odkrivati homoseksualnost in je ves čas vojne trepetal, da ga bodo odkrili in odpeljali v taborišče, tako kot so njegove židovske prijatelje. V svojih delih se je najpogosteje vračal prav k problematiki holokavsta. Tudi v svojem najbolj znanem romanu Sežigalec trupel (1967), v katerem skozi pripoved o vzponu nacizma in razvoju »tehnologije« množičnega uničevanja ob primeru povprečnega državljana Karla Kopfrkingla premišlja o

Foto: Barbora Karešová

Na razstavi Zorana Mušiča v ljubljanski Moderni galeriji, ki se je zaključila konec februarja, si je bilo med drugim mogoče ogledati ciklus oljnih slik »Nismo poslednji«. Slike so nastale v sedemdesetih letih. Kar mi je dalo misliti: Mušič je za to, da je likovno izrazil svojo izkušnjo koncentracijskega taborišča, rabil 25 let. Koliko časa pa za soočenje s kolektivno travmo, kot so bile vojne in povojne grozote, potrebuje družba? Iz individualne psihologije vemo, da bolj ko je izkušnja boleča, bolj je potisnjena v pozabo. Čim globlje je treba seči, tem težji in dolgotrajnejši je proces zdravljenja. Potlačitev je obrambni mehanizem, ki se sproži ob hudih travmah. Z nekaterimi hujšimi kolektivnimi travmami se včasih zmorejo soočiti šele kasnejše generacije. Zdi se, da še najlažje skozi umetnost. Tudi literaturo. Kako se za boleče teme polpretekle zgodovine odpira češka književnost? Omeniti velja dva avtorja, ki sta nase prevzela vlogo medija pri soočanju s kolektivnim nezavednim, Ladislava Fuksa (1923–1994) in Radko Denemarkovo (1968). Čeprav sta pripadnika različnih generacij (Fuks bi lahko bil Radkin ded), imata dosti skupnega, tako na zunajliterarni


Modrijan 10.04.10

cyan magenta yellow black

stran 21

www.modrijan.si

21

© Doris Poklekowski

Philip Roth

Ameriška pastorala prevod in spremna beseda Miriam Drev | 504 strani | ISBN 978-961-241-325-5 | 29,80 €

Ameriško pastoralo bi lahko označili za sliko ameriške družbe druge polovice prejšnjega stoletja, ki je bila za prihodnost Združenih držav usodnega pomena: vietnamska vojna, rasni nemiri, newarški nemiri, afera Watergate ... V te ekstremne zgodovinske dogodke je Roth pahnil protagonista Šveda Levova

oziroma njegovo družino in s pronicljivo analizo družinskih odnosov, še posebej odnosa med očetom in hčerjo, po mnenju mnogih literarnih poznavalcev ustvaril enega najprepričjivejših likov sodobne literature. Temu priča tudi dejstvo, da je roman zasnoval že leta 1972, ko je vietnamska vojna še trajala, napisal

sedemdeset strani, nato pa pisanje odložil in šele v drugi polovici devetdesetih prebil pisateljsko zaporo. S knjigo, ki je nastala, Roth ne prepriča le kot inventiven pisatelj in psiholog, temveč tudi kot kritik ameriške družbe in širše, kot pronicljiv komentator navzkrižij, vpisanih v jedro zahodne kulture.

© Nancy Crampton / Opale

Branje za izbran okus

brezplačni klic: 080 23 64 e-naslov: prodaja@modrijan.si

Med ženami Zgodba o ljubezenskem trikotniku na odru alternativne zgodovine popularne glasbe Salman Rushdie

novo

prevod Maja Novak, spremna beseda Tina Mahkota | 240 strani | ISBN 978-961-241-333-0 | 26,90 €

Michael Moran je postaran kmet, ki se je med državljansko vojno kot gverilec Ire boril za irsko neodvisnost, v 50. letih prejšnjega stoletja, kamor je umeščeno dogajanje romana, pa je zagrenjen in bridko razočaran nad irsko družbo, kakršna se je izoblikovala po odcepitvi Irske. Je iskreno pobožen – roman, ki je napisan v enem zamahu, brez poglavij,

na neki način na vsebinske in kronološke sklope deli vsakodnevna večerna molitev rožnega venca – vendar nezaupljiv do duhovščine. Zgodba se začne s prihodom Moranove druge žene Rose Brady v njegovo hišo; odločna in inteligentna Rose, ki prihaja iz urbanega okolja, vnese v družino vsaj nekaj topline in domačnosti, ki so ju otroci med

Tla pod njenimi nogami Lepi zgubljenci

odraščanjem vseskozi pogrešali. Skozi roman spremljamo postopne odhode otrok z doma in njihov vstop v samostojno življenje: Moranove hčere, ki jim je dušeč občutek očetove strahovlade (pre)močno krojil življenje, ob izteku romana vse bolj prevzema občutek, »da je družina v svoji celoti tista, ki pomeni osnovo« ...

© Andersen / Solo

John McGahern

Leonard Cohen

Prevod Jure Potokar, spremna beseda Nikolai Jeffs

prevod in spremna beseda Jure Potokar | 264 strani | ISBN 978-961-241-336-1 | 27,30 €

Roman Lepi zgubljenci (1966) je gotovo največji dosežek literarne kariere Leonarda Cohena. Desmond Pacey ga je v študiji Fenomen Leonarda Cohena označil za »najbolj zapleten, eruditski in osupljiv kanadski roman, kar jih je kdaj nastalo«. Do danes – seveda tudi po zaslugi Cohenove glasbene kariere – je presegel

naklado tri milijone izvodov, doslej pa so ga prevedli v približno trideset jezikov. A zavajajoče bi bilo trditi, da je za visoko naklado zaslužna samo kasnejša avtorjeva pop kariera: Cohenov roman namreč še danes velja za eno najrazburljivejših in najpomembnejših knjig, kar jih je nastalo v 20. stoletju.

Leta 2005 so knjigo celo uvrstili v program Canada Reads (Kanada bere), kar najzgovorneje priča o Cohenovem preroškem glasu, kot tudi o dejstvu, da se je pisanja knjige lotil po temeljitem premisleku in z dobro pripravljenim načrtom.

© Laszlo of Montreal

drugi moški. Vina je namreč rock zvezdnica najpopularnejše skupine VTO, katere član je tretja stranica ljubezenskega trikotnika – njej usojeni Ormus Cama. Njihove zgodbe so umeščene v rushdiejevski okvir zahodne in postkolonialne kulture, v katerem se mešajo vzhod in zahod, grška mitologija, evropska filozofija pa tudi reference mnogih sodobnikov, od Milana Kundere do znanih osebnosti iz sveta glasbe in filma. Mesto v knjigi je Rushdie seveda namenil tudi skupini U2, katere pevec naj bi roman bral že v rokopisu, skupina pa je pod vplivom bralne izkušnje kasneje posnela tudi skladbo z istim naslovom.

Hugo Claus

Govorice prevod in spremna beseda Mateja Seliškar Kenda | 232 strani | ISBN 978-961-241-315-6 | 26,90 €

Govorice (1996) lahko opredelimo kot postmodernistično različico tako imenovanega domovinskega romana, v kateri se prepletata realistična in mitska pripovedna strategija. Čeprav knjiga sledi vrnitvi nekdanjega kolonialnega vojaka, zdaj dezerterja Renéja v njegov rojstni kraj

Alegem in zadnjim dnem njegovega življenja, ne moremo govoriti o osrednjem protagonistu, saj zgodba o skrivnostni epidemiji, ki se kot nekakšna kazen širi med Renéjevimi someščani (iz belgijskega Konga naj bi jo prinesel prav René – črna ovca zatohle lokalne skupnosti), sproti

razpada na fragmente, ki jih obnavljajo številni pripovedovalci in pri katerih je težko ali celo nemogoče reči, kaj je »resnica«, kaj pa so zgolj … govorice. Nadaljevanje romana Govorice je Nedokončana preteklost (zbirka Euroman, 2008), ki se dogaja kakih dvajset let pozneje.

Salman Rushdie

Klovn Šalimar

© Patrick de Spieghelaere

»Pripovedovanje zgodb je podobno žonglerstvu,« reče junak romana Harun in morje zgodb Salmana Rushdieja, »veliko različnih zgodb vržeš v zrak, pri tem pa paziš, da katera ne pade na tla.« V romanu Tla pod njenimi nogami avtor vrže v zrak nepreštevno veliko pisanih žogic: Bombaj, London, New York, zvijače, praznoverja, zaratustrstvo, ljubezen na prvi pogled, požig, samomor, umore, potrese, mitologije, rock glasbo, kozjerejo, droge, erotiko, prometno nesrečo, nezavest, kriket ... Vsebinski okvir romana je preprost; pripovedovalec je fotograf Umid - Rai Merchant, ki je v usodni ljubezni do femme fatale Vine Apsara le

prevod Uroš Kalčič, spremna beseda Nikolai Jeffs | 528 strani | ISBN 978-961-241-292-0 | 33,00 €

Deveti roman Salmana Rushdieja je zgodba o Maxu Ophulsu, njegovem morilcu in njegovi hčerki – pa tudi o ženski, ki je povezovalni člen med njimi. Vendar je v Klovnu Šalimarju glavna zgodba le del zgodbe – to je roman o ničemer in hkrati o vsem, kjer dogodki prihajajo od nikoder in od vsepovsod; nič ni

752 strani 135 × 220 mm trda vezava ISBN 978-961-241-388-0

44,90 €

stalno, nič ni za zmeraj, vse je spremenljivo in hkrati med seboj povezano. Pripoved, v kateri je polno nasprotij, presenetljivo, svojo skladnost kaže navzven, v toku pripovedi, pa tudi v njenem bistvu: značaji oseb so zelo realistični, način pisanja narativen. Vse to ima najboljšega izmed možnih rezultatov: nepre-

cenljiv bralski užitek. Dogajanje je osredotočeno na štiri osebe, pravzaprav na popis osebnih zgodovin, tu pa prideta do izraza Rushdiejeva bogatost jezika, ki ne skriva metaforičnosti in prikritega humorja, in neverjetna razgledanost, s katero popisuje dogodke.

Oblikovanje: Branka Smodiš Format: 135 × 220 mm Vezava: trda


Modrijan 10.04.10

cyan magenta yellow black

stran 22

www.modrijan.si

22

Modrijan založba, d. o. o.

Branje za izbran okus

Za knjige, ki jih »neuradno« imenujemo »pari« ali celo »dvojčki«, je značilno, da izhajajo po dve hkrati, v paru, in sicer po dva romana z istega govornega območja, pri čemer je enega napisala pisateljica, drugega pa pisatelj. Knjige v tej zbirki so namenjene zahtevnejšim bralcem, saj sodijo izbrani avtorji in avtorice v vrh sodobne svetovne književnosti. Vse so opremljene s spremno besedo.

Poljanska cesta 15 1000 Ljubljana

Oblikovanje: Vesna Vidmar Format: 130 × 200 mm Vezava: trda

Marie NDiaye

Antoine Volodine

Rosie Carpe

Nižji angeli

prevod in spremna beseda Saša Jerele | 376 strani | ISBN 978-961-241-384-2 | 25,70 €

re Delorme. Obsojanje namreč ni slabost Marie NDiaye. Ne postavlja se nad svoje like in ne pozablja, da imajo tudi najtrdosrčnejši svojo človeško plat, da smo lahko podli tudi nehote. Marie je roman Rosie Carpe (2001) pisala pet let in si z njim prislužila nagrado Fémina.

Knjiga Nižji angeli (1999) je zbirka 49 med seboj povezanih in prepletenih povedk. Pripoveduje jih osrednji pripovedovalec, ki prehaja iz ene osebe v drugo in tako skozi nenavadno optiko, nekakšno občečloveško dušo, postopoma sestavlja antiutopičen mozaik prihodnosti. Predvsem z namenom, da ohra© Jacques Sassier/ Gallimard/Opale

© Thomas Laisne/Corbis

Kljub preprosti vsebinski zasnovi – mlada naslovna junakinja se po mnogih grotesknih doživljajih in v gmotni in duševni stiski iz pariškega predmestja odpravi na Guadeloupe, kamor se je odselila njena družina – je dogajanje romana skrajno banalno, včasih na meji logike in verjetnosti. Osrednja tema je zlo, ali natančneje zlo, ki se skriva v sprevrženi ljubezni, v zakrinkavanju brezčutnosti za ljubeznijo, sebičnosti za mehkobo, okrutnosti za dobroto; in zlo, ki preži v nemoči, strahu, trpljenju. Ob tem se odpira eno od najokrutnejših vprašanj v romanu: »Kako naj daje tisti, ki ni prejel ničesar?« – kakor ga je izrazila kritičarka Marie-Lau-

prevod in spremna beseda Suzana Koncut | 208 strani | ISBN 978-961-241-371-2 | 23,90 €

nja spomin na sedanjost in preteklost: tako zgodovinskega kot tistega povsem osebnega. V duhu posteksotizma združuje na videz nezdružljive elemente: šamansko z boljševističnim, sanjsko s političnim, fantastično s stvarnim, apokaliptično z estetskim, nadstvarno z ganljivo osebnim. Sliši se kot krpanje od tu in tam, v resnici pa je Volodinu uspelo prav posebno prešitje, s pomočjo katerega je ustvaril v vse konce razplasteno in obenem monolitno umetnino.

Marie NDiaye je dobitnica Goncourtove nagrade 2009 za svoj najnovejši roman Tri mogočne ženske (Trois femmes puissantes), ki ga pri Modrijanu pripravljamo na izid v prihodnjem letu.

Marie NDiaye

Antoine Volodine

Annie Proulx

Ali Smith

Ladijske novice

Naključnost

prevod in spremna beseda Katarina Mahnič | 408 strani | ISBN 978-961-241-320-0 | 26,70 €

Črni trenutki v vse svetlejši perspektivi: svojevrsten spomenik besedi in Novi Fundlandiji. Prevod, ki smo ga predolgo čakali.

prevod Jure Potokar, prevod verzov Matej Krajnc, spremna beseda Matej Bogataj | 344 strani | ISBN 978-961-241-249-4 | 22,00 €

Skrivnostno. Zgodba ponuja toliko tolmačenj, kolikor je bralcev in njihovih pogledov na resničnost. Nagrada Whitbread 2005 za roman.

Cormac McCarthy Martin Amis

Ni dežela za starce

Hiša srečanj

prevod Lili Potpara, spremna beseda Samo Rugelj | 296 strani | ISBN 978-961-241-319-4 |

prevod Primož Trobevšek, spremna beseda Matej Bogataj | 240 strani | ISBN 978-961-241-248-7 | 18,00 €

24,90 € Mojstrovina v neponovljivem slogu, po kateri je nastal z oskarjem nagrajeni film Ni prostora za starce.

Antje Rávic Strubel

Zadnji roman enega najimenitnejših sodobnih britanskih literatov odkriva plasti ruskega življenja in krutosti Stalinovega režima.

Daniel Kehlmann

Tupoljev 134 Izmera sveta prevod Marko Trobevšek, spremna beseda Amalija Maček | 376 strani | ISBN 978-961-241-186-2 | 20,50 €

Vsakdanjik v Vzhodni Nemčiji in življenje v Nemčiji po padcu zidu. Realistično, brez moraliziranja, trpko, a ne povsem brez humorja.

Po štirih parih iz Zahodnega sveta – nemškem, britanskem, ameriškem in francoskem – se bomo kmalu preselili na Poljsko in Češko: v parih bomo kmalu objavili Begune Olge Tokarczuk in

prevod Amalija Maček, spremna beseda Urška P. Černe | 304 strani | ISBN 978-961-241-189-3 | 20,50 €

Literarna mojstrovina, ki je izšla v 45 državah sveta in bila samo v Nemčiji prodana v 1,4 milijona izvodih.

Zadnjo večerjo Pawła Huelleja (prevod Jana Unuk) ter Denar od Hitlerja Radke Denemarkove (prevod Tatjana Jamnik) in Podivjane Antonína Bajaje (prevod Nives Vidrih).


Modrijan 10.04.10

cyan magenta yellow black

stran 23

www.modrijan.si

23

Branje za izbran okus

brezplačni klic: 080 23 64 e-naslov: prodaja@modrijan.si

Zgodovina evropskega človeštva iz zamejene perspektive ljudi, ki delajo ali živijo v Bruslju Koen Peeters

novo

Véliki evropski roman Prevod Mateja Seliškar Kenda Belgijski komunikolog in antropolog Koen Peeters (1959) je strasten zbiratelj najrazličnejših in dokaj banalnih reči – od znamk, umetniških del, kiča, razglednic do časopisnih odrezkov, ki jih hrani v številnih mapah v svoji kleti. S podobno strastjo je napisan tudi njegov Véliki evropski roman. Že v uvodu pove, da naj bi bil evropska različica Great American Novel in naj bi zajel zgodovino evropske družbe. Tako v 36 poglavjih – vsako nosi ime ene od evropskih prestolnic, tudi Ljubljana je med njimi – splete pripoved o mladem poslovnežu Robinu, ki mora po naročilu šefa in prijatelja Thea sestaviti obsežno po-

ročilo o trgovskih in marketinških pristopih v deželah današnje Evrope. Theo upa, da bo z razumevanjem sprememb na sodobnem trgu rešil svoje podjetje iz finančne stiske. Bolj kot opis evropske zgodovine ali stare arhitekture pa v Robinovem poročilu prihajajo v ospredje sodobna kongresna središča, hoteli, postaje, letališča, kjer se zadržujejo mladi poslovneži. Namesto klasičnih stranskih likov se pisec omejuje zgolj na kratka srečanja z ljudmi, ki v teh mestih živijo, na njihov jezik, dele vsakdanjih pogovorov, skupna kosila, poslovna poročila. Te mimobežne vtise si zapisuje v beležnico Moleskine, iz

katere počasi nastaja Véliki evropski roman in drobcena bruseljska knjižnica obenem – knjiga o uradniškem, ambicioznem popotniku sodobne Evrope, ki se nikjer ne počuti doma in je obsojen na samoto na svojem popotovanju po deželah, ki imajo enotnemu bruseljskemu aparatu navkljub skupnega zelo malo.

246 strani 135 × 220 mm trda vezava s ščitnim ovitkom ISBN 978-961-241-398-9

23,20 €

euroman je zbirka 27 proznih del (roman, kratka proza, kratke zgodbe) iz 27 držav članic urednici: Bronislava Aubelj in Saša Jerele | oblikovanje: Davor Grgičević, Branka Smodiš in Vesna Vidmar | format: 130 × 200 mm | vezava: trda s ščitnim ovitkom, označevalna vrvica | cena posameznih knjig: 14,00, 19,00 in 23,00 € | cena kompleta: 400,00 €

Evropske unije. Med bralce je prišla na poseben dan in v ne čisto običajnem času: 23. aprila 2008, na svetovni dan knjige in avtorskih pravic ter v obdobju slovenskega predsedovanja skupnosti 27 evropskih držav.

e u ro man

eu rom a n

eu rom a n

e uro ma n

e uro ma n

e uro ma n

e u ro m a n

e u ro m a n

e u ro m a n

slovenija

avstrija

belgija

bolgarija

ciper

češka

danska

estonija

finska

Drago Jančar

Vladimir Vertlib

Hugo Claus

Teodora Dimova

Lefkios Zafiriu

Ludvík Vaculík

Klaus Rifbjerg

Emil Tode

J ohanna Sinisalo

Dre vo Dre vo brez bre z imena imena

Vmesne Zw is chenst at io nen p ostaje

Nedokončana Onvo l to o id preteklost verl e den

Matere Майки те

Gangster ji Οι σ υμμορίτε ς

Kako se Jak s e d ělá nare di ch lap e c fant

Slika B i lle d e t

Drž ava Pi i r i r i i k na meji

ŠE nne elen p o koncu p ä i v ä nla sk ua sonče ve ei voi p oti

prevod

prevod

prevod

prevod

prevod

prevod

prevod

prevod

Štefan Vevar

Mateja Seliškar Kenda

Kristina Sever

Jelena Isak Kres

Nives Vidrih

Darko Čuden

Uroš Kalčič

Lili Potpara

e uro m a n

eu roma n

eu rom a n

e uro ma n

e uro ma n

e uro ma n

e u ro m a n

e u ro m a n

e u ro m a n

francija

grčija

irska

italija

latvija

litva

luksemburg

madžarska

malta

Jean Echenoz

Nikos Panajotopulos

Claire Keegan

Diego Marani

Inga Ābele

Sigitas Parulskis

Guy Helminger

Ádám Bodor

Vincent Vella

Grem Je m’en v ais

G en Το γο ν ί δι ο zτηaς αdvom μ φι β ο λί α ς

Čez Wal k mo dra th e B l u e p olja Fiel ds

Nov a Nuov a finska g rammatic a slov nica f in lan de s e

Tihož itje Klusā daba zar gg ran ranatnim āt āb olu jab olkom

Tri Tr ys sekunde s ekun d ė s neba dan g aus

Rja Rost

Okraj Sinistra Sinistra kö r ze t

Iz rok Fro m mojih th e Ha nd s prijatelje v o f my Fr i e nd s

prevod

prevod

prevod

prevod

prevod

prevod

prevod

prevod

prevod

Suzana Koncut

Klarisa Jovanović

Maja Novak

Veronika Simoniti

Maja Kraigher

Klemen Pisk

Martina Soldo

Gabriella Gaál

Miriam Drev

e uro m a n

eu roma n

eu rom a n

e uro ma n

e uro ma n

e uro ma n

e u ro m a n

e u ro m a n

e u ro m a n

nemčija

nizozemska

poljska

portugalska

romunija

slovaška

španija

švedska

velika britanija

Arnold Stadler

Adriaan van Dis

Magdalena Tulli

Gonçalo M. Tavares

Florin Lăzărescu

Dušan Mitana

Jesús Ferrero

Torgny Lindgren

Ali Smith

Smr t D er To d in jaz , und i ch , midv a w ir z w e i

Z averov an Famil iez iek v dr už ino

V rde čem W czer w ien i

Jer u z alem Jer usalém

Na š Tr imisul p osebni nostru p oro če v ale c sp e c ial

Moje Môj domače ro dný p okopališče c i nto r í n

Amador Ama d o r ali pripoved o la narración srečnega d e un h o mb re človeka a fo r tuna d o

Resnici Ti ll sa nni nge ns na ljub o lo v

Hotelski Ho tel svet Wo rld

prevod

prevod

prevod

prevod

prevod

prevod

prevod

prevod

prevod

Urška P. Černe

Tanja Mlaker

Jana Unuk

Barbara Juršič

Aleš Mustar

Špela Sevšek Šramel

Marjeta Drobnič

Darinka Soban

Irena Duša Draž


Modrijan 10.04.10

cyan magenta yellow black

stran 24

www.modrijan.si

24

Anti~na knji`nica

»Kdor je med nami morda` še neuk v ljubezenski stroki, pesem je učbenik zanj, vešč bo ljubimec odslej.«

novo

Publij Ovidij Nazon

Umetnost ljubezni Prevod in spremno besedilo Barbara Šega Čeh Umetnost ljubezni je erotodidaktični priročnik, v katerem pesnik ne daje le napotkov, kako osvojiti osebo, po kateri človek hrepeni, ampak nas pouči tudi o tem, kako ljubezen ohraniti. Povsem banalne praktične nasvete, od skrbi za telesno nego do

spretnega osvajanja in prikrivanja čustev, pesnik podkrepi s pisano paleto mitoloških motivov in reminiscenc, ki pa jih ne niza zgolj kot dokaze svoje učenosti ali pesniške modne dodatke, ampak z njimi, kot kak izurjen odvetnik s precedenčnimi pri-

meri, spretno argumentira svoje trditve in jih postavlja kot zgled ali svarilo, če kdo ne bi upošteval njegovih naukov. Knjiga je obojejezična in poleg Umetnosti vsebuje tudi kratko pesnitev Nega ženskega obraza.

Prevod prve knjige Umetnosti ljubezni je vključen v tematski sklop za ustni del maturitetnega izpita iz latinščine na splošni maturi.

Sovretova nagrada 2003

Eden najslovitejših rimskih pesnikov Publij Ovidij Nazon (43 pr. n. št.–ok. 17 n. št.) se je zapisal v svetovno literarno zgodovino tako s svojo poezijo kot s svojo pretresljivo usodo. Cesar Avgust ga je namreč zaradi njegovih radoživih in sladostrastnih ljubezenskih pesnitev (carmen) in še nekega nepojasnjenega prekrška (error) na vrhuncu njegove slave izgnal iz Rima v zakotne Tome ob Črnem morju. Tam je pesnik sicer dokončal svoje največje delo Metamorfoze, vendar je shiral in umrl, ne da bi se še kdaj vrnil v razkošje rimske prestolnice.

232 strani 135 × 220 mm trda vezava ISBN 978-961-241-410-8

novo

Heziod

Teogonija, Dela in dnevi Prevod in spremno besedilo Kajetan Gantar ohranjenih iz helenističnega in poznejšega obdobja. Heziod je bil veren mislec in njegova Teogonija raste iz iskrenega prepričanja in iz globokega verskega doživetja, zato jo lahko označimo kot najbolj avtentičen dokument starogrškega verstva. Dela in dneve literarni zgodovinarji radi označujejo kot nekakšno »kmečko pratiko«, v kateri so našteti in opisani največji prazniki, zraven pa tudi delovniki in najpomembnejša opravila, ki naj se opravljajo ob posameznih dnevih. Pesnitev je zrasla iz pesnikove osebne izkušnje, povod za njen nastanek je dala

Poljanska cesta 15 1000 Ljubljana

25,10 €

Temeljni deli antičnega pesništva – po 35 letih ponovno na knjižnih policah!

Pesnitvi zagotovo spadata med temeljna književna dela, ob Iliadi in Odiseji, ki bi ju moral poznati vsak. Teogonija je strukturirana kot bogovski rodovnik, ki je izpeljan iz prvotnega Kaosa in se nato postopoma diferencira in razčlenjuje v harmonijo urejenega bogovskega kozmosa. Je najbogatejši in najdosledneje urejen inventar grškega politeizma, kar jih je ohranjenih iz antike, neizčrpna zakladnica za spoznavanje grške mitologije in dragocen vir za študij zgodovine grške religije, saj ne gre za običajen mitološki priročnik, kakršnih je na ducate

Modrijan založba, d. o. o.

pravda za očetovo dediščino, v kateri je Heziodov brat Perzes očitno podkupil sodnike in si prigrabil večji delež, kot mu je pripadal. Vendar pa so nauki, tudi kadar so naslovljeni izrecno na brata Perzesa, namenjeni širšemu občinstvu. Pesnik presega svoj ozki osebni interes, vseskozi ima pred očmi stisko grškega kmeta nasploh in koristi širše skupnosti. V tej pesnitvi je Heziod zapel najveličastnejšo himno človeškemu delu, kar jih poznamo iz antike. V knjigo je vključen tudi prevod dela Tekmovanje med Homerjem in Heziodom (tudi Agon) anonimnega avtorja.

Grški pesnik Heziod velja za Homerjevega mlajšega sodobnika – živel in ustvarjal naj bi okoli leta 700 pr. n. št., torej nekaj desetletij po Homerju. Doma je bil iz Askre, vasice pod Helikonom v pokrajini Bojotiji, središču rapsodske umetnosti. Tako kot Homer je pesnil v heksametru, edini ohranjeni deli pa sta Teogonija in Dela in dnevi. Pod njegovim imenom se je ohranilo še nekaj besedil, a so skoraj zagotovo nepristna.

160 strani 135 × 220 mm trda vezava ISBN 978-961-241-389-7

22,70 €

Encyclopedia Britannica antičnega sveta Plinij Starejši

Naravoslovje

novo

Izbrana poglavja Izbor, prevod in spremno besedilo Matej Hriberšek Opus diffusum, eruditum nec minus varium quam ipsa natura – »obsežno delo, učeno in prav tako raznoliko kot narava sama«. Tako Naravoslovje, najobsežnejše ohranjeno prozno delo rimske antike, opisuje Plinij Mlajši. Delo namreč obsega skoraj neverjetnih 37 knjig. Osrednji predmet Plinijeve raziskave je Narava, ki zanj ni le skupek sil, ki vplivajo na vsa področja človekovega življenja in ustvarjanja, ampak

tudi božanstvo. Naravoslovje je po eni strani slavospev njenim čudesom, po drugi strani pa tudi ne spregleda njenih temnih plati: spačkov, pokvek, bolezni, bolečin, škodljivcev, golazni, strupov idr. Čeprav strokovna literatura Naravoslovje pogosto označuje »Encyclopedia Britannica antičnega sveta«, pa tega dela še zdaleč ne moremo primerjati z modernimi enciklopedijami, saj se po svoji organizaciji, taksonomiji in

referenčnem obsegu močno razlikuje od njih. Bistvena razlika je že v tem, da je delo enega samega avtorja in da ni urejeno po abecednem redu. V knjigi, v kateri je objavljeno tudi latinsko besedilo, so izbrana poglavja iz 8. 9. in 10. knjige, ki obravnavajo živali, ter iz 33., 34., 35. in 36. knjige (§ 8–44), ki obravnavajo rudna bogastva; v teh se s posebno skrbnostjo posveča tudi umetnikom, kot so kiparji, slikarji, arhitekti ...

Plinij Starejši se je rodil leta 23 ali 24 po Kr. v Transpadanski Galiji (današnja severna Italija severno od reke Pad). Izhajal je iz bogate družine, ki je bila v domačem municipialnem okolju med vodilnimi. V Rim je menda prišel v času cesarja Kaligule in se začel izobraževati na različnih področjih: zanimali so ga umetnost, filozofija, znanost in zlasti govorništvo. Tako kot večina mladih Rimljanov je kariero nadaljeval v vojski: povzpel se je vse do stopnje poveljnika vojaškega krila. Po vrnitvi v Rim je opravljal številne pomembne službe v državni upravi. Umrl je 24. avgusta 79 v vili Rektina pri Stabijah, ko je prišel na pomoč preživelim po izbruhu Vezuva.

472 strani 150 × 225 mm trda vezava ISBN 978-961-241-395-8

27,00 €


Modrijan 10.04.10

cyan magenta yellow black

stran 25

www.modrijan.si

brezplačni klic: 080 23 64 e-naslov: prodaja@modrijan.si

25

Anti~na knji`nica

Ajshil

Oresteja Agamemnon, Prinašalke pitnih darov, Evmenide prevod in spremna beseda Marko Marinčič | 176 strani | 150 × 225 mm | trda vezava | ISBN 978-961-241-330-9 | 23,30 €

Novi prevod edine ohranjene grške tragiške trilogije. Nagrada Dominika Smoleta Marku Marinčiču na 44. festivalu Borštnikovo srečanje.

Lepo in grdo – skupaj na knjižnih policah! Umberto Eco

Zgodovina lepote Zgodovina grdega Prevod Maja Novak

Lucij Anej Seneka

Medeja

440 strani | 170 × 235 mm | trda vezava s ščitnim ovitkom | ISBN 978-961-241-078-0 | 41,30 € | skupaj z Zgodovino grdega samo 33,00 €

prevod in spremna beseda Jera Ivanc | 144 strani | 135 × 190 mm | trda vezava | ISBN 978-961-241-299-9 | 21,90 €

456 strani | 170 × 235 mm | trda vezava s ščitnim ovitkom | ISBN 978-961-241-246-3 | 41,30 € | skupaj z Zgodovino lepote samo 33,00 €

Prva in edina Senekova tragedija, ki je prevedena v slovenščino.

Cena kompleta

Plutarh

66,00 €

Vzporedni življenjepisi Temistokles – Kamil; Perikles – Fabij Maksim; Alkibiad – Gaj Marcij (Koriolan)

namesto 82,60 €

izbor, prevod in spremno besedilo Matej Hriberšek | 288 strani | 150 × 225 mm | trda vezava | ISBN 978-961-241-229-6 | 19,90 €

Véliki Grki in Rimljani iz »prve roke«.

Teofrast

Značaji prevod Anton Sovre` in Kajetan Gantar, spremna beseda Kajetan Gantar, ilustracije Suzi Bricelj | 144 strani | 135 × 190 mm | trda vezava | ISBN 961-241-111-5 | 23,00 €

Prepričajte se, da se ljudje v tisočletjih nismo prav nič spremenili.

Petronij

Satirikon prevod in spremna beseda Primož Simoniti | 176 strani | 135 × 190 mm | trda vezava | ISBN 961-241-084-4 | 20,50 €

GE

KNJI

E

HITR

NAJ

O JE D

Nova izdaja najznamenitejšega antičnega romana.

Evripid

Helena prevod Jelena Isak Kres, spremna beseda Marko Marinčič, ilustracije Lojze Kalinšek | 120 strani | 135 × 190 mm | trda vezava | ISBN 961-241-122-0 | 20,50 €

Eden najlepših grških mitov v tragediji s srečnim koncem.

Lucij Anej Seneka

Pisma prijatelju Luciliju prevod Fran Bradač, spremna beseda Jože Kastelic | 608 strani | 135 × 190 mm | trda vezava | ISBN 961-241-005-4 | 35,00 €

Eden najbogatejših virov večnih rimskih modrosti.

Ahilej Tatij

Levkipa in Klejtofont prevod Rahela Šibal, spremna beseda Marko Marinčič | 200 strani | 135 × 190 mm | trda vezava | ISBN 961-6465-55-4 | 14,50 €

Grški pustolovski in ljubezenski roman.

Publij Ovidij Nazo

Zdravila za ljubezen prevod in spremna beseda Barbara Šega Čeh | 84 strani | 180 × 190 mm | trda vezava | dvojezična izdaja | ISBN 961-6465-91-0 | 20,50 €

Kako okrevati po »umetnosti ljubezni«.

Zgodovina lepote je pregled idej o lepoti v kulturi Zahoda, kakor so se izoblikovale in se je o njih govorilo od časov starih Grkov do naših. Oživiti nam jih pomagajo tako podobe kot obsežna antologija besedil od Pitagore do današnjih dni. Delo nazorno opisuje različne načine nastanka predstav o Lepoti narave, cvetja, živali, človeškega telesa, zvezd, matematičnih razmerij, svetlobe, dragih kamnov, oblačil, Boga in Satana. S pomočjo filozofskih, znanstvenih, mističnih, teoloških in drugih besedil ter pričevanj likovnih umetnikov pa je mogoče rekonstruirati tudi način, kako so Lepoto občutili ponižni in zaničevani, ljudje ulice v vseh obdobjih. Hkrati se lahko prepričamo, da so si koncepti Lepote zoperstavljali drug drugemu ne le v različnih obdobjih, temveč tudi znotraj iste kulture. Zgodovina grdega je pregled neprijetnih in odbijajočih izrazov v človeški vizualni kulturi in

umetnosti. Umberto Eco je s svojo enciklopedično širino pogledal na prikaze grdega v zahodni civilizaciji z več plati. Obravnava upodobitev grdega sega od Miltonovega satana do Geothejevega Mefista, od čarovništva in srednjeveške umetnosti mučenja do puščavništva, spokorništva in mučeništva, od izrodkov in iznakaženih teles do mitoloških pošasti in cirkuških spačkov, od dekadentne in kričave grdote do zanemarjenosti in kiča, pretiranosti in razvrata. V knjigah se ob besedilu prepletajo reprodukcije umetniških del in druge upodobitve ter odlomki iz literarnih del od antike do sodobnosti. Mnogih izmed njih v slovenščini še nismo brali; posebej za knjigi so jih prevedli Miha Avanzo, Matej Krajnc, Marija Javoršek, Marko Marinčič, Brane Mozetič, Boris A. Novak, Maja Novak, Marjan Strojan, Barbara Šega Čeh in Aleš Učakar.

Spomladi 2011 še tretja Ecova knjiga pri Modrijanu – bogato slikovno opremljena monografija V vrtincu seznamov.

Umberto Eco (1932), italijanski literarni kritik, romanopisec in semiotik, je bil kulturni urednik na RAI, lektor na univerzi v Torinu, univerzitetni učitelj v Milanu in Firencah, profesor semiotike na univerzi v Bologni. Predaval je tudi na Harvardu in Yalu. Je dobitnik številnih literarnih nagrad in nosilec več kot 20 častnih doktoratov (leta 2007 je prejel tudi častni doktorat ljubljanske univerze). Eco mednarodni sloves dolguje predvsem svojemu romanu Ime rože (1980, slovenski prevod 1984), ki ga je kronala še filmska ekranizacija. V slovenskem prevodu lahko beremo še romane Baudolino, Foucaultovo nihalo, Otok prejšnjega dne, Skrivnostni plamen kraljice Loane, razpravo O literaturi in esej Po rakovi poti.


Modrijan 10.04.10

cyan magenta yellow black

stran 26

www.modrijan.si

26

Izbrali smo za vas iz novembrskega Modrijana Oblikovanje: Vesna Vidmar Ilustracije na naslovnicah: Suzi Bricelj Format: 100 × 153 mm Vezava: mehka z zavihi

Drago Jančar

Novele

k•„Š’ëq„‘:„• ‘’™ˆˆ

–•—ê“•Œê„•ŒŒê–‘ˆW‘Œ ‡™ˆê–ŒŽŒ ˜†ŒŒ‘ˆê’:Œ “•ŒŽ„ˆ‘ꌝꕒ™ˆ‘–Žˆ “•ˆ•’Ž…„ „ˆ’™„‘ˆê:’™ˆŽ„ ’Wˆ™„‘ˆê“•’–—’•„

Modrijan založba, d. o. o. Poljanska cesta 15 1000 Ljubljana

Leonard Cohen

Knjiga milosti prevod in predgovor Jure Potokar | 112 strani | 110 × 200 mm | mehka vezava z zavihi | ISBN 978-961-241-252-4 | 17,00 €

Sedem novel Draga Jančarja v sedmih knjižicah. Individualne usode ljudi, ob katerih se razkriva njihovo zgodovinsko in družbeno obzorje.

Komplet sedmih novel v darilnem ovitku:

ponatis

35,35 € Cohen je Knjigo milosti, za mnoge poznavalce eno svojih najboljših del, izdal leta 1984, ko je dopolnil petdeset let. Sestavlja jo petdeset besedil – pesmi v prozi – v dveh skoraj enakih delih. Pesmi so napisane kot psalmi ali molitve – z njimi želi izpovedati svojo duhovno in moralno prenovo, izraziti šibkost, žalost in krivdo, ko se sooča s tem, kar se sprva zdi podobno nedoumljivemu vesolju. Takšna izpoved seveda zahteva, da se razgali, da ustvari delo, ki je bolj odprto in izpostavljeno od vsega, kar je napisal do tedaj.

Prerokba 32 strani | ISBN 978-961-241-380-4 | 5,50 €

Smrt pri Mariji Snežni

Dve sliki

24 strani | ISBN 978-961-241-381-1 | 5,50 €

56 strani | ISBN 978-961-241-378-1 | 7,50 €

Zoževanje prostora

Prikazen iz Rovenske

56 strani | ISBN 978-961-241-383-5 | 7,50 €

72 strani | ISBN 978-961-241-385-9 | 8,50 €

Lucijine oči

Zalezovanje človeka

56 strani | ISBN 978-961-241-379-8 | 7,50 €

80 strani | ISBN 978-961-241-382-8 | 8,50 €

Frank McCourt

Umberto Galimberti

Učitelj

Grozljivi gost

prevod Uroš Kalčič, spremna beseda Marko Trobevšek | 304 strani | 135 × 220 mm | trda vezava | ISBN 978-961-241-340-8 | 32,50 €

prevod Veronika Simoniti | 152 strani | 160 × 235 mm | mehka vezava, zavihi | ISBN 978-961-241-352-1 |

Knjiga je posvetilo vsem učiteljem tega sveta. V njej je pisatelj opisal svoje precej nenavadne, nekonvencionalne metode poučevanja, ki so v razredih ameriških javnih šol, kjer je poučeval angleški jezik in književnost, kasneje pa kreativno pisanje, dosegle precejšen učinek. Učitelj – irsko-ameriški pisatelj Frank McCourt (1930–2009) – v knjigi pripoveduje, kako je v zvezi s poukom književnosti hitro prišel do nekaterih spoznanj, ki v šoli še niso nujno samoumevna – da je branje literature notranje doživetje in da učilnica za kaj takšnega ni najprimernejši

kraj, da bralno izkušnjo odločilno oblikuje življenjska izkušnja, da pouk literature zahteva sproščenega, odprtega in razgledanega učitelja, ki jo pozna in ima do nje oseben odnos, da je nujno nekaj pobude prepustiti učencem in upoštevati njihove odzive, kakršnekoli že ... in da ne nazadnje učenci, kot tudi nihče drug, niso dolžni uživati v nekem delu niti zanimati se za tisto, čemur sam pravi 'deeper meaning' (globlji pomen) in česar se iz svojih šol spominjamo po antologijskem vprašanju, kaj je pesnik hotel reči.

25,80 € Grozljivi gost je filozofsko-psihološka analiza današnje mladine in vseh pojavov, ki jih povezujemo z njo, predvsem nihilizma, ki je rdeča nit tega dela, razvrednotenja vrednot, relativizma današnjega sveta, čustvene nepismenosti, uniformiranosti, brezbrižnosti, drog, depresije in nevroz, neangažmaja itn. Knjiga je tudi napoved, kakšen bo svet v bližnji prihodnosti: »Toda kaj bo z družbo, ki shaja brez svojih mladih? Gre samo za zapravljanje energije ali za prvi znak njenega razkroja? Mogoče Zahod ne bo izginil zaradi neustavljivih migracijskih procesov, proti katerim grmijo vsi, in

tudi ne zaradi teroristične grožnje, ki se je bojijo vsi, temveč zato, ker ni dajal smisla in identitete in je zato zapravil svoje mlade generacije.« Galimberti je zelo oster in kritičen, vendar ne moralizira, ne krivi mladih samih, temveč skuša bralcu pokazati družbeni kontekst. Vse podkrepi še s citati znanih filozofov in drugih avtorjev (Nietzsche, Heidegger, Hegel, Freud …). V domovini in zunaj nje je bila knjiga zelo odmevna v krogih psihologov, filozofov, sociologov in pedagogov pa tudi mladih, ki jim je navsezadnje namenjena.

ponatis

V novem natisu preberite intervju z Umbertom Galimbertijem, ki je nastal ob avtorjem obisku v Ljubljani oktobra 2009.

Apostolos Doxiadis

Stric Petros in Goldbachova domneva Izgubljena mesta Ivan Šprajc

prevod Aleksandra Rekar, spremna beseda Janez Bernik | 176 strani | 130 × 200 mm | mehka vezava z zavihi | ISBN 978-961-241-335-4 | 23,10 €

Christian Goldbach (1690–1764) je bil pruski matematik, ki je leta 1742 v pismu švicarskemu kolegu Leonhardu Eulerju zapisal domnevo, da je vsako sodo število, večje od 2, vsota dveh praštevil. Ta domneva je ena najstarejših na področju teorije števil, ki je še danes nedokazana. Grškemu pisatelju Apostolosu Doxiadisu – sicer tudi matematiku – pa je na osnovi te domneve uspelo zgraditi nadvse simpatičen roman, ki ga boste radi vzeli v roke, pa če vam je matematika učna leta še tako zagrenila. Glavni junak je čudaški Petros Papahristos, ki živi samotno v vasici nedaleč od Aten, obdeluje svoj vrtiček in se

požvižga na vse svoje sorodnike – razen na svojega nadebudnega nečaka. Ko ta nekega dne prestreže skrivnostno vabilo, namenjeno stricu Petrosu, se začne razkrivati osupljiva življenjska zgodba o možu, ki so ga nadarjenost, vedoželjnost, a tudi kanček napuha pripeljali v sam vrh svetovne matematične elite. Še zanimivost: britanski založnik, ki je roman objavil v angleščini (prevedel ga je Doxiadis sam), je ponudil kar milijon funtov nagrade tistemu, ki bi dokazal Goldbachovo domnevo do aprila 2002. A to ni uspelo nikomur in nagrada je ostala nepodeljena.

Arheološka iskanja v deželi Majev 176 strani | 185 × 265 mm | trda vezava | ISBN 978-961-241-331-6 | 31,20 €

Arheolog Ivan Šprajc (1955) je leta 1997 doktoriral iz antropologije na Mehiški nacionalni avtonomni univerzi, v središču njegovih raziskav pa sta mezoameriška arheoastronomija in arheologija Majev. Majevska kultura je tudi tema te knjige. Šprajčeve ekspedicije so namreč na območju Majev odkrile številna arheološka najdišča, med drugim ostanke velikih urbanih središč z monumentalno arhitekturo, skulpturami, reliefi in napisi. V knjigi pa so poleg arheološkega dela, ki še najbolj spominja na tisto iz obdobja »romantične« arheologije 19. stoletja, opisa-

na tudi avtorjeva najzanimivejša doživetja in odkritja: v zaokroženih epizodah je nanizana vrsta zanimivih podatkov o življenju nekdanjih Majev – o naseljih, gospodarstvu, družbeni ureditvi in verskem življenju, o politiki in dinastični zgodovini, o njihovem nastanku, razvoju in propadu, pa tudi o razlikah in podobnostih med nekdanjo visoko razvito majevsko civilizacijo in življenjem sedanjih prebivalcev teh območij. Knjiga je opremljena z orientacijskim zemljevidom in izvirnim fotografskim gradivom.


Modrijan 10.04.10

cyan magenta yellow black

stran 27

www.modrijan.si

priro~niki za vso dru`ino za polovi~no ceno 27 Ponudba velja Splošni religijski Glasba do izida 9. številke Modrijana Ilustrirana enciklopedija glasbil leksikon (november 2010). in velikih skladateljev

brezplačni klic: 080 23 64 e-naslov: prodaja@modrijan.si

urednika Drago Bajt, Marta Kocjan - Barle, prevod Miro Bajt, Bogdan Gradišnik, dr. Maja Breznik | 1392 strani | 165 × 240 mm | trda vezava | ISBN 978-961-241-183-1

Splošni religijski leksikon predstavlja vso zapleteno religijsko snov bodisi v kratkih in zgoščenih definicijah in opisih, bodisi v razširjenih preglednih in sintetičnih člankih, ki vsebujejo vse potrebne podatke, dejstva, imena, oznake in ponazoritve. Obravnava svetovne religije v celoti: od animizma, totemizma in šamanizma prek velikih monoteističnih religij (judovstvo, krščanstvo, islam) in vzhodnoazijskih verstev do sodobnih ezoteričnih in alternativnih verovanj. Poleg tega pojasnjuje temeljne pojme in osebe mitologij z vsega sveta, verske obrede, religijske realije in pojave vsakdanje sakralnosti (od praznikov do liturgije, od cerkvenega posodja in oblačil do romanj, od

insignij do simbolov). Sestavni del leksikona so tako znanstvene religiološke discipline in stroke kot tista umetnost, v kateri se razodeva navzočnost duhovnega in sakralnega (literatura, glasba, likovna umetnost, arhitektura). Pomemben del tega leksikografskega dela so tudi kratke biografije posameznikov, ki so zaznamovali cerkveno zgodovino in duhovnost človeštva od začetkov do danes: svetopisemskih oseb, svetnikov, cerkvenih očetov, redovnih voditeljev, papežev, verskih dostojanstvenikov, teologov, reformatorjev vere, filozofov, pisateljev, skladateljev, slikarjev, arhitektov, ki so neizbrisno povezani s svetovno duhovnostjo v vseh oblikah.

Max Wade-Matthews, Wendy Thompson, prevod Barbara Simoniti | 512 strani | 230 × 300 mm | trda vezava | ISBN 961-241-097-6

120,00 €

60,00 €

Izčrpni vodnik po klasični glasbi. Vsebuje tako življenjepise najpomembnejših glasbenikov kot njihova dela in, seveda, glasbila. V prvem delu knjige boste spoznali zgodovino ustvarjanja glasbe in glasbil od starodavnih civilizacij naprej. Sledijo natančni opisi vseh skupin glasbil: godal, brenkal, pihal, trobil, tolkal in glasbil s tipkami, posebno poglavje pa je posvečeno človeškemu glasu. Drugi del je posvečen skladateljem: Bachu, Mozartu, Beethovnu, Vivaldiju, Schubertu, Čajkovskemu in drugim, pa tudi modernim, kot so Carter, Boulez in Stockhausen. Poleg osnovnih podatkov, najpomembnejših del in zgodovin-

Joga zame

Nova Evropa

Praktični vodnik za individualno rabo

Michael Palin, fotografije Basil Pao, prevod Uroš Kalčič | 288 strani | 185 × 265 mm | trda vezava | ISBN 978-961-241-250-0

Darija Čamernik, fotografije Aleksander Lilik, uredila Renata Hrovatič | 176 strani | 215 × 270 mm | trda vezava | ISBN 978-961-241-167-1

Knjiga Joga zame je namenjena vsem, ki bi radi uživali blagodejne učinke joge na telo in duha, a se ne morejo in ne želijo poglabljati v teoretične globine jogijske filozofije. Je eden redkih priročnikov za učenje in vadbo joge na slovenskem trgu, ki ni prinesen iz tujega okolja; Darija Čamernik, po poklicu fotografinja, je namreč Slovenka, ki živi in poučuje v Torinu. Priročnik je zasnovan kot sestavljanka: vsakdo si lahko sestavi svojo kombinacijo asan, dihalnih tehnik, muder, band in drugih tehnik, ki mu v danem trenutku ali nasploh najbolj prijajo, ustrezajo ali pomagajo pri kaki zdravstveni težavi.

37,90 €

18,95 €

Potovanje Michaela Palina po »novi Evropi« ni nič manj potovanje odkritij kot katerakoli druga njegova odprava, saj se znajde v deželah, o katerih je komaj kaj slišal, prenekatere so nova imena na zemljevidu, mnoge neznane in skrivnostne, vse pa imajo mračno zgodovino in precej svetlejšo prihodnost. Pot začne v zasneženih Julijskih Alpah, na meji med Italijo in Slovenijo, in se odpravi na vzhod, odkrivat polovico Evrope, ki je nikdar ni poznal. Obišče dvajset dežel in spotoma naleti tako na boleče spomine kot na živahna praznovanja. S svojo značilno prostodušno radovednostjo se vživlja v vaško življenje, pokuša slanino z žganjico, spoznava romunske drvarje, vozi parno lokomotivo iz Poznanja v Wolsztyn, se poučuje o odstranjevanju min v Bosni …

54,00 €

27,00 €

skega okvira so tu še zanimive zgodbe iz njihovih življenj. V knjigi je več kot 1000 fotografij in ilustracij: glasbila, skladatelji in drugi glasbeniki, kraji, v katerih so živeli in delali, prizori iz baletov in oper, izvirni notni rokopisi … Glasba je več kot enciklopedija: za učenje, raziskovanje, pa tudi za razvedrilo in prijetno branje.

Od spočetja do rojstva Lennart Nilsson, Lars Hamberger, prevod Lili Potpara | 240 strani | 198 × 263 mm | trda vezava | ISBN 978-961-241-181-7

29,00 €

14,50 €

Knjiga švedskega mikrofotografa Lennarta Nilssona (1922) še vedno velja za eno najlepših, pa tudi najbolje prodajanih knjig vseh časov. Pripoveduje zgodbo »med ljubeznijo in rojstvom« – od prvega poljuba do spočetja, nosečnosti in rojstva. Nilsson je najnovejšo izdajo dopolnil z več kot 350 novimi fotografijami, mnoge so narejene in utero, posnete z endoskopijo in tridimenzionalno ultrazvočno tehnologijo. Knjiga obravnava tudi neplodnost ter IVF, ICSI in druge oblike pomoči neplodnim parom. Odličen vodnik za vse generacije: starše, bratce in sestrice, dedke in babice, nedvomno pa knjiga, ki bo ženski polepšala sleherni trenutek nosečnosti.

Simbolika živali

Samo narava

Tine Germ | 240 strani | 220 × 300 mm | trda vezava | ISBN: 961-241-085-2

Ekologija v prozi in podobi

Bogato ilustrirana, strokovna, vendar širokemu krogu bralstva namenjena monografija zajema vse simbolično pomembnejše živali, ki se pojavljajo v delih evropske umetnosti. Njihova ikonografija vključuje tako antične in srednjeveške kot novoveške simbolne pomene, s posebnim poudarkom na krščanskih vsebinah, ki so za evropsko simboliko živali daleč najpomembnejše. Poglavja, urejena po abecednem redu, orišejo razvoj simbolike posameznih živali in njihovega upodabljanja od prazgodovine naprej. Knjigo dopolnjuje izbor temeljne strokovne literature in okoli 300 reprodukcij umetniških del iz evropske umetnosti od starega veka do 20. stoletja.

Davorin Tome | 144 strani | 215 × 230 mm | trda vezava | ISBN 978-961-241-241-8

46,00 €

23,00 €

Biolog Davorin Tome je avtor številnih znanstvenih, strokovnih in poljudnih del s področja ekologije in ornitologije. Je tudi izvrsten fotograf, ki mu v objektiv uspe ujeti osupljivo nenavadne podobe, o kakršnih lahko laični občudovalci narave samo sanjarimo. Te vključuje v svoje prispevke, ki jih objavlja v poljudnih in strokovnih publikacijah, najlepše med njimi pa je izbral za knjigo Samo narava. Toda ne pustite se zapeljati zgolj podobam; pomembnejši del te knjige je namreč proza, ki se v prvem delu posveča klasičnim ekološkim vsebinam, v drugem

33,00 €

16,50 €

pa varstvu narave. A prave ločnice med njima avtor ni začrtal, saj je varstvo narave v marsičem čista ekologija. Zato se misli, rešitve in spoznanja vseskozi prepletajo.

34,00 €

17,00 €


Modrijan 10.04.10

cyan magenta yellow black

stran 28

www.modrijan.si

28

Za bistre glavice

Založba Modrijan spada med založbe, katerih večina knjig – če pustimo ob strani učbenike in delovne zvezke – je namenjena odraslim bralcem. Letos pa bomo poleg resnejše in zahtevnejše literature za odrasle izdali več knjig tudi za mlade bralce in celo za najmlajše. Ker so ti gotovo najobčutljivejši in tudi najzahtevnejši bralci, si prizadevamo, da bi jim ponudili zares samo najboljše.

Modrijan založba, d. o. o. Poljanska cesta 15 1000 Ljubljana

Na jesenski izid pripravljamo knjigo Živali iz Gmajnice britanskega pisatelja Colina Danna. Živali iz Gmajnice je prva v seriji knjig o Gmajnici in velja že za klasiko. Otroci marsikje po svetu poznajo tudi istoimensko animirano televizijsko serijo. Čeprav se je knjiga pogosto znašla na različnih priporočilnih seznamih za mlade, so kasneje poudarjali njeno vsegeneracijskost, s svojo sporočilnostjo o uničevalnem človeškem ravnanju z naravo in o medsebojnem spoštovanju vseh živih bitjih pa je danes še kako aktualna.

Živali iz Gmajnice so v nevarnosti. Ljudje s svojimi rušilnimi stroji krčijo njihov bivalni prostor. Ko je uničen zadnji vodni vir, se znajdejo pred težko odločitvijo, da zapustijo svoje domove. A kako naj Jazbec, Lisjak, Sova, Krt, Fazan, Podlasica, Zajec, Gad, Postovka zapustijo Gmajnico, in še pomembneje – kam naj gredo? Po nasvetu Krastače se odločijo za potovanje v park belega jelena, kjer bodo varni. Skličejo gozdno zborovanje, na katerem obnovijo starodavno gozdno prisego, jo poimenujejo Zaobljuba o medsebojni zaščiti, z njo pa se obvežejo, da si bodo na poti stali ob strani, brez nasilja in brez strahu … Tako povezani se odpravijo na veliko dogodivščino v nov, neurejen svet, poln težkih preizkušenj … Nastal je strašanski direndaj, saj so živali začele vsevprek klepetati, mladiči pa so tekali okrog in s svojimi predirnimi glaski skandirali: »Park belega jelena! Park belega jelena!« kakor da bi že čisto pozabili na Gmajnico. Celo Gad je blagovolil pokazati dovolj zanimanja, da se je odmotal in spolzel proti Krastači, da bi izbezal iz nje še kaj več o žabji naselbini. Sklepal je namreč, da morajo biti te živali še posebej slastne, če so jih celo ljudje imeli za užitne. »Vse, kar je prav, Gad, kaj res niti za hipec ne moreš pozabiti na svoj želodec?« je ogorčeno vprašala Krastača. »Poleg tega bom moral priseči, da ne boš lovil žab. Zelo redke so in pomembne. Ne bi radi, da bi nas obtoževali, češ da redimo gada na prsih.« Gad se je namrščil, njegove rdeče oči so potemnele v bledi, zelenkasti svetlobi podzemne dvorane. Besedna igra se mu še malo ni zdela duhovita. »Res je, Krastača. Takšne misli si moramo kar lepo izbiti iz glave, ko se bomo odpravili na pot,« se je strinjal Jazbec. »Njihovi gostje bomo, zato moramo biti trdno odločeni, da se bomo pokazali v najboljši luči. Ampak dovolj o tem! Pred nami je sila nevarno in težavno potovanje. Narediti moramo načrt! Tišina, vsi! Tišina, PROSIM! To se pravi ... hm ... Lisjak, kako naj se lotimo stvari? Jaz sem bolj zapečkarske sorte. Bojim se, da nimam nobenih pravih izkušenj v teh rečeh. Ti pa zahajaš daleč naokrog.« »Predlagam, da za začetek vprašamo Krastačo, kod vse nas bo vodila pot na našem potovanju,« je suho pripomnila Sova. »Khm!« se je odkašljal Jazbec. »Ja, seveda ... z jezika si mi vzela. Torej, Krastača, kako je s tem?« »Če povem čisto po pravici,« je odvrnila Krastača, »in ker ne bi rada, da bi si delali kakšne utvare, vam moram priznati, da vas glede tega ne morem pretirano potolažiti. Dežela, ki jo moramo prehoditi, nam je skoraj vsa sovražna. Najprej bomo morali skozi naselje hiš, da bomo obšli vojaško zemljišče ...« »Čakaj malo,« jo je prekinil Jazbec. »To je pa malce tvegano, ali ne?« »No ja, potovati bomo morali seveda ponoči,« je pojasnila Krastača. »Ampak kaj, če bodo tam mačke? Ali psi? Lahko naletimo na spuščene pse!« »Jaz sem prišla po tej poti,« je rekla Krastača malce užaljeno. »Vojaško zemljišče je precej bolj nevarno. Tam se vadijo v streljanju – in metanju bomb.« »Mislim, da se bom moral obrniti na vas, ptice,« je rekel Jazbec. »Vem, nobeni od vas se ni treba pridružiti nam, ki lazimo po tleh. Vendar vas bomo potrebovali za izvidnico. Lahko letite naprej – se razgledate malo naokoli – in nam sporočite, ali je varno iti naprej. Kaj pravite?« »Jaz ne vidim v temi!« je na kratko odvrnil Fazan. »Tudi jaz grem lahko v izvidnico samo čez dan,« je rekla Postovka. »Edino Sova vam lahko pomaga ponoči.« »Nam boš pomagala, Sova?« je vprašal Jazbec. »Seveda vam bom,« je odgovorila Sova kar se da dostojanstveno. »Kako si sploh lahko pomislil na karkoli drugega? Kdo pa je pripeljal ptiče na zborovanje, če ne jaz?« »Hvala, moji pernati prijatelji,« je rekel Jazbec in pri tem prestrelil Fazana s tako zbadljivim pogledom, da se je ta obrnil stran in se delal, da nekaj pripoveduje svoji družici. »Če bomo potovali vsi skupaj,« je rekel Lisjak, »bomo morali to početi s hitrostjo, ki jo bo brez težav zmogel vsak od nas, od največjega do najmanjšega.« »Od najhitrejšega do najpočasnejšega,« ga je popravil Jazbec. »Kdo je najpočasnejši med nami?« »Krt!« je obtožujoče zaklical kak ducat glasov. »Tako hitro hodim kot Krastača,« je malce prizadeto ugovarjal Krt. »Po površju že ne,« je rekla Krastača. »Rovov pa ne bomo kopali, saj veš.« »Nič zato, Krt,« je razumevajoče pripomnil Jazbec. »Vsak od nas je malce drugače narejen. Saj nisi sam kriv. Nihče od nas ne koplje tako hitro kakor ti.« »Takole ne bomo nikamor prišli,« se je nestrpno vmešala Sova. »Še vedno smo v Gmajnici.« »Mislim, da bi morali skozi stanovanjsko naselje, kot je rekla Krastača,« je pripomnil Lisjak. »Vsi se bomo morali spotoma kje napojiti. Postovka nas bo usmerjala k plavalnemu bazenu, ki ga je omenila.«

»No, prav,« je pokimal Jazbec. »Potlej je to naš prvi cilj. Vendar moramo paziti, da bomo čez dan dovolj daleč od naselja.« »Ampak kako bo to uspelo nam?« je vprašal Fazan. »Mi nismo ponočnjaki kakor Sova in večina vas drugih živali. Mi ne znamo letati ponoči.« »Boste morali pač slediti meni,« je rekla Sova. »Saj mene boste pa že videli, ali ne?« »Kako pa bo Postovka našla pot k plavalnemu bazenu?« »Nič ne skrbi,« je odvrnila Postovka. »Ne pozabi, da je tisto naselje lepo razsvetljeno. Letela bom počasi, pred vami, in ko bom priletela do bazena, vam bom dala znamenje, tako da bom lebdela nad njim, dokler ne pridete za mano.« »Imenitno,« je rekel Jazbec. »No, Krastača, bi bila zdaj tako prijazna in nadaljevala?« »No, ko bo naselje za nami,« ga je ubogala Krastača, »in pomnite, na poti bomo morali prečkati glavno cesto – bo treba čez prostranstvo polj in sadovnjakov. Ponoči to ne bi smelo biti pretežko. Po tem bomo prišli do reke. Če bo suša vztrajala, tudi to ne bo prehuda ovira. Pač pa nas težave čakajo pozneje. Ampak več o tem, kaj nas čaka, vam bom lahko povedala spotoma.« »Ja, tako bo še najboljše,« se je strinjal Jazbec. »Težave bomo premostili, ko bomo prišli do njih.« »No ja, upajmo, da nas bo kakšen most čakal tudi na reki,« se je pošalil Zajec. »Nisem ravno ljubitelj vode.« Ob tem so se vsi zasmejali, in ko se je smeh polegel, je zapiskal eden izmed voluharjev: »Kdaj pa gremo na pot?« »Kar takoj,« je odvrnil Jazbec. »Se pravi jutri zvečer. Najprej se moramo vsi pošteno naspati, da bomo šli spočiti na pot.« Nekatere živali so se začele pomikati proti vratom, saj so mislile, da je zborovanja konec. »Nismo še čisto končali,« jih je ustavil Jazbec. »Razdeliti si moramo še nekaj dolžnosti. Krastača, smo rekli, bo naša vodnica. Postovka in Sova bosta šli naprej v izvidnico. Potrebujemo pa še vodjo; nekoga, ki je dovolj pogumen in se zna hitro odločati. Mislim, da bi bil ti, Lisjak, še najprimernejši za to.« Lisjaku je predlog godil, kar je pokazal tako, da je pomahal z repom. »Tebe, Jazbec,« je odvrnil, »pa predlagam za intendanta. Ob tvojem izostrenem čutu za hrano bomo imeli vsi, o tem sem prepričan, vsak dan dovolj za pod zob.« »V čast mi je, Lisjak,« je rekel Jazbec. »Vseeno pa toplo polagam vsakomur na srce, naj si jutri, preden se dobimo, izdatno podloži želodec. Ne vemo namreč zagotovo, kdaj bomo naslednjič jedli. In zdaj, je še kaj takšnega, kar smo morda pozabili omeniti?« »Ja,« je zapiskala ena izmed poljskih miši. »V imenu manjših živali bi rada predlagala, da nocoj vsi skupaj obnovimo svojo zaobljubo. Prepričana sem, da nam bo lažje ob zavesti, da vsakogar izmed nas obvezuje slovesna zaobljuba, da moramo pomagati drug drugemu.« »Pameten predlog,« se je strinjal Jazbec. »In to novo zaobljubo bomo imenovali Zaobljubo o medsebojni zaščiti. Vsi moram torej priseči, da bo ves čas potovanja naša prva misel veljala varnosti nas vseh; z drugimi besedami, varnosti vsakega posameznika. Gad, mislim, da bi se spodobilo, ko bi ti prvi prisegel.« »Prisegam,« je zavzdihnil Gad, medtem ko so se mu misli še vedno motale okrog užitnih žab. Tako so živali iz Gmajnice druga za drugo slovesno izrekale zaobljubo in celo mladiči so ponavljali besede za starši, ponosni na to, da so lahko tudi sami sodelovali pri slovesnem obredu. »Mislim, da bi bilo dobro tudi,« je pozneje rekel Jazbec, »če bi vsaka skupina živali izbrala svojega vodjo, ki bi jo zastopal, ko bomo načrtovali potovanje. Ti vodje bi se lahko jutri javili pri Lisjaku, ko se bomo pogovorili še zadnjič, preden odrinemo.« »Jutri, ko bo vaška ura odbila polnoč,« je rekel Lisjak, »bom čakal pod Veliko bukvijo ob živi meji. Tam se torej dobimo.« Jazbec se je še enkrat ozrl naokrog. Nihče ni imel ničesar več pripomniti. »S tem zaključujem drugi občni zbor Gmajnice,« je slovesno oznanil. Živali so se počasi druga za drugo odpravile po rovu na prosto. Zadnji je bil Gad, in ker mu je krulilo po želodcu, je spotoma pogasil razsvetljavo iz kresničk. Prevedel Uroš Kalčič


Modrijan 10.04.10

cyan magenta yellow black

stran 29

www.modrijan.si

brezplačni klic: 080 23 64 e-naslov: prodaja@modrijan.si

Za bistre glavice

Justin Richardson, Peter Parnell

In s Tango smo trije

29

novo 32 strani 280 × 215 mm trda vezava ISBN 978-961-241-387-3

Ilustracije Henry Cole, prevod Matej Krajnc

15,50 €

Ta prisrčna slikanica za otroke, ki imajo radi pingvine, je nekaj posebnega. Njena zgodba je resnična: leta 1998 sta se v živalskem vrtu Centralnega parka v New Yorku našla in zaljubila pingvina Roy in Silo. Ko je njun skrbnik Rob Gramzay opazil, da sta v gnezdo položila kamen, posnemajoč druge pingvinje parčke, ki v gnezdih grejejo jajca in se pripravljajo na zarod, jima je sklenil pomagati. Avtorji, profesor asistent psihiatrije na univerzah Columbia in Cornell Justin Richardson, pisatelj Peter Parnell in ilustrator Henry Cole, so s to sicer nadvse preprosto knjižico – kaj je lahko preprostejše od ljubezni – očitno dregnili v bolečo točko ameriške homofobije: slikanica In s Tango smo trije ima namreč v ZDA prav neverjeten rekord. Od leta 2005, ko je izšla, se je največkrat znašla na seznamu knjig, ki bi jih po mnenju Američanov morali prepovedati, češ da je »protietična, protidružinska, homoseksualna in neprimerna za to starostno skupino«. A je kljub temu prejela več pomembnih nagrad.

Darinka Kobal

Radovedni vrabček Čivi v Srcu Slovenije n vo o

Ilustracije Alenka Vuk

Srce Slovenije povezuje območje občin v t. i. obljubljanskem pasu ter vse do Zasavja in Radeč. To blagovno znamko, ki postaja sinonim za srčnost ljudi, kakovost bivanja in raznolikost ponudbe na območju od kamniških planin do dolenjskega hribovja ter od vzhodnih obronkov Ljubljane do prvih posavskih ravnic, upravlja Center za razvoj Litija, v sodelovanju z njim pa je nastala tudi slikanica o vrabčku Čiviju. Radovedni vrabček Čivi želi spoznati Srce Slovenije in zato obišče devet zanimivih krajev – Vače, Moravče, Lukovico, Kamnik, Dol pri Ljubljani, Šmartno, Radeče, Zagorje in Litijo. Na poti spozna nove prijatelje, ki mu pripovedujejo že skoraj pozabljene zgodbe iz teh krajev ter predstavijo stare običaje in druge zanimivosti. Knjižica je namenjena zlasti učencem in učiteljem v četrtem in petem razredu osnovne šole, in to ne le tistim iz Srca Slovenije, temveč tudi drugim, ki želijo spoznati te kraje. Brez dvoma pa jo bodo radi vzeli v roke tudi odrasli, ki tod bodisi živijo ali so s Srcem Slovenije povezani kako drugače.

48 strani 180 × 210 mm trda vezava ISBN 978-961-241-399-6

9,50 €

rijana! d o M e lc a r b e jmlajš Znižano za na

Knjige, s katerimi se igramo – igrače, ki jih beremo Modrijanček je očarljiva interaktivna zbirka, ki se vživi v otrokov doživljajski svet in preprosto ter igrivo odgovarja na njegova vprašanja. Z ugankami, praktičnimi nasveti in različnimi poskusi spodbujajo branje, učenje in zabavo hkrati. Številne aktivnosti, kot so pregibanje listov, odpiranje okenc, vrtenje koles, obračanje zavihkov in druga presenečenja, malčku pomagajo, da prek igre odkriva svet.

Promet, Živalski mladiči, Gradbišče, Egipt in faraoni, Vesolje, Dinozavri, Božični prazniki prevod Slavica Jesenovec Petrović in Borut Petrović Jesenovec | 190 × 190 mm | trda vezava

cena posamezne knjige

16,50 €

8,25 €


Modrijan 10.04.10

M O DR IJA N OVA Na Modrijanovih večerih smo v zadnjem polletju med drugimi gostili dr. Marka Snoja, avtorja Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen, pa zgodovinarja dr. Petra Vodopivca, glasbenika in pesnika Vlada Kreslina, pisatelja Bogdana Novaka, češko pisateljico Radko Denemarkovo, profesorja Alojza Kodreta, ki je prevedel slavni Adamsov Štoparski vodnik po Galaksiji in knjigo Richarda Dawkinsa Razpletanje mavrice, pri nas pa so se oglasili tudi številni pisatelji iz tujine, med drugimi ciprski pisatelj Lefkios Zafiriu, bolgarska pisateljica Teodora Dimova in grški romanopisec Nikos Panajotopulos. Eden prijetnejših večerov je bil pogovor Gorana Č. Potočnika, Jureta Potokarja, Borisa A. Novaka in Mateja Krajnca o Bobu Dylanu in njegovih nominacijah za Nobelovo nagrado (na sliki).

Več kot 1000 časopisov (današnja izdaja) iz 82 držav v 41 jezikih.

foto: Jaka Gasar, Nedeljski dnevnik

V sodelovanju z Nedeljskim dnevnikom v Modrijanovi knjigarni uspešno poteka akcija Poiščimo vašim knjigam nov dom. Pridno ste nam prinašali knjige, ki so vam postale odveč, in mi smo jim našli nove bralce. Do sedaj smo razveselili kar nekaj društev, centrov in številne posameznike. Skupaj smo podarili 3075 knjig, skoraj 1000 pa jih na nov dom še čaka. Otroških knjig so bili zelo veseli otroci in mladostniki iz humanitarnega društva Taja, krizni center za mlade v Krškem, v Varni hiši Ljubljana. Zgodovinske knjige so bile podarjene Društvu za ohranitev ruševin gradu Gamberk. S podarjenimi knjigami so na Šentu – Slovenskem združenju za duševno zdravje, ki je humanitarna, neprofitna organizacija, namenjena ljudem s težavami v duševnem zdravju, vzpostavili knjižnico. Knjižnico pa so dopolnili v Varstveno-delovnem centru Tončke Hočevar. Z več kot 1000 podarjenimi knjigami smo s pomočjo Karitasa Ljubljana omogočili dostop do knjig tudi socialno ogroženim družinam. Odziv ljudi, ki pogosto potrebujejo pomoč v obliki hrane in oblačil, je bil zelo velik.

MODRIJANOVA KNJIGARNA – UGODJE S KNJIGO

oglas mladina.indd 1

foto: Igor Modic

Uredili: Bronislava Aubelj in Lidija Gorenc Sodelovali so: Milan Černjak, Ervin Hladnik Milharčič, Tatjana Jamnik, Matej Krajnc, Aljana Primožič Oblikovanje: Branka Smodiš in Goran Čurčič Prelom: Goran Čurčič in Dušan Obštetar (križanka)

stran 30

KNJI G A RNA

MODRIJANOVI VEČERI

POIŠČIMO VAŠIM KNJIGAM NOV DOM

cyan magenta yellow black

Izdala in založila: Modrijan založba, d. o. o. Direktor: Branimir Nešović Tisk: SET, d. d., Vevška c. 52, Ljubljana Naklada: 99.000 izvodov Ljubljana, april 2010 Naslednja številka izide novembra 2010.

DVANAJST EVROPSKIH PISATELJEV – DVANAJST VEČEROV LITERARNE IDENTITETE EVROPE Z obiskom madžarskega pisatelja Ádáma Bodorja 12. aprila se je sklenil ciklus Literarne identitete Evrope, ki ga je prirejal Cankarjev dom v Ljubljani v sodelovanju z založbo Modrijan in Slovenskim društvom za primerjalno književnost. V sklopu tega ciklusa, ki je trajal več kot eno leto, od januarja 2009 do aprila 2010, so gostovali evropski pisatelji in pisateljice, katerih dela so bila objavljena leta 2008 v zbirki Euroman. Z ljubitelji dobre literature se je srečalo dvanajst avtorjev – naštejmo jih po zaporedju v zbirki: Drago Jančar (Slovenija), Vladimir Vertlib (Avstrija), Teodora Dimova (Bolgarija), Lefkios Zafiriu (Ciper), Nikos Panajotopulos (Grčija), Claire Keegan (Irska), Diego Marani (Italija), Guy Helminger (Luksemburg), Ádám Bodor (Madžarska), Arnold Stadler (Nemčija), Magdalena Tulli (Poljska) in Gonçalo M. Tavares (Portugalska). Ádám Bodor, avtor knjige Okraj Sinistra, je tako že šestnajsti avtor katere izmed knjig v zbirki, ki je obiskal Slovenijo. V sklopu drugih prireditev smo namreč gostili še Vincenta Vello (Malta), Adriaana van Disa (Nizozemska), Florina Lăzărescuja (Romunija) in Sigitasa Parulskisa (Litva). Naj poudarimo, da smo po odprtju Modrijanove knjigarne septembra 2010 vse gostujoče avtorje povabili v knjigarno, kjer so podpisali nekaj izvodov svojih knjig, nekateri izmed njih pa so se v knjigarni srečali z novinarji. Zahvaljujemo se Cankarjevemu domu in Slovenskemu društvu za primerjalno književnost za povabilo k sodelovanju, zahvala pa tudi vsem prevajalcem, sogovornikom, obiskovalcem literarnih večerov in novinarjem, ki so spremljali dogodke ter o njih poročali.

V knjigarni lahko sedete, prelistate knjigo ali časopis, popijete topli napitek, napišete kako misel v knjigo vtisov, vaši otroci se lahko igrajo v otroškem kotičku – ampak to naj bi obiskovalcem nudila vsaka poštena knjigarna. S čim vas Modrijanova torej najbolj skuša privabiti v svoj pristan in na svojo palubo? Najprej je tu prostor, s katerega lahko gledate zviška, in takega so v starih časih premogleugledne knjigarne – galerijo s prostorčkom za branje Naročanje: NAJHITREJE DO KNJIGE in opazovanje, kaj se dogaja Naročila sprejemamo spodaj. Na galeriji boste našli 1. po pošti z naročilnico; tujejezične in strokovne knji2. po telefonu: 080 23 64; oglas mladina.indd 1 ge; pa ne, da bi zato gledali www.modrijan.si 3. po faksu: (01) 236 46 01; zviška na leposlovje in učbe4. po e-pošti: prodaja@modrijan.si nike, ki so spodaj – včasih se Plačilo z gotovino po povzetju: Celotno kupnino plačate ob prevzemu pošiljke. pač splača biti na vrhu. In ko Plačilo na več obrokov: Lahko se odločite za nakup do 6 obrokov (zbirko Euroman boste listali časopise, ne po- oglas mladina.indd 1 lahko plačate tudi v 12 obrokih), brez obresti. Prvi obrok plačate ob prevzemu pošiljke. zabite, da je pred vami v treNajmanjša vrednost obroka je 15 €. nutku lahko ves svet. V naši Plačilo s kartico: Sprejemamo kartice MasterCard, Visa, Karanta, Diners, American 1/12/10 12:09:15 PM Expres, knjigarni je namreč na voljo Activa. Ob oddaji naročila nam posredujete številko kartice in datum veljavnosti. storitev Newspaper Direct: v Vse cene vključujejo DDV. nekaj minutah lahko natisneDostava po pošti: Naročeno boste prejeli najpozneje v 8 dneh od naročila. Stroški dostave te svež izvod pomembnejših se obračunavajo po veljavnem ceniku Pošte Slovenije. svetovnih časopisov, ne da Osebni prevzem: Naročeno lahko vsak delovnik od 8.30 do 15.00 prevzamete tudi bi ob tem bankrotirali. Pa še na sedežu Založbe, Poljanska cesta 15, Ljubljana. O prevzemu nas obvestite na telefonsko na pot vam ni treba.

Modrijan založba, d. o. o. Poljanska cesta 15 p. p. 2004, 1001 Ljubljana telefon: (01) 236 46 00 faks: (01) 236 46 01 e-pošta: prodaja@modrijan.si

številko (01) 236 46 00. Garancija: Če z naročeno knjigo ne boste zadovoljni, jo lahko brez obveznosti (nepoškodovano) vrnete v 8 dneh od prejema. Zamenjali vam jo bomo za katerokoli drugo knjigo ali vam povrnili kupnino. Če želite naročeno vrniti, pokličite (01) 236 46 00 in razložili vam bomo način vračila. Splošni pogoji naročanja: S podpisom na naročilnici potrjujete, da ste seznanjeni s prodajno-plačilnimi pogoji, in dovoljujete, da Modrijan založba, d. o. o., pri neposrednem trženju uporablja vaše podatke. Njihovo uporabo lahko kadarkoli prekličete. Ponudba po cenah, objavljenih v tem katalogu, velja do izida novembrske številke.


Modrijan 10.04.10

cyan magenta yellow black

stran 31

www.modrijan.si

31

Nagradna kri`anka

brezplačni klic: 080 23 64 e-naslov: prodaja@modrijan.si

Križem po sv etu Modri janovih knjig AMERIŠKI KOMIK (BUSTER)

PREMOR

FRANCOSKI MIKROBIOLOG (ANDRE MICHEL)

FRANCOSKI ŠANSONJER (JACQUES)

REKA V ŠVICI (AARE)

ODTIS (REDKO)

RADON

NAJVEČJA ARTERIJA

OZEK MORSKI ZALIV

KEMIJSKI ELEMENT (J)

IDA KRAVANJA

3

SODELOVANJE Z OKUPATORJEM

1

AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (25. URA) ANGLEŠKI DRAMATIK (CHARLES) FRANCOSKI KONJENIK

KRILATI DEČEK

AVTOR: MILAN ČERNJAK ROMAN J. ESLAVE GALÁNA

PRISTAŠINJA ZNAČILNOST MATERIALIZMA UGOTOVLJIVEGA

22

IGRALEC CHANEY

DUŠA (LAT.)

23

TONE FORNEZZI

LESKETAJOČA SE TKANINA

AVSTRIJSKA RTV REINALDO ARENAS

AMERIŠKA IGRALKA JOLIE

SLOVENSKI KIRURG (VINCENC)

TEKMA PRI STARIH GRKIH

AM. IGRALEC (BILLY) SORTA HRUŠKE

POKOJNI ALPINIST (TOMAŽ) STARA MAMA

GOTOVČEV JUNAK NIZKA TEMPERATURA

11

10

SLOV. JEZIKOSLOVEC NEDOTAKLJIV PREDMET

NAJVIŠJE CERKVENO SODIŠČE

ŠPORTNA ORGANIZACIJA BALETKA STRANIČ

SLOVENSKI GLASBENIK (LOJZE)

VRSTA VRBE

MESTO V TEKSASU

DOLGO BELO OBLAČILO DUHOVNIKOV

9

AVS. POROČ. AGENCIJA RIMSKI POZDRAV

24

IT. IZDELOV. VIOLIN ŠOLSKI REKVIZIT

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

BRIGITTE BARDOT GRŠKA ČRKA

18

6

VRHNJA PLAST NA ZIDU

JUŽNOAMERIŠKI INDIJANEC

TRENUTEK, HIP

LJUBLJANSKI RAPER (ROK)

15

16

Geslo križanke vpišite na naročilnico in jo pošljite na naš naslov najpozneje do 24. 5. 2010. Izžrebali bomo 10 nagrajencev, ki bodo prejeli knjižno nagrado. Žrebanje bo 27. 5. 2010 v prostorih založbe Modrijan. Nagrajence bomo obvestili po pošti, seznam pa objavili na naših spletnih straneh www.modrijan.si. Zaposleni na založbi Modrijan, njihovi bližnji sorodniki in stalni sodelavci Založbe ne morejo sodelovati.

Geslo nagradne križanke iz novembrskega (2009) Modrijana: VABLJENI V MODRIJANOV PRISTAN.

17

18

5

INDIJANSKO PLEME OČE HOKEJIST ZUPANČIČ ANTON JANŠA

IVO ANDRIĆ IRIDIJ

SKLADNJA

14

4

KRALJ ŽIVALI ORGAN VOHA SVETLANA ALEKSIJEVIČ DANSKI PISATELJ (KAJ)

KULTURNA RASTLINA

13

SVETI SEDEŽ

19

NIKALNICA IGRALKA DEREK

14

NIZKO DREVO Z ZELO TRDIM LESOM

PESNICA PEROCI

AUDREY TATOU

PISEC ESEJEV

IVAN TAVČAR KLIC, POZIV

EMBALAŽA ZA TEKOČINE JADRALEC (GAŠPER)

GLAVNI ŠTEVNIK FLEMING

15

KRATKOTRAJNO POPOLNO PRIBLIŽANJE

NAPRAVA, KI ODDAJA TOPLOTO

INDIJSKA ZVEZNA DRŽAVA

TARZANOVA OPICA

IZBRANA DRUŽBA

21

FRANCOSKI FILMSKI IGRALEC

DOBER ČLOVEK (Ž. SP.) MIRIAM DREV

8

OPRAŠEVANJE

MUSLIMANSKO MOŠKO IME

MAGNEZIJ

SLAP NA SAVINJI DROG PRI VOZU ERICA JONG PIJAČA STARIH SLOVANOV

SKUPEK BOMBAŽNIH VLAKEN

POSUŠENA TRAVA

POGAŠENI DELCI PREMOGA IVAN RIBNIKAR

SL. BIOLOG (DAVORIN)

RICHARD EGAN

VLADAR, MONARH

SLOVENSKI SKLADATELJ KODER

16

2

2

12

ITALIJAN. PESNICA REKA V SIBIRIJI

SLOVENSKI KOŠARKAR NAZIV

SVILENO BLAGO, SVILA

NAKLON AVTOBIOGRAFIJA FRITZA ZORNA

OPTIMISTIČNA PREDSTAVA VOLIVEC

POLET REKA V RUSIJI

ENAKA SAMOGLASNIKA

SREBRO

RAZMETANOST

PONEHAVANJE GLAVNI ŠTEVNIK GORENJA

IRANSKO LJUDSTVO AM. PUBLICIST WEISMAN

KAREL OŠTIR

IGRALEC TADIĆ

1

VREMENSKI POJAV

HEZIODOVA PESNITEV HAVAJSKI VULKAN (MAUNA)

HUGO CLAUS SARAJEVO

RUSKI VLADAR

SPAKA (POMANJŠ.) LASTNOST NEORIGINALNEGA

20

LEGENDA AVSTRIJ. ALPSKEGA SMUČANJA

EDO TERGLAV

25

KAN. PEVEC (PAUL) ANTON OCVIRK

ITALIJANSKI POPEVKAR (RENATO)

REKA MED HRVAŠKO IN BOSNO

DALMATINSKO ŽENSKO IME

13

17 7

19

20

21

22

TOMISLAV NERALIĆ

23

24

25

Nagrade: 1. Damjan J. Ovsec, Praznovanje pomladi in velike noči 2. Marko Snoj, Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen 3. Drago Jančar, Jakobova lestev 4–10. Barbara Lenarčič, Voščilo je najlepše darilo

1. nagrada: Slovenstvo na razglednicah – Sonja Bačič, Radomlje; 2. nagrada: Izgubljena mesta – Fanika Marinič, Otočec; 3. nagrada: Mož, ki je bral Disneyjeve stripe – Pavla Demšar, Železniki; 4.–10. nagrada: Ukradeni koder – Božidar Lampič, Tržič; Terezija Moretti, Novo mesto; Nada Robič, Ljubljana; Mira Smolej, Kranjska gora; Janez Rajgelj, Žirovnica; Branko Carlevaris, Nova gorica; Mojca Sedminek, Tržič. Nagrajencem smo knjige poslali po pošti.

Škoda bi bilo, če bi vsi samo ponavljali izbrane ali oguljene misli drugih. Barbara Lenarčič

novo

Voščilo je najlepše darilo nice (konec šolanja, služba, napredovanje, pohvala, nagrada, priznanje, nov dom, zaroka, poroka, rojstvo, obletnica poroke, upokojitev) … Dodala je še izraze sožalja, prošnje, zahvale, opravičila, pozdrave z dopusta ter dobre želje za vsak dan. Knjižica vas bo morebiti spodbudila, da obudite nekdaj lepo navado, ko smo si voščila pošiljali le po pošti, bodisi na tiskanih voščilnicah ali pa takšnih, ki smo jih izdelali sami. Ker se

rojstvo

..., ob začetku novega obdobja želimo uspešno odkrivanje novih lepot življenja.

96 strani | 120 × 200 mm | trda vezava | ISBN 978-961-241-404-7 | 15,70 €

Knjižico je avtorica napisala v prepričanju, da ima vsak človek dar napisati ali izreči enkratno prečudovito voščilo, ne da bi mu bilo treba ponavljati izbrane ali oguljene misli drugih. Tako je sestavila zbirko voščil za najrazličnejše priložnosti: za Božič, novo leto in veliko noč; za god in rojstni dan; za krst, prvo obhajilo, birmo, poroko, novo mašo, redovne zaobljube ter obletnice mašniškega posvečenja in redovnih obljub; za dosežke in prelom-

..., naj novo rojstvo še razplamti ogenj družinske ljubezni in sreče.

boste ob prelistavanju knjižice gotovo spomnili koga, ki bi mu radi voščili, smo priložili šest prisrčnih voščilnic.

upokojitev

..., drevo raste proti soncu, ti rasti proti rojstni dan otroka dobroti. ..., iskreno voščimo za sijajen uspeh, ki naj ti da krila za življenjski polet. konec šolanja

..., želimo vama, da bi si tudi po tem velikem dogodku zmerom vzela čas drug za drugega, ker je to temelj trajne skupne sreče. poroka


Modrijan 10.04.10

cyan magenta yellow black

stran 32

www.modrijan.si

Nova spletna stran založbe Modrijan! Pri založbi Modrijan smo svetovni in slovenski praznik knjige obeležili tudi tako, da smo po več kot treh letih temeljito prenovili naše spletne strani. Knjige in učbeniki, avtorji, odlomki iz knjig, članki in intervjuji, multimedijski prikazi, katalogi in druge publikacije, zanimivosti, nagradne igre, ankete, ugodni nakupi, promocijske cene, obvestila, predvsem pa novice, novice, novice ... Kliknite vsak dan na www.modrijan.si in bodite vedno na tekočem, kaj delamo, kaj priporočamo, kaj se dogaja v Modrijanovi knjigarni, kaj novega pripravljamo na učbeniškem področju, kaj pišemo o drugih in kaj drugi pišejo o nas ... Učitelji – sledite zeleni barvi in čim večkrat pokukajte k rdeči, knjižni molji – za vas je rdeča, a ne ogibljite se zeleni: tam je vse polno znanja! Modra pa je za vse!

www.modrijan.si

Zadnja beseda Knjige so uničile naš svet Ervin Hladnik - Milharčič novinar Dnevnika Pred tedni sem se moral na hitro pozanimati o sodobni Indiji. Moje razumevanje sveta se konča na meji med Iranom in Pakistanom. Na drugi strani stvari postanejo zares zapletene in težko razberljive. Sposodil sem si dve knjigi. V prvi je bilo trideset esejev različnih avtorjev, ki so na petnajstih straneh razložili nekaj malega o državi, ki ima milijardo in sto milijonov prebivalcev. Tristo strani lahkotnega čtiva je dalo dovolj gradiva za kolikor toliko prepričljivo blefiranje, radovednost pa je pustilo nepotešeno. V roke sem vzel še Indijo po Gandhiju zgodovinarja Ramachandra Guha. Ima zares mikaven podnaslov: Zgodovina največje demokracije na svetu. Slab kilogram in pol težka opeka ima devetsto strani drobnega tiska. Še sedaj čepi na pisalni mizi z listkom na stoštiriinšestdeseti strani. Prišel sem do prvega Nehrujevega obiska v Moskvi. Pa kako vam je uspelo nabrati devetsto strani zgodovine po Gandhiju? Kakšna je videti pripoved o treh tisočih letih pred njim? Zgodovina Sredozemlja, ki jo je pred tremi leti izdal John Julius Norwich, ima samo 667 strani. Ta čepi pod Guho-

vo knjigo z listkom na strani 1848, kjer so frankovski križarji ravnokar zasedli Carigrad, potem ko je Salah ed Din že zabil svojo zastavo na obzidje Jeruzalema in prvi val križarjev pognal nazaj v Evropo. Pod obema je Noč se približuje, ki jo je že leta 2005 izdal dopisnik Washington Posta iz Bagdada Anthony Shadid. Obvezno čtivo, če se hočeš vsaj malo znajti v Iraku. Papirček s telefonsko številko je zataknjen nekje pri polovici. V Razpadu oblasti Stefana Luse je na prvi tretjini razglednica, ki že pobeša ušesa in strogo opozarja, da dve tretjini zapisa o procesu demokratizacije Republi-

Poljanska cesta 15 1000 Ljubljana

ke Slovenije vljudno čaka že nekaj mesecev. Na vrhu kupa so Meščani Londona Lynne Olson, ki je izšla letos in pripoveduje o štirih Američanih, ki so predsednika Franklina Delana Roosevelta leta 1941 brezupno prepričevali, naj Združene države Amerike vstopijo v vojno na strani Anglije, ki je takrat izgubljala eno bitko za drugo. Prelepa socialna zgodovina medvojnega Londona. Ta je zaznamovana že skoraj pri kraju. Predvsem zato, ker je bil eden od štirih Edward Murrow, svojim junakom pa človek sledi do kraja povsod, kjer se pojavijo. Ali vsaj približno do kraja. Znanstveno se da dokazati, da knjig ni več mogoče prebrati do konca. Po hiši leži še nekaj kupov, ki jih orumeneli listki uvrščajo v arheologijo plasti do polovice ali treh četrtin prebranih knjig. Ob njih se nabirajo popolnoma sveži kupi brez listkov. Nujno bi bilo treba prebrati vsaj Dobrega Stalina Viktorja Jerofejeva. Rusom gre zaupati, da te bodo spravili v dobro voljo. »Navsezadnje sem ubil svojega očeta,« je prvi stavek romana, ki obeta, da gre potem vse samo še navzdol. Za vsaj približno seznanjenje z modernim svetom je potem treba prebrati še Zadnjega cesarja Mojce Širok in zadnjo knjigo Tonya Judta Težave vodijo deželo. Vsaj ena kvalificirana bralka zagotavlja, da če znaš brati, ne moreš mimo Judta. Na kupu je še Meja drugih Marte Verginella, ki bi jo rad prebral še enkrat. Z drugih strani gro-

zijo desetine knjig, nekatere še v celofanskih ovitkih. Že vsaj deset let poslušam, kako bodo računalniki, televizija, potrošništvo ali kaj drugega uničili knjige. Ja, kako? In kdaj bo prišla ta odrešitev? Žalostna resnica je, da je knjig vedno več, da so vedno boljše in vedno bolj dostopne. Svet gre morda res k hudiču in poka po šivih. Ampak o njem vsak dan izide vsaj pet knjig, ki njegovo nesrečno pot opisujejo v briljantnem jeziku in z brezhibnimi narativnimi tehnikami. Ne moreš, da jih ne bi vsaj nekaj vzel domov. Tudi sredi prestolnic banalnosti ni pomoči. Pred tedni sem v Dubaju taval po največjem nakupovalnem središču na svetu. Po pokopališču hladilnikov, celi ulici oblek in dveh nadstropjih televizorjev me je pritegnila tabla s puščico, na kateri je pisalo Kinokuniya. A, kino? Poglejmo. Ne. Pol milijona knjig v desetih jezikih sveta in vsi časopisi, za katere sem kdaj slišal. Kinokuniya je singapurska veriga knjigarn. Odšel sem s polno vrečko. Ni pomoči.

Obiščite nas na 15. slovenskih dnevih knjige »Knjige so kot ljudje: vsaka je svoj svet. Vsakdo od nas ima svoj sončni zahod: je morje v brezvetrju, so hribi zasneženi, je ravnica z zlatim žitom. Dve ljubezni nista enaki, dve bolečini ne in ne dva spomina na otrokov veseli vrisk: vsako knjigo med branjem soustvarjamo vsak s svojo čustveno zavestjo, knjige so v velikem deležu bralčevo delo. Ne dajmo si ga vzeti,« je zapisal slovenski književnik in predsednik Društva slovenskih pisateljev Milan Jesih v uvodu svoje poslanice ob svetovnem dnevu knjige. Letos bodo v počastitev knjige potekali v Ljubljani in drugih večjih krajih 15. slovenski dnevi knjige. V Ljubljani bo še posebej slovesno: ljubitelji knjig se bomo tokrat družili v srcu mesta, na Mestnem trgu in Stritarjevi ulici, ti dnevi pa bodo tudi uradni začetek projekta Ljubljana – svetovna prestolnica knjige. Vabljeni torej v Ljubljano, kjer se boste lahko naužili knjig ne le v času od 19. do 23. aprila, temveč vse leto!

MODRIJANOVA KNJIGARNA – UGODJE S KNJIGO Pričakujemo vas od 9. do 20. ure od ponedeljka do petka in od 9. do 14. ure ob sobotah. Dobrodošli v Modrijanovi knjigarni na Trubarjevi 27 v Ljubljani!

Modrijan založba, d. o. o. Poljanska cesta 15 p. p. 2004, 1001 Ljubljana telefon: (01) 236 46 00 faks: (01) 236 46 01 e-pošta: prodaja@modrijan.si

foto: Igor Modic

32

Modrijan založba, d. o. o.


/Modrijan_APR2010