Page 1

Fotografiji: Davorin Tome (v knjigi Samo narava, Ekologija v prozi in podobi)

Naj bo knjiga! Darilni katalog | Modrijan | 2008/09

Modrijan zalo탑ba, d. o. o. Poljanska cesta 15, p. p. 2004, 1001 Ljubljana

layout-1.indd 1

9/22/08 12:59:49 PM


Knjiga kot poslovno darilo? Morda, zakaj ne.

So naši poslovni partnerji naši bližnji?

Knjigo dandanes kupimo predvsem takrat, ko jo

Morebiti pa so. Ne oziraje se na to, da jih je vseh vrst: od

potrebujemo. Časi, ko smo naročali cele zbirke, ne da

takih, ki nas spravijo v obup, do takih, na katere se lahko

bi dodobra vedeli, kaj bomo dobili, so minili. Takrat smo

zanesemo, s katerimi dosežemo svoje cilje. Je doma kaj

manj gledali televizijo, ni bilo devedejev, ni bilo interneta.

drugače?

Pa smo brali knjige. Zdaj jih vzamemo v roke, da se česa novega naučimo, da nas kratkočasijo, nas prevzamejo, kakor so morda prevzele ženo, moža, prijatelja ...

Razlika med dežnikom ali nemara dragocenim nalivnikom in knjigo je v tem, da partnerja, ki ste ga obdarili z dežnikom ali pisalom, čez pol leta ne boste vprašali, ali dobro »drži vodo« oziroma ali še vedno lepo piše, pri knjigi pa ne bo zadrege, če ga pobarate, ali mu je bila všeč.

Zakaj torej ne bi s knjigo obdarili dobrega dobavitelja, uspešnega zastopnika, vodjo oddelka? Nekaj vam jih

Knjiga tke vezi.

ponujamo na naslednjih straneh. Verjamem, da smo

Nemara je prav zato knjiga eno najpogostejših daril. Z

z izborom zadeli različne okuse. Sicer pa je knjig zelo

njim sporočamo, da bi radi z bližnjim delili vse, kar nam

veliko, skoraj toliko kot okusov, nagnjenj, stremljenj ...

Branimir Nešović, direktor

je knjiga dala. Znanje, zadovoljstvo, spomin ...

Naj bo knjiga Knjiga milosti Foto: Lorca Cohen

KNJIGA MILOSTI JE LAHKO SIMPATIČNO DARILO, KI BO RAZVESELILO VSAKOGAR, KI RAD PRISLUHNE TEMU IZJEMNEMU UMETNIKU. PRAV NA TO JE MISLILA TUDI OBLIKOVALKA: OBLIKOVANJE JE ELEGANTNO, TOPLO IN DISKRETNO, PLATNICE SO IZ UMETNIŠKEGA PAPIRJA, POSEBEN UČINEK DOSEŽETA ŠIROKA ZAVIHA, POSEBEJ PRVI, POD KATEREGA JE VLOŽENA COHENOVA FOTOGRAFIJA, KI JO JE POSNELA NJEGOVA HČI LORCA.

Cohen je Knjigo milosti, za mnoge poznavalce eno svojih najboljših del, izdal leta 1984, ko je dopolnil petdeset let. Sestavlja jo petdeset besedil – pesmi v prozi – v dveh skoraj enakih delih. Pesmi so napisane kot psalmi ali molitve – z njimi želi izpovedati svojo duhovno in moralno prenovo, izraziti šibkost, žalost in krivdo, ko se sooča s tem, kar se sprva zdi podobno nedoumljivemu vesolju. Takšna izpoved seveda zahteva, da se razgali, da ustvari delo, ki je bolj odprto in izpostavljeno od vsega, kar je napisal do tedaj.

Leonard Cohen Knjiga milosti Prevod in predgovor Jure Potokar

Leonard Cohen (1934, Westmount, Quebec), danes ena najuglednejših in najbolj spoštovanih osebnosti popularne glasbe, je s svojimi pesmimi, ki so bliže šansonu kot rocku in v katerih je besedilo vedno pomembnejše od vsega drugega, pa tudi z enkratno izvedbo, na glasbeno prizorišče stopil hkrati z rockom, čeprav z njim nikoli ni imel kaj dosti skupnega. Toda Cohen je predvsem pesnik in njegov literarni opus je tako svojstven in izrazit, da ga kanadska književnost neobotavljivo šteje med svoje najpomembnejše predstavnike. Izdal je deset pesniških zbirk in dva romana. Kot glasbenik in pesnik ustvarja še po sedemdesetem letu: leta 2006 je po trinajstih letih premora objavil pesniško zbirko, sredi leta 2008 pa se je odpravil na prvo veliko turnejo po petnajstih letih.

Oblikovanje Vesna Vidmar 112 strani 110 × 200 mm mehka vezava

17,00 € | 15,67 € (brez DDV)

DA O P

O RIM

KNJIGO

Za listom sem slišal svojo dušo peti, odtrgal sem list, ampak potem sem jo slišal peti za tančico. Raztrgal sem tančico, a nato sem jo slišal peti za zidom. Podrl sem zid in svojo dušo sem slišal peti pred sabo. Zgradil sem zid, pokrpal zaveso, lista pa nisem

Foto: Nejc Hoetzl

mogel znova namestiti. Držal sem ga v roki in slišal, kako moja duša mogočno poje pred mano.

Ko podariš knjigo, podariš nov svet, novo čarovnijo. Plošča Leonarda Cohena, ki smo si jo v gimnaziji, torej leta 1970, medsebojno sposojali med sošolci, pa je imela malodane status relikvije. Tu je zdaj njegova knjiga, njegova čarovnija.

Tako je, če študiraš brez prijatelja.

Vlado Kreslin, kantavtor

layout-1.indd 2

9/22/08 1:00:35 PM


Naj bo knjiga Euroman 3 Drago Jančar Drevo brez imena spremna beseda Katarina Marinčič 288 strani 130 x 200 mm trda vezava, ščitni ovitek

23,00 € | 21,20 € (brez DDV)

Začel je brati. Bolj z mislijo, da bo morda lahko na neki točki identificiral avtorja, kakor z zanimanjem za vse te ženske, ki jih opisuje. Čeprav si je moral priznati, da je stvar vendarle zanimiva. Že dolgo je bil arhivar, vsega mogočega je bil navajen, a tole, kar je zdaj bral, ni sodilo med politične govore in deklamacije o domovini. Potem je naletel na odlomek, ob katerem se je zaustavil. Med opisanimi ženskimi osebami je naletel na ime, ob katerem so mu nekoliko zadrhtele roke in zatrepetal list, na katerem je bilo zapisano ime: Zala. Učiteljica Zala D. In za hip ni natančno vedel, ali je otrok ali starec, ali je v nekem drugem mestu ali tem, stene prostora so se zasukale, češnja pred oknom se je spremenila v bel oblak, čas in prostor sta se sesula kakor črke na računalniku, po katerem je udaril virus. Začutil je vrtoglavico, ob kateri se je moral oprijeti mize. Ko je minilo, je vedel, da ga ni razburilo skoraj pornografsko gradivo, ampak žensko ime, ki se je znašlo sredi tega popisovanja erotičnih doživetij mladega moškega. Neka slutnja je rekla, da bi mogla to biti ona, mlada učiteljica Zala, ne katera koli Zala, ampak ona, ki jo je poznal in občudoval in na skrivaj ljubil v svojem otroštvu, z močjo, ki jo premore otroška duša, ne samo duša, tudi telo.

layout-1.indd 3

Foto: Jane Štravs

Drevo brez imena je pripoved o možu, ki ga posrka preteklost. Arhivar Janez Lipnik nekega dne naleti na spomine serijskega ljubimca, čigar mednarodna donjuanska kariera se je začela med drugo svetovno vojno v Sloveniji. Lipnikovo sicer razumljivo zanimanje se kmalu razraste čez običajne meje. Zaradi erotičnih memoarov začne iskati: najprej po arhivu, nato po svojem spominu. Najde strašne stvari in pusti se zmesti. Bere o vojnih strahotah in erotičnih dogodivščinah. Ker je zgodovinar, zapolnjuje vrzeli v arhivskem gradivu; ker je moški z domišljijo, nadgrajuje erotične prizore; ker je informiran, zna potegniti vzporednico med drugo svetovno vojno in vojno na Hrvaškem pol stoletja pozneje. A nikoli ga čisto zares ne zapusti spomin na lepo bluzo, duh brezpogojne, smrtno resne deške zaljubljenosti. Zgodbe, ki se luščijo iz romana, niso le pretresljive, so tudi ganljive – kar je seveda manj in obenem več. Redkokateri bralec bo ostal nedotaknjen od detajlov v tej knjigi, redkokateri se ne bo zavedel njene psihološke globine.

Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik, esejist in publicist, sodi med najplodovitejše in najpogosteje prevajane slovenske pisatelje. Poleg novel, dram, esejev ter scenarijev za televizijske igre in film je napisal romane Petintrideset stopinj (1974), Galjot (1978), Severni sij (1984), Posmehljivo poželenje (1993), Zvenenje v glavi (1998), Katarina, pav in jezuit (2000), Graditelj (2006). Je dobitnik številnih domačih (mdr. večkrat Grumove nagrade, nagrade Prešernovega sklada 1979, Prešernove nagrade 1993 in dvakrat kresnika) in treh mednarodnih nagrad (evropske za kratko prozo 1993, Herderjeve 2003, nagrade Jean Amery 2007).

9/22/08 1:00:56 PM


Naj bo knjiga

4

Kakor države EU še zdaleč ne predstavljajo Evrope v celoti, tako tudi 27 proznih del ne more izčrpati stvarnosti naše skupne celine. Vseeno pa začrtujejo deli te zbirke svojevrsten zemljevid. Neverjetno močni literaturi nekdanjega vzhodnega bloka stoji ob boku samozavestna proza Zahoda; presenetljivi sta udarnost in svežina predstavnikov »malih«, za nas eksotičnih narodov. V nizu teh besedil najdemo vse teme in nasprotja dandanašnje Evrope. /…/ Pred nami je potemtakem zemljevid, na katerem se v polnosti izrisuje duhovni prostor naše širše domovine: njegova notranja povezanost, a tudi raznolikost in naravnanost navzven. Tako vse zgodbe tvorijo en sam roman, roman o stanju duha v spreminjajoči se sodobni Evropi, o zapuščini grozodejstev njene skupne zgodovine. Saša Jerele ti k va Ma

ja

No

Jo isa Kl

ar

na za Su

Ve S e ro n r g i ka io So Sim zi on i

vić no va

nc Ko

ra pa ot

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

SI

AT

BE

BG

CY

CZ

DK

EE

FI

FR

GR

IE

IT

prevod in spremna beseda

Ur

Lil

iP

Ču r ko Da

Ro o š K k V al ev č i č ar

n de

ih idr sV Ni

ve

Je

len

aI

sa

Se ina Kr

ist

ut

re kK

ve

šk eli aS Ma

tej

nV ev e fa

1

Št

Urednici Bronislava Aubelj in Saša Jerele

ar

Euroman

r

ar

s

Ke

nd

a

Zbirka Euroman je nekaj posebnega: vsekakor se še ni zgodilo, da bi v enem dnevu izšlo kar 27 knjig ene zbirke hkrati. V času slovenskega predsedovanja Svetu EU je ta podvig uspel založbi Modrijan. V enkratno zbirko smo povezali 27 proznih besedil (roman, kratka proza, kratke zgodbe) 27 mojstrov besede iz 27 držav članic EU. Knjige so razvrščene po abecednem redu slovenskih imen držav; Slovenija je postavljena na čelo, sledijo vse preostale od Avstrije do Velike Britanije.

Oblikovanje Davor Grgičević, Branka Smodiš in Vesna Vidmar Drugi sodelavci Goran Čurčič, Tatjana Jamnik, Marta Kocjan - Barle, Mija Longyka, Maja Novak, Kazimir Rapoša, Aleš Učakar

Diego Marani

Foto: Jani Peternelj

Izid zbirke je podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

layout-1.indd 4

www.euroman.si

9/22/08 1:01:26 PM

j

Zbirko euroman smo slovesno predstavili 22. aprila 2008, na predvečer svetovnega dneva knjige in avtorskih pravic, v veliki dvorani Grand hotela Union v Ljubljani. Nepozaben je bil zlasti glasbeni program: zbranim v dvorani je zaigral klavirski duo Milko Lazar in Bojan Gorišek, ena od skladbic – posebej za to priložnost jo je zložil Aldo Kumar – se nas je še posebno dotaknila: Modrijanov nasmeh.

g

eu ro m an

j

Čez modra polja

Gen za dvom

Grem

Nova finska slovnica

Claire Keegan

Nikos Panajotopulos

Jean Echenoz

Država na meji

Šele po koncu sončeve poti

Emil Tode

Slika

Kako se naredi fant

Klaus Rifbjerg

Ludvík Vaculík

Matere

Gangsterji

Teodora Dimova

Nedokončana preteklost

Vmesne postaje

Drevo brez imena

Lefkios Zafiriu

Hugo Claus

označevalna vrvica

400,00 € | 368,66 € (brez DDV)

Vladimir Vertlib

130 × 200 mm trda vezava, ščitni ovitek,

Drago Jančar

in Julija Uršič 96–336 strani

Johanna Sinisalo

Dušan Obštetar,


Euroman

5

zgodbe s pogledom

Dela v zbirki, vključno s slovenskim, so bila napisana v 21 uradnih jezikih EU (izmed 23); to pomeni, da smo z Malte in Irske, kjer sta poleg angleščine uradna jezika malteščina oziroma irščina (gelščina), izbrali angleško pišoča avtorja.

Pri »gradnji« zbirke je, če ne štejemo 26 avtorjev izvirnih del, neposredno sodelovalo 46 ustvarjalcev: 26 prevajalcev, 6 piscev spremnih besedil, 7 urednikov, 3 oblikovalci, 3 tehnični uredniki in, seveda, naš pisatelj Drago Jančar.

Vsi avtorji, ne glede na starost, so še vedno aktivni. Najstarejši, Čeh Ludvík Vaculík, bo letos dopolnil 82 let, Romun Florin Lăzărescu je s 34 leti najmlajši med njimi.

Skupni obseg naše zbirke je malo manj kot 5400 strani, v povprečju imajo knjige po 200 strani.

na

Du

ša

Dr

or D Mi arin t a ka Gu So sti ba nč n ič Pa h

nič rje

am

el

ta

Se

Dr

ob

ek

a ela Šp

Al Lid eš M ija us Di tar m ko vs k

šič ar

LV

LT

LU

HU

MT

DE

NL

PL

PT

RO

SK

ES

SE

UK

Jesús Ferrero

Hotelski svet

Resnici na ljubo

Amador ali pripoved srečnega človeka

Moje domače pokopališče

Jeruzalem

V rdečem

Zaverovan v družino

Smrt in jaz, midva

Okraj Sinistra

Rja

Tri sekunde neba

Iz rok mojih prijateljev

Arnold Stadler

Vincent Vella

Ádám Bodor

Sigitas Parulskis

Tihožitje z granatnim jabolkom

Zbirka – na polici bo zavzela dobrega pol metra – je shranjena v lično kartonsko škatlo.

I re

27

Ma

26

Šr

Ba

rb

Ja

na

Un

aJ

uk

ak Ml ja

25

Ali Smith

Ta n

24

Ur

23

Torgny Lindgren

šk

ur

er

ne aP .Č

er

ev Dr m

22

Dušan Mitana

ria

21

Mi

20

Florin Lăzărescu

M Ve ar tin sn a a K So on ldo dr ič Ho rv Ga at br iel la Ga ál

Kl

19

Naš posebni poročevalec

18

Gonçalo M. Tavares

17

Magdalena Tulli

16

Adriaan van Dis

15

Guy Helminger

14

Inga Ābele

Ma

ja

em

en

Kr

Pi

aig

sk

he

r

iti

Med avtoriji Euromana je resda samo 6 pisateljic, zato pa je med prevajalci razmerje obrnjeno: kar 21 del so poslovenile prevajalke.

POD AR IM

O

KN JIG O

Pred koncem osnovne šole se je moj oče odselil od nas in v naslednjih letih so bili najini stiki bolj redki. Ob koncu mojega najstništva pa si je omislil uspešno metodo, s katero je najina srečanja precej okrepil. Na kratko me je poklical in rekel: »Pridi kaj do mene, imam dobro knjigo zate«. Nikoli mi ni bilo treba reči dvakrat, kajti neubranljiva skrivnostnost neznane knjige, ki me je čakala, me je vedno hitro premamila, in ponavadi sem vse spustil iz rok in oddirjal k njemu. Morda tudi zato sam še vedno najraje podarjam predvsem knjige in si jih tudi še zmeraj želim za darila, kar pa za obdarovalce že kar nekaj let predstavlja precejšnji problem, saj le težko najdejo primerno knjigo, ki je še nimam. Samo Rugelj, publicist in urednik revije Bukla

layout-1.indd 5

9/22/08 1:02:15 PM


Naj bo knjiga

6

Knjiga Nova Evropa Michaela Palina se začne s preprostim domislekom: le nekaj ur od njegovega doma je pol Evrope, ki je zanj prav tako neznana in neraziskana kakor planota Tibeta ali prostranstva Sahare; dežele vzhodne Evrope, od katerih je bil spričo hladne vojne in železne zavese večino življenja odrezan, so mu zdaj na stežaj odprte.

Makedonijo, vse do Turčije, tega stičišča Evrope in Azije. Odtod se napoti v Moldavijo in Romunijo, nato ob mogočni Donavi v Srbijo in na Madžarsko, v samo srce Evrope, in potem v Ukrajino. Zadnja etapa ga popelje od severa proti jugu, skozi baltske države na Poljsko in čez Karpate na Slovaško in Češko ter v nekdanjo Vzhodno Nemčijo.

Michael začne potovanje v zasneženih Julijskih Alpah, na meji med Italijo in Slovenijo, in se odpravi na vzhod, odkrivat polovico Evrope, ki je nikdar ni poznal.

Obišče torej dvajset dežel, več kakor na potovanjih čez Himalajo in Saharo skupaj, in spotoma naleti tako na boleče spomine kot na živahna praznovanja. S svojo značilno prostodušno radovednostjo se vživlja v vaško življenje, pokuša slanino z žganjico, spoznava romunske drvarje, vozi parno lokomotivo iz Poznanja v Wolsztyn, se poučuje o odstranjevanju min v Bosni, se sprehaja po modni stezi budimpeške modne revije in občuduje turške rokoborce, natrte z olivnim oljem.

Potuje po sledeh starodavne trgovske poti vzdolž jadranske obale, zavije na sever v srce Balkana, ki se po vojnah v devetdesetih letih odločno postavlja na noge; Albanija popelje Michaela v drugačen svet, zaznamovan z močnim vzhodnim vplivom, ki ga spremlja na poti skozi Bolgarijo in

PALINA SMO LAHKO NA POTEPANJU PO DRŽAVAH “NOVE EVROPE” SPREMLJALI PRED TELEVIZIJSKIMI ZASLONI OD 13. JANUARJA 2008 NAPREJ V SERIJI SEDMIH ODDAJ. NIČ HUDEGA TOREJ, ČE STE TO IZVRSTNO SERIJO ZAMUDILI: KNJIGA JE, KAKOR JE PRI PALINU OBIČAJNO, MNOGO PESTREJŠA IN BOGATEJŠA, SAJ JE VANJO VKLJUČENIH VEČ EPIZOD, ZA KATERE JE V SERIJI ZMANJKALO MINUTAŽE. DA NE OMENJAMO UŽITKA OB BRANJU TEGA PRONICLJIVEGA POPOTNIKA, ČIGAR POZORNOSTI ZLEPA NIČ NE UIDE. TOREJ: VZHODNA EVROPA V OGLEDALU ANGLEŠKEGA HUMORISTA IN V ODLIČNEM PREVODU UROŠA KALČIČA. PALINOVO PISANJE NAMREČ TOKRAT PRVIČ BEREMO V SLOVENSKEM JEZIKU.

Michael Palin

layout-1.indd 6

Fotografije Basil Pao Prevod Uroš Kalčič 288 strani 185 × 265 mm trda vezava, ščitni ovitek

29,00 € | 26,73 € (brez DDV)

Michael Palin je na kratkem obisku v Sloveniji pokramljal z Ladom Leskovarjem in njegovo soprogo.

Foto: Basil Pao

S potovanji se mi spreminjajo razgledi na svet, pa tudi sicer me potovanje prijetno vznemirja. Rad imam opraviti z ljudmi, ki ne govorijo istega jezika kot jaz in ki jedo drugačno hrano. Vsi smo na istem planetu, in čim več bomo vedeli drug o drugem in čim več bomo v medsebojnem stiku, tem bolj na varnem bomo vsi.

Michael Palin Nova Evropa

Michaela Palina (1943) najbolj poznamo kot enega od šesterice komikov kultne britanske skupine Monty Python, ki je v letih 1969–74 navduševala v BBC-jevi seriji Leteči cirkus Montyja Pythona, pozneje pa posnela več filmskih uspešnic. Palin pa je zaslovel tudi kot popotnik in potopisec: pred Novo Evropo je posnel šest nadvse uspešnih potopisnih nadaljevank, V osemdesetih dneh okrog sveta, Od pola do pola, Polni krog, Hemingwayeva pustolovščina, Sahara in Himalaja, in k njim napisal tudi knjige. Napisal je tudi več otroških povesti, igro Konec tedna in roman Hemingwayev stol.

9/22/08 1:02:43 PM


Nova Evropa

7

Intervju Michael Palin

Kako ste se strokovno pripravili na potovanje? Prebral sem kar precej splošnih knjig o zgodovini srednje in vzhodne Evrope – recimo knjigi Mishe Glennyja in Roberta Kaplana. Prebral sem tudi nekaj romanov, ta trenutek mi na misel prihaja turški pisatelj Orhan Pamuk. Kako se kot televizijski popotniški voditelj in pisec potopisov najrajši lotevate tujih dežel: stopite iz letala in skušate čimprej čim več zvedeti o kraju ali pa se rajši pustite presenetiti? Za potrebe televizijskih nadaljevank najrajši hodim v kraje, ki jih še nikdar nisem videl in ne vem prav dosti o njih, saj so tako moji odzivi bolj spontani in pristni. S tem, kaj drugi ljudje pišejo o tem ali onem kraju, se čim manj obremenjujem, saj nočem biti kakorkoli pristranski; rajši se dam o njem poučiti od ljudi, ki tamkaj živijo. Vsekakor pa moram imeti nekaj osnovnega znanja o krajih, kamor hodim. Za to zadnjo nadaljevanko sem si prebral nekaj o vsaki državi, ki sem jo obiskal – ravno dovolj, da sem jo lahko umestil v zgodovinski kontekst. Prehodili ste dobesedno ves zemljevid srednje in vzhodne Evrope, začenši v Julijcih v Sloveniji, odkoder ste se odpravili na Balkan, od tam v Turčijo in gor v Bolgarijo, pa potlej v Ukrajino in tako naprej. Ali vas je k temu, da ste začeli v nekdanji Jugoslaviji in potem nadaljevali tako, kot ste, vodil kakšen poseben strateški oziroma intelektualni razlog? Všeč mi je bila zamisel, da bi potovanje začel visoko v gorah, tik na meji, tako da bi bila razmejitev med Vzhodom in Zahodom tudi nekako fizično ponazorjena. Omenjeni kraj je bil bolj ko ne simboličen. Nisem pač hotel začeti sredi mesta, temveč rajši v naravi, tako da bi gledalci videli, da je ta del Evrope na pogled prav tako vznemirljiv kot karkoli drugega, kar smo prepotovali. In ko smo bili na Balkanu, je bilo seveda nekako smiselno, da gremo od tam na jug v Turčijo, kakor je bilo potem spet smiselno, da gremo v Bolgarijo in tako naprej. Ste si že vnaprej zamislili, kako se boste lotili balkanskih držav? Nekoč sem namreč za časopis napisal potopisni članek o Črni gori, v katerem sem navedel nekaj mnenj tamkajšnjih ljudi o vojni in položaju države. Mnenja so se mi zdela dokaj nedolžna, vendar se je izkazalo, da skrivajo v sebi močan politični naboj, tako da sem dobil kar nekaj besnih pisem iz tistih krajev. Ja, res je. Zavedal sem se tega in sem skušal biti kolikor mogoče nepristranski, vendar imate popolnoma prav: te reči so zelo kočljive in včasih je težko potegniti mejo. No, meni so ljudje zamerili samo to, da sem premalo časa preživel v Sloveniji in Makedoniji, pravzaprav kar precej zamerili. Ljudje so pač precej občutljivi. Od Slovaške smo pokazali samo prizor iz vasi, kjer so klali prašiča, in Slovaki so takoj zagnali vik in krik, češ, zakaj nismo šli rajši malo okrog in pokazali tamkajšnjih gradov. Sami ste potovali po teh krajih, zato najbrž veste, da segajo delitve med nekaterimi državami zelo globoko, česar nisem pričakoval.

Je naslov za nadaljevanko navdihnil nekdanji ameriški omrambni minister Donal Rumsfeld, ko je to področje imenoval “Nova Evropa”, ker je nekaj pokomunističnih držav podprlo invazijo na Irak? [smeh] Prijatelj Terry Jones mi je rekel: “Pa menda ne boš dal nadaljevanki naslova ‘Nova Evropa’! Ljudje bodo mislili, da gre za memoare Donalda Rumsfelda!” Razlog je samo ta, da “Evropa” ali “Vzhodna Evropa” ne bi bil preveč seksi naslov za nadaljevanko, in ko sem BBC-ju predložil takšen naslov, so me samo nejeverno pogledali. Razen tega, če bi oddajo naslovil “Vzhodna Evropa”, bi Madžari in Čehi, recimo, brž poskočili, češ da spadajo v srednjo Evropo in da nikoli niso bili del vzhodne. Zatorej smo se odločili za “Novo Evropo”, in k sreči nas Donald Rumsfeld, vsaj doslej, ni tožil. Sploh pa se zdi “vzhodna Evropa”, če se nanaša na vse, kar je vzhodno od Češke, bolj zastarel politični izraz kakor zemljepisni pojem. V knjigi, ki spremlja nadaljevanko, ste svoja doživetja obdelali precej bolj podrobno kot na televiziji. Snemati televizijsko nadaljevanko ali pisati potopisno knjigo: vam je kaj o tega ljubše?

Dobro vprašanje in velikokrat si ga sam zastavljam. Napisati potopisno knjigo sploh ni tako lahko, in z vsako knjigo se naučim kaj novega o tem. Z ekipo mi je v veselje delati. Že dolgo delamo skupaj in vsi radi potujemo. Kar pa se samega snemanja tiče, je stvar malce težja, saj ne moreš kar tjavendan postopati naokoli in početi, kar ti pride na misel: tu se je pač treba ozirati na kamermana in režiserja in druge, ki stojijo okrog tebe. Zdi se mi, da se nadaljevanka in knjiga lepo dopolnjujeta. Ampak res je, včasih bi si želel napisati samo knjigo. Čeprav se bojim, da bi založnik zahteval, da posnamem zraven še nadaljevanko, ki bi pomagala prodajati knjigo. Iz intervjuja, ki ga je kmalu po izidu Nove Evrope naredil ameriški potopisec David Farley. (prevedel Uroš Kalčič)

PODAR I MO

KN JIG O

No, ko se bo pokazal “Palinov učinek”, bodo Slovaki in drugi najbrž prav veseli novih turistov. V vzhodni Evropi je še kar precej zamere do Zahoda. Tega nisem čisto razumel, dokler nisem šel tja. Na Balkanu se jim zdi, da nismo storili dovolj, da smo vse predolgo dopuščali obleganje Sarajeva in da nismo rešili mostarskega mostu, ko bi ga še lahko. Poljakom pa ne gre v račun, da smo spustili Stalina mednje, in tako naprej. So kakšni kraji presegli vaša pričakovanja, bodisi v dobrem ali slabem pomeni bosede? Majčkeno sem se zaljubil v Moldavijo. Velika je približno toliko kot New Hampshire, pa imajo vseeno dvoje secesionističnih gibanj. Sicer pa je to nadvse privlačna dežela z veliko možnostmi.

Knjige rad podarjam, ker pred ljudi rad postavljam izziv. Vsaka knjiga vsebuje bogastvo, ki ga nekdo lahko odkrije v tem trenutku svojega življenja. Knjige, ki sem jih prejel, mi predstavljajo neminljivost zapisanih besed, ki lahko postanejo tudi neminljivost mojih dejanj. Knjige lahko zaživijo po meni! Robert Friškovec, zaporniški vikar

layout-1.indd 7

9/22/08 1:02:56 PM


Naj bo knjiga 8 Zgodovina grdega Zgodovina grdega Prevod Maja Novak Prevodi odlomkov Matej Krajnc, Marija Javoršek, Gašper Malej, Marko Marinčič, Brane Mozetič, Maja Novak, Marjan Strojan, Barbara Šega Čeh in Aleš Učakar 456 strani 170 × 235 mm trda vezava, ščitni ovitek

Ta knjiga je nadaljevanje Zgodovine lepote. Lepo in grdo sta na prvi pogled pojma, ki si nasprotujeta, in grdo navadno razumemo kot nasprotje lepote, zato naj bi zadostovalo opredeliti lepo, da bi vedeli, kaj je grdo. Vendar so najrazličnejše pojavne oblike grdega skozi stoletja raznovrstnejše in bolj nepričakovane, kot si običajno mislimo. Zato nas izbrani literarni odlomki in čudovito slikovno gradivo v tej knjigi vodijo po osupljivi poti med prikaznimi, strahovi in ljubeznimi skoraj treh tisočletij, kjer si odvratna dejanja podajajo roko z ganljivimi motivi sočutja, zavračanje iznakaženosti pa spremlja dekadenten zanos ob najzapeljivejših kršitvah klasičnega kanona. In tako je ob pogledu na vse to grdo v naravi, duhovno grdo, nesimetričnost, neskladnost, iznakaženost, odvratnost, pošastnost, demoničnost, čarovništvo, umazanijo, obscenost, zoprnost in nedostojnost prvi tuji založnik, ki je videl to delo, zaklical: »Kako lepo je grdo!«

41,30 € | 38,07 € (brez DDV)

Umberto Eco (1932) je semiolog, profesor in pisatelj, avtor številnih znanstvenih in literarnih del, dobitnik številnih literarnih nagrad in nosilec več kot 20 častnih doktoratov (leta 2007 je prejel tudi častni doktorat ljubljanske univerze). Leta 1980 je vstopil v literaturo z romanom Ime rože, ki mu je leta 1988 sledilo Foucaultovo nihalo, leta 1994 Otok prejšnjega dne, leta 2000 Baudolino in leta 2004 Skrivnostni plamen kraljice Loane. Leta 2004 je objavil tudi Zgodovino lepote (Storia della bellezza), ki je izšla v slovenskem prevodu pri založbi Modrijan leta 2006.

Na naslovnici:

Quentin Massys, Neskladna ljubimca, 1520–1525, Washington, Narodna galerija umetnosti

KAKOR ZA LEPO TUDI ZA GRDO VELJA, DA SE MERILA SKOZI ZGODOVINO SPREMINJAJO, VSAKOKRAT PA SLEDIJO SODOBNIM ESTETSKIM, KULTURNIM IN SOCIALNIM ZAHTEVAM DOBE. PREGLED NEPRIJETNIH IN ODBIJAJOČIH IZRAZOV V ČLOVEŠKI VIZUALNI IN LITERARNI KULTURI TER UMETNOSTI JE PRIMERNO DARILO ZA POZNAVALCE UMBERTA ECA IN VSE RADOVEDNE, KI SI S POMOČJO ENCIKLOPEDIČNE ŠIRINE KNJIGE ŽELIJO ODGOVORITI NA VPRAŠANJE: ALI JE GRDO ODSOTNOST LEPOTE?

X. ROMANTIČNO ODREŠENJE GRDEGA

4. Nesrečni in bolni

Videli smo že, da bolezen za seboj potegne grdoto, in spomnimo se Rosenkranzovega opisa ran, ki jih povzroči sifilis. Toda ko komentira sliko Antoina-Jeana Grosa, si Rosenkranz ne more kaj, da ga ne bi očarali lepo in junaško prikazani kužni bolniki v vojaški bolnišnici. Ne nazadnje isti avtor pravi, da je bolezen grda, kadar prizadene kosti ali mišice ali kadar tako kot zlatenica obarva kožo, tifus in mrzlica pa sta skorajda lepa, saj daje bolezen telesu eteričen videz, in svoje razmišljanje sklene s komentarjem: »Kako resnično svetla je slika dekleta ali mladeniča, žrtve jetike, na smrtni postelji!« Zlasti dekadenca je bila nadvse prizanesljiva celo do odvratnejših oblik telesnega propada, pa tudi sicer je res, da so od 19. stoletja jetični videz (morda zato, da bi zarotili tedaj neozdravljivo bolezen) čedalje pogosteje imeli za vzvišenega; to velja tako za Verdijevo Traviato in medlenje umirajoče Violette kakor tudi za tifusarsko epopejo v Čarobni gori Thomasa Manna iz 20. stoletja. Privlačnost bolezni se zrcali tudi v likovni umetnosti, naj umetnik idealistično prikazuje lepoto izčrpanega predajanja smrti ali počasno bolezensko hiranje ali pa realistično upodablja ljudi z družbenega roba, nemočne pred tistimi zli, ki jim pravimo starost in revščina. Mrtvaška, ›poduhovljena‹ lepota, ki se kaže v razkroju vseh drugih oblik telesne lepote, in bolezen sta navdihovali krhke podobe deklic, zapisanih smrti, od Shelleyja do Barbeyja d’Aurevillyja in Renée Vivien. O dvorezni privlačnosti vsega bolnega priča Hugo, ko v hvalnici pajku in koprivi opeva najgrša in najbolj zaničevana bitja v naravi. Baudelaire je slavil izžeta telesa shiranih stark in mesečniško tavanje slepca, s tem pa nam v spomin priklical sprevod slepcev, kot si ga je zamislil že Brueghel. Brez slehernega estetskega ugodja je strahotna metafora drugih grozot, podoba ogabne rane, roža na boku Kafkovega dečka. Ali pa je to lepota odvratnega, zdaj docela dopolnjena?

302

layout-1.indd 8

Antoine-Jean Gros, Bonaparte pri kužnih bolnikih v Jaffi, 1804, Pariz, Louvre

Napoleon v Jafi Karl Rosenkranz Estetika grdega, III (1853) Izvrstna slika iz tega območja je tudi Grosov Napoleon pri kugavcih v Jafi. Kako grdi so ti bolniki s svojimi tvori, s svojo bledičnostjo, s sivomodrikasto in vijolično obarvano kožo, s suhimi žarečimi pogledi, s spačenimi potezami od obupa! A vendar so to možje, vojščaki, Francozi, to je Napoleonova vojska. In on – njihova duša – pride mednje, nič se ne boji nevarnosti zahrbtne, strahotne smrti; deli jo z njimi, tako kakor je med bitko z njimi delil točo krogel. Ta misel poštenjake navduši. Slabotne in izmučene glave se ozirajo kvišku

k njemu; napol ugasli ali vročično goreči pogledi se ozirajo vanj, mlahave roke se navdušeno iztegujejo proti njemu, blaženi smehljaj po tem užitku poplesuje po ustnicah umirajočih – sredi te podobe groze pa pokončno stoji velikan Bonaparte, poln sočutja, in enemu od nesrečnikov, ki se je napol gol dvignil pred njim, položi dlan na bolno bulo.

303

9/22/08 1:03:02 PM


Naj boNatašin knjiga ples Najbrž je ni zgodovine, ki bi lahko zajela vso veliko zgodbo »matrjoške Rusije«. Prav zato je knjiga Natašin ples nekaj posebnega, saj jo odlikuje nov, svojski pristop, še zlasti pa je knjiga uspešen poskus zaobjetja večplastnosti, raznolikosti in mnogoterosti mnogih zgodovin, predvsem kulturne, družbene in družabne. Orlando Figes razprostre pred nami nešteto vzporednih zgodb, življenj in usod, kakor so v času in prostoru zadnjih dvesto let vzporedno bivali tako mužiki kot aristokrati, tako ljudsko slikarstvo kot najmodernejši izzivi umetnosti, tako omikano izobraževanje kot trmasto neopismenjevanje, tako pretirano strastno hlepenje po tujih vzorih kot obsesivno varovanje lastne dediščine.

Pa tudi mogočnost oblasti in nebrzdane volje do moči na eni strani ter ponižno in pohlevno, tradiciji zvesto prebijanje skozi življenje na drugi. Natašin ples je v avtorjevi domovini požel nešteto hvalospevov in si leta 2003 prislužil nominaciji za dve pomembni nagradi (Samuel Johnson Prize, Duff Cooper Prize). Bralci pa so dobili še naslednje priporočilo: »Nalijte si kozarček vodke, odprite to sijajno knjigo in se ji predajte« (Sunday Times). A čeprav je vodka ena glavnih oseb v tej knjigi, užitek tudi brez nje ni nič manjši.

Na naslovnici:

Mauro Gandolfi, Portret mladenke s sarafanom in kokošnikom (dvajseta leta 19. stoletja), Moskva, Muzej Tropinina in sodobnikov

Orlando Figes Natašin ples Prevod Matej Venier

Orlando Figes (1959) je profesor zgodovine na londonski univerzi (Birckbeck College). Študiral je na Cambridgeu, kjer je bil do leta 1999 (kot član Trinity Collegea) tudi zaposlen. Je avtor številnih monografij o ruski zgodovini, najznamenitejša pa je Tragedija ljudstva. Ruska revolucija, 1891–1924 (People’s Tragedy: The Russian Revolution, 1891–1924, 1996), ki je leta 1997 prejela kar pet pomembnih nagrad v kategoriji zgodovinskih monografij in bila prevedena v več svetovnih jezikov.

9

Spremna beseda Igor Grdina 608 strani, barvna priloga (16 strani) 155 × 235 mm trda vezava

49,00 € | 45,16 € (brez DDV)

NATAŠIN PLES JE BREZ DVOMA DRAGOCENO DARILO ZA VSAKOGAR, KI ŽELI BOLJE RAZUMETI “RUSKO DUŠO”, NAJ BO LJUBITELJ RUSKE KNJIŽEVNOSTI IN LIKOVNE UMETNOSTI, OBČUDOVALEC RUSKIH PROSTRANSTEV ALI PA POSLOVNEŽ, KI ŽELI »OSVAJATI« RUSKO TRŽIŠČE. KNJIGO VSE OD IZIDA SPREMLJAJO IZJEMNO TOPLI ODZIVI BRALCEV IN ŠTEVILNE LASKAVE OCENE V MEDIJIH, ZATO PRIČAKUJEMO, DA BO PODOBNO NAVDUŠUJOČA TUDI SLOVENSKA IZDAJA FIGESOVE NAJNOVEJŠE KNJIGE ŠEPETALCI. ZASEBNO ŽIVLJENJE V STALINOVI RUSIJI (THE WHISPERERS: PRIVATE LIFE IN STALIN’S RUSSIA, 2007). KNJIGA IZIDE V DRUGI POLOVICI LETA 2009.

MO

KN JI G

O

foto: Peter Koštrun

PODARI

Zelo rada podarjam knjige, vendar le, če vem, da bo prejemnik od nje kaj imel, pa naj bo to kakšna iskriva misel, intelektualna vzpodbuda ali pa samo razvedrilo. Knjiga je darilo, ki ne bo nikoli iz mode in vzeti si moraš čas, da najdeš tisto pravo. Pri meni je tako z darili ¬ s knjigo ali zgoščenko ne moreš “udariti mimo”; zelo sem vesela, če dobim v dar kakšno zanimivo čtivo, saj izjemno rada berem in to najrazličnejše žanre. Vedno me navdušijo kakšne pustolovske, zgodovinske ali kriminalne zgodbe. Nuška Drašček, pevka layout-1.indd 9

9/22/08 1:04:07 PM


Naj bo knjiga

10

Tine Germ Simbolika živali Oblikovanje Gorazd Rogelj 240 strani 230 × 300 mm trda vezava, ščitni ovitek

46,00 € | 42,40 € (brez DDV)

Na naslovnici:

heraldični jelen angleškega kralja Riharda II. z Wiltonskega diptiha, 1396–99, London, Narodna galerija

»Velikokrat slišimo, da je kdo zloben kot kača, da ima kačji jezik ali da se mu z jezika cedi strup. Nekateri imajo v službi kačje gnezdo, direktorica je prava kača, zvita in pokvarjena, sodelavec se v neprijetnem položaju zvija kot kača,« je eno od številnih bistroumnih opažanj v knjigi, zaradi katere jih boste še bolj vzljubili. Živali in neskončno bogastvo živalske simbolike predstavlja v eni svojih najlepših monografij slovenski umetnostni zgodovinar Tine Germ (1967), ki se posebej predano posveča srednjeveški in renesančni umetnosti pa tudi ikonografiji krščanskega naravoslovja: preučuje namreč simboliko barv, števil, rastlin in živali. V tej razkošno ilustrirani, strokovni, pa vendar širokemu krogu bralstva namenjeni monografiji opiše vse simbolično pomembnejše živali, ki se pojavljajo v delih evropske umetnosti. Njihova ikonografija vključuje tako antične in srednjeveške kot novoveške simbolne pomene, s posebnim poudarkom na krščanskih vsebinah, ki so za evropsko simboliko živali daleč najpomembnejše. Poglavja, urejena po abecednem redu, orišejo razvoj simbolike posameznih živali in njihovega upodabljanja od prazgodovine naprej. Knjigo dopolnjuje izbor temeljne strokovne literature in okoli 300 reprodukcij del evropske umetnosti od starega veka do 21. stoletja.

Enorog

flUnicornis, enorog, ki ga Grki imenujejo tudi rinoceros, ima takπno naravo: to je majhna æival, velika kot otrok, neverjetno hitra, z enim samim rogom sredi Ëela. Noben lovec je ne more uloviti, in ujeti jo je mogoËe le na sledeË naËin. V kraje, kjer biva, je treba pripeljati devico in jo pustiti samo v gozdu. Ko jo enorog opazi, pride k njej, ji poloæi glavo v naroËje in tako je ujet.« S temi besedami zaËenja anonimni pisec Bestiarija iz Cambridgea poglavje o enorogu ali samorogu, mitski æivali, ki je v srednjem veku in v renesansi uæivala izredno priljubljenost tako zaradi svoje lepote in plemenite nravi kakor zaradi bogate simbolike. Od kod izvirajo predstave o enorogu, je teæko reËi. »eprav srednjeveπki zapisi navajajo kot njegovo grπko ime tudi besedo rinoceros, tj. nosorog in Ëeprav najzgodnejπi viri o enorogu govorijo kot o indijski æivali, njegovega opisa nikakor ni mogoËe spraviti v zvezo z indijskimi nosorogi. Veliki popotnik Marco Polo (1254‡1324), ki je imel na svojih potovanjih priloænost videti nosoroga, sicer zanj uporabi besedo enorog (unicornis), vendar takoj doda, da flta grda æival nima niË skupnega z naπim enorogom, ki se ujame v deviπko naroËje«. Predstave o enorogu πe zdaleË niso bile enotne. V bestiarijih je opisan kot majhna æival, kozliËkove velikosti, kljub temu pa ga najveËkrat vidimo upodobljenega kot manjπega belega konjiËa, z dolgim ravnim rogom na Ëelu. Le zaradi preklanih kopit, bradice in oblike repa nekoliko spominja na divjo kozo. Povezava enoroga z divjim konjem je stara, saj celo najstarejπe poroËilo, opis Indije, ki ga je okrog leta 400 pr. n. πt. sestavil Ktezias, grπki zdravnik na dvoru perzijskega kralja Artakserksa II., pravi, da je enorog velik kot divji osel ali konj, morda celo nekoliko veËji od njega. Njegov rog, dolg pribliæno en laket, naj bi bil ob korenu bel, v sredini Ërn in na vrhu πkrlatno rdeË, vendar je v likovni umetnosti tako kot vse ostalo telo najveËkrat bele barve. Tudi v Kteziasovem poroËilu je enorog izredno urno bitje in niti najhitrejπi konj ne more tekmovati z njim. Grπki zdravnik piπe, da je mogoËe ujeti le mladiËa, in sicer tako, da veliko πtevilo lovcev obkoli æival, ki pelje ærebiËka na paπo. Ko enorog opazi, da je njegov zarod v nevarnosti, ne zbeæi, ampak ga divje brani do smrti. O enorogu okrog leta 303 pr. n. πt. poroËa tudi Megasten, grπki poslanik v Indiji, ki ga povzema Plinij starejπi v Naravoslovju. Vendar æivljenjski prostor enoroga ni omejen na Indijo. Julij Cezar piπe v Galskih vojnah, da v germanskih gozdovih prebiva æival, ki po videzu spominja na jelena, le da ima sredi Ëela en sam izredno velik in moËan rog. V nasprotju z udomaËenostjo enoroga v pisnih virih pa ga v likovni umetnosti antiËne dobe skorajda ne poznamo. Pojavlja se le v spremstvu boginje lova Artemide oziroma Diane, a πe tu je izredno redek.

36

layout-1.indd 10

Povsem drugaËe je v umetnosti srednjega veka, kjer pripada enorogu nadvse odliËno mesto. Razlog za to se skriva v simbolnih pomenih, ki jih je razvilo krπËanstvo. Srednjeveπki pisci so dobro poznali antiËno izroËilo, vendar pomen enoroga v krπËanstvu izvira iz svetopisemskega besedila in njegove razlage. Jobova knjiga (Job 39, 9‡11) omenja æival velike moËi, ki je v hebrejπËini imenovana re em.

Dama z enorogom, tapiserija, pozno 15. st., Narodni muzej srednjeveπke umetnosti (Muzej Cluny), Pariz

37

9/22/08 1:04:48 PM


Simbolika živali 11 ujame nobenega. V ikonografiji četverih temperamentov pes praviloma zaznamuje melanholijo, v alegorijah petih čutov pa redno predstavlja voh.

Pes /…/ Tri najpomembnejše naloge, ki jih je nekoč v službi človeka opravljal pes, so: čuvanje domačega ognjišča pred tujci, varovanje čred pred volkovi in pomoč pri lovu. Te vloge so ključno zaznamovale simboliko psa kakor tudi njegovo pojavljanje v likovni umetnosti. V antičnem slikarstvu in kiparstvu je spremljevalec pastirjev, še pogosteje pa ga najdemo v družbi mitskih lovcev in bogov, ki so ljubili lov. Pes spremlja velikega lovca Oriona, ki je bil po smrti skupaj z lovskimi goniči postavljen med zvezde. Pasji trop obkroža arkadijskega lovca Aktajona, ki ga je Artemida spremenila v jelena, tako da so ga raztrgali njegovi lastni psi. Tudi Adonis, mladi ljubimec Afrodite, ali etolski junak Meleager sta pogosto upodobljena v spremstvu psov. Pes je v antični mitologiji posvečen boginji lova, grški Artemidi oziroma rimski Diani, hkrati pa je ena od svetih živali Hermesa oziroma Merkurja. Hermes je bil v grškem panteonu zavetnik pastirjev, tako da zvesti čuvar čred ob njegovih nogah ne preseneča. Kot božji sel je Hermes hkrati potoval v podzemno kraljestvo in njegov pes je (podobno kot petelin) privzel vlogo vodnika duš v onstranstvo. Zaradi tega na grških nagrobnih stelah in na rimskih sarkofagih najdemo psa, ki naj bi duši pokojnika pomagal najti varno pot do cilja. /…/

V 19. in 20. stoletju je simbolika človekovega najboljšega prijatelja doživela zanimiv razvoj. Tradicionalni motiv zvestobe je daleč preglasil negativne pomene in nesebično predanost psa so romantični pisci radi postavljali nasproti plitkemu ali zlaganemu prijateljstvu ljudi. Lord Byron je svojemu novofundlandcu posvetil pesem, v kateri se zgraža nad človeštvom in sklene s hvalnico psu: »Prijatelju v spomin ta grob stoji; le enega imel sem – tu leži.« (Byron, Napis na spomeniku novofundlandca, prev. J. Menart)

Byronu so sledili številni pesniki in pisatelji, ki sta jih razočarala plehkost in pokvarjenost medčloveških odnosov. Nizkotnost človeka se zelo nazorno kaže prav v njegovem odnosu do psa. Po eni strani so bili namreč deležni velike pozornosti in ljubezni, o čemer pričajo dragi portreti psov, literarna dela, ki hvalijo njihove vrline in dokumentarni zapisi o ugodnostih, ki so jih bili deležni pasji ljubljenci. Po drugi strani pa so se naveličani lastniki velikokrat okrutno BOGATO ILUSTRIRANA zna- šali nad njimi, jih preMONOGRAFIJA tepali in mučili ali pa jih brez JE NAMENJENA milosti zavrgli. Številni reki, BRALCEM, KI SI ki so še danes v rabi, zrcalijo ŽELIJO SLIKOVITEGA brezčutno ravnanje človeka: POPOTOVANJA PO spoditi kot psa, ozmerjati kot psa SVETU ŽIVALSKE ali pretepsti kot psa, imeti pasje SIMBOLIKE OD življenje, mučiti se kot pes na ketni, PRADAVNINE DO poginiti kot pes na cesti ipd. so pogDANAŠNJIH DNI. oste primere, ki so se zakoreninile prav GALERIJE IN MUZEJI zaradi grobosti do živali. NE BODO VEČ SKRIVNOSTNI KRAJI NERAZUMLJIVIH PODOB, NASPROTNO – S POMOČJO KNJIGE BODO SLIKE IN SKULPTURE RAZUMLJIVEJŠE. IN Z NJIMI NAŠA EVROPSKA KULTURNA DEDIŠČINA TER TUDI VSAKDANJE SIMBOLIČNO SPORAZUMEVANJE.

Pes je lahko v srednjeveški moralistični ikonografiji simbol nevoščljivosti (Invidia) in požrešnosti (Gula). Obe pregrehi izvirata iz obnašanja psov, ki se včasih tako nabašejo, da potem bruhajo, hkrati pa drug drugemu zavidajo dober grižljaj in so se pripravljeni stepsti zanj. O pasji nevoščljivosti je pisal že Ezop v znani basni o psu, ki s kosom mesa v gobcu stoji na mostu in na vodni gladini opazi svoj odsev: ker se mu zdi, da ima mrcina v vodi večji zalogaj, spusti meso in se vrže v reko, da bi »tekmecu« ukradel njegov kos.

Stara zmerljivka »prekleti pes« se je v 20. stoletju razširila bolj kot kdajkoli prej. Ilustrativno je tudi to, da se je v nekaterih jezikih za najhujše zmerljivke razvilo pomenljivo ime – pri nas jim rečemo psovke! Pes, ki je nemočna artev (ne)človeške brezvestnosti, je po ironiji usode postal prispodoba osovraženega ali pokvarjenega človeka, simbol sprevrženosti, krutosti in trdosrčnosti. Pasjih psovk, ki kažejo psa v najslabši luči, je preveč, da bi jih mogli našteti (če mučnosti tega početja niti ne omenjamo). Upamo lahko samo, da so tisti, ki jih uporabljajo, s svojimi kužki bolj prijazni kot z ljudmi, ki so deležni njihovih besednih napadov.

V naboru krščanskih pregreh pes predstavlja tudi lenobo (Accedia), saj rad poležava in drema na soncu, ali naglo jezo (Ira), ker je pri hranjenju zelo popadljiv. Zaradi pogostega parjenja je obenem podoba nečistosti (Luxuria), toliko bolj, ker v primeru, ko v bližini ni nobene psice, močnejši samec brez zadrakov naskoči šibkejšega in si tako poteši slo. Še slabše od samcev naj bi bile samice, ki so se v svoji pohotnosti bojda pripravljene pariti s prav vsakim klateškim cuckom. Beseda psica je zato že zgodaj postala zmerljivka za ženske, ki jim ni mar zakonska zvestoba.

Na srečo pa ni vse tako črno. Ogromno je ljudi, ki z neverjetno pozornostjo skrbijo za svoje ljubljence, jim nudijo lagodno življenje in jih obsipajo z ljubeznijo. Veliko jih je, ki jim je pes resničen prijatelj in mu nesebično vračajo njegovo zvesto predanost. Igrivi štirinožni kosmatinci predstavljajo izpolnitev želja tisočerih otrok in neizčrpen vir radosti za vse, ki imajo radi živali. Pes je utelešenje nekaterih lastnosti, ki jih pri ljudeh pogosto pogrešamo, druženje z njim človeka plemeniti in osrečuje, pes je lahko naš učitelj, pes je … sreča na vrvici.

Naštevanje negativnih pomenov, ki jih ima pes v krščanski ikonografiji, nas ne sme navesti k prehitrim sklepom. Pes je bil namreč v srednjem veku izredno priljubljen in pozitivni pomeni krepko prevladujejo nad negativnimi. Podobno kot v antiki je bil kosmatinec simbol zvestobe in vdanosti gospodarju. V viteški kulturi je nepogrešljiv spremljevalec plemičev in njegovi simbolni pomeni se v marsičem približajo simboliki konja. Podobno kot konj je bil pes statusni simbol, saj je reja lovskega tropa zelo draga in so si jo lahko privoščili le plemiči. /…/

(iz Simbolike živali, 174–178)

Novoveška simbolika ima o psu povedati bolj malo novega. Motiv zvestobe se še okrepi in pes postane zdaj tudi simbol zveste vdanosti v zakonu. Po drugi strani pa je izpostavljena pretirana, suženjska pokornost psa, kar pripelje do tega, da lahko simbolizira klečeplazništvo. Cesare Ripa poudarja, da je pes v prvi vrsti atribut Zvestobe, vendar ga hkrati dodeli poosebitvam Mladosti, Raziskovanja in Vohunjenja: Mladosti zato, ker je mladost igriva, Raziskovanju, ker zna pes raziskati sledi, in Vohunjenju, ker z ostrim vohom izsledi svoj plen. Pes in mačka si stojita nasproti ob poosebitvah Nasprotja in Sovraštva, medtem ko je Premirje ponazorjeno s psom in mačko, ki mirno ležita drug ob drugem. Pes je zelo pogost v renesančni emblematiki, ki poleg že omenjenih simbolnih pomenov izpostavlja še pasjo hvaležnost in prilagodljivost gospodarju, po drugi strani pa opozarja na nepremišljeno zagnanost in pretirano ambicioznost. O tem priča priljubljeni izrek, da pes, ki lovi dva zajca, ne

POD AR IM O

KN JIG

O

Zame je knjiga eno najlepših daril, ki ga lahko podarim ali prejmem. Človeka spremlja od otroštva do pozne starosti. Knjige učijo in bogatijo, saj sleherna nosi svojevrstno sporočilo, če ga le vidimo in prepoznamo. Priložnosti za dar nikoli ne zmanjka; rojstni dnevi, obletnice, prazniki ali kar tako; ob obisku, dogodku; posebnem ali celo ne. Za najbljižje, pa tudi tiste, ki to niso. Če jih prejmem, imam v njih rada posvetilo darovalca. Nenazadnje živimo od spominov na ljudi, pa tudi knjige, ki so jih napisali, brali ali podarili. Izbor knjig je tako širok, da ni človeka in ne trenutka, da zanj ne bi mogli izbrati prave knjige. Vlasta Nussdorfer, predsednica Belega obroča Slovenije

layout-1.indd 11

9/22/08 1:04:56 PM


12

Naj bo knjiga Umetniške monografije Tihomir Pinter, Aleksander Bassin Umetniki v ateljeju Spremna beseda Brane Kovič 232 strani 235 × 315 mm trda vezava, ščitni ovitek

55,00 € | 50,69 € (brez DDV)

AR D PO

Tihomir Pinter 1/125. Trenutki z umetniki/1/125. Moments with Artists

Foto: Tihomir Pinter (avtoportret)

MOJSTER SLOVENSKE FOTOGRAFIJE TIHOMIR PINTER BO S ČRNOBELIMI PORTRETI ZAGOTOVO NAGOVORIL VSE TISTE, KI SO NAKLONJENI VRHUNSKI FOTOGRAFIJI IN REPORTAŽNEMU ZAPISU V SLIKI IN BESEDI. TAKO KOT GLASBA JE TUDI FOTOGRAFIJA UNIVERZALNI JEZIK – ZATO JE ENA ALI DRUGA MONOGRAFIJA PRAVO UNIVERZALNO, ‘’ZIMZELENO’’ DARILO. PREFINJENO IN ELEGANTNO OBLIKOVANI DELI BOSTA RAZVESELILI VSE PRISTNE ESTETE.

Redko se primeri, da bi imeli priložnost tako rekoč hkrati občudovati dve tako izjemni monografiji. Izbira bo težka: obe knjigi sta namreč umetnikov poklon slovenski umetnosti in umetnikom, a na poseben način – skozi fotografski objektiv. Avtor fotografij, torej tudi avtor monografij, je Tihomir Pinter, eden najpomembnejših slovenskih mojstrov portretne fotografije. Umetniki v ateljeju predstavlja izbrane slovenske likovne umetnike, rojene v letih 1950–1970, opazovane skozi fotografski objektiv, in njihova razmišljanja, kakor so se izoblikovala v komunikaciji z likovnim kritikom Aleksandrom Bassinom. Fotograf in kritik sta vsak svoje delo opravila ločeno. Tako sta običajen reportažni zapis v sliki in besedi zamenjala intenzivna avtorska pristopa, ki sta drug ob drugem želela objektivizirati predstavitev umetnikov na najneposrednejši način. 1/125. Trenutki z umetniki je edinstvena črno-bela zabeležka o slovenskih umetnikih druge polovice minulega in začetka sedanjega stoletja. Monokromatske podobe umetnikov in umetniških poustvarjalcev – literatov, likovnikov, igralcev, glasbenikov – razkrivajo tisoče odtenkov barve med črno in belo, ki pa nikakor ni siva, marveč vsakokrat tudi barva upodobljenčevega duha, njegovega značaja, dela. Knjigi je opremila in oblikovala Branka Smodiš.

Predgovor Jure Mikuž Slovensko-angleška izdaja 280 strani, 240 × 330 mm trda vezava, ščitni ovitek

59,00 € | 54,38 € (brez DDV)

KN IMO

10

Tihomir Pinter (1938) se s fotografijo ukvarja od leta 1956; razstavlja pa od leta 1961 dalje. Za dosežke na področju razstavne fotografije mu je Foto zveza Jugoslavije leta 1973 podelila naslov mojster umetniške fotografije, mednarodna zveza za umetniško fotografijo (FIAP) pa leta 1975 naslov Excellence FIAP. Od leta 1970 je član Fotogrupe ŠOLT Ljubljana in zdaj Fotokluba Ljubljana, Društva oblikovalcev Slovenije in Društva slovenskih likovnikov umetnikov. Sodeloval je na 565 skupinskih razstavah doma in v tujini ter prejel 175 nagrad in priznanj. Doslej je pripravil tudi 93 samostojnih razstav. 11

MIRSAD BEGI∆ , magister kiparstva Rojen 1953 v GlamoÊu, Bosna in Hercegovina. Akademijo za likovno umetnost konËal v Ljubljani 1979, podiplomski študij kiparstva prav tam 1981 pri prof. Dragu Tršarju.

duhovni nagovor

Lahko bi rekel, da dolgujem svojo pozicijo v sodobnem kiparstvu, se pravi tisto imanentno prisotnost arheološkega, antropološkega, kontemplativnega, duhovnemu nagovoru svojega oËeta − ki sem ga sicer komaj poznal, saj je umrl v moji rani mladosti − oËeta teologa, ki je znal pisati in brati perzijšËino. Kot da podoživljam prostor, Ëas, tesnobnost rane mladosti ... vse to tudi ≤ziËno v svojem malem ateljejskem flbrlogu« v Ljubljani.

votivni znaËaj risbe

Mala plastika, v kateri se verjetno najraje izražam, je zame neposreden zapis duše: tisti zaËetni, ki je pravzaprav tudi risba. Risba, ki jo gojim tako rekoË vsakodnevno, si jo beležim tudi ob vsaki kavi na še tako skromen naËin oziroma na droben prostor na papirju. Risba, ki danes seveda ne dokazuje veË optiËno verne, okoljske skušnje, temveË je votivnega znaËaja. Risba je moja najvažnejša, vsakodnevna disciplina.

izziv vseobsegajoËega prostora

flPreselitev« iz mojega malega flbrloga« pod Ëist, ogromen sakralni prostor kostanjeviške cerkve, kjer sem imel razstavo, sem dojemal kot neke vrste vstop pod lupino, pod epidermo, ki naj bi (o)Ëuvala mojo imanentno latentno poetiko ... Tisto v malem formatu, potem ko sem se ovedel, da jo moram zoperstaviti velikim, zame dotlej nerealnim prostorskim proporcem, s katerimi sem se zaËel dobesedno spopadati, še v podzavesti. Pred menoj je bil nov izziv odprtega, vseobsegajoËega prostora; nekaj podobnega sem obËutil morda pri prepoznavanju velike površine zunanjih vrat ljubljanske stolnice. Potreboval sem povsem novo fllogistiko«, da mi je po modeliranju posameznih kosov kompozicije uspelo zagotoviti nekje na izposojenem podstrešju nad mojim delovnim flbrlogom« prostor za njihovo poËasno sušenje, nato pa prenos pod tisto kupolsko veliËino: tako mi je uspelo v meni najljubšem materialu zemlji, v njeni naznaËilnejši pojavnosti, to je tako v oblikovani formi kot v prahu, predstaviti, ponazoriti svojo poetiko težkosti, boleËine, bivanjskosti, odhajanja, transcendentalnosti ...

dva naËina portretiranja

Pri portretistiki, ki jo imam za zelo pomemben del svoje ustvarjalnosti, razlikujem oziroma se odloËam po potrebi, ki jo zaËutim: ali za renesanËni naËin percepcije, kjer mi bron omogoËa konËno slikovitost v simbolnem pomenu znaËaja upodobljenca, ali pa za eksperiment, s pomoËjo pletenja, nizanja oblikovane vrvi, kjer lahko sledim tudi svojevrstni konËni groteskni razsežnosti izbranega portreta.

JIGO

Ko nekomu podarim knjigo, ob kateri sem tudi sam užival, z obdarovancem, hote ali nehote, navežem nevidne niti, po katerih se bodo ob branju sprehajala vsa znanja, ki so v njej zajeta, vsi dogodki in zgodbe se naju bodo dotikali na podoben ali pa povsem drug način, vsa čustvovanja junakov bova delila in se do njih podobno ali pa povsem drugače opredeljevala. In ko se bova prihodnjič srečala, bo najin pogovor zanimivejši, globlji in bolj pristen, saj sva v nekem povsem drugem času in prostoru z avtorjem podarjene knjige, doživljala isto zgodbo.

UMETNIKI_4_3.indd 10-11

1998

10/9/08 15:26:17

Aldo Kumar, skladatelj in profesor glasbe

layout-1.indd 12

9/22/08 1:05:04 PM

O


Ali Smith Naključnost

Foto: Sarah W ood

Foto: Mathieu

Bourgois

Naj bo knjiga Romani 13 Martin Amis Hiša srečanj Prevod Primož Trobevšek

Prevod Jure Potokar Prevod verzov Matej Krajnc Spremna beseda Matej Bogataj 344 strani, 130 x 200 mm, trda vezava

Spremna beseda Matej Bogataj

22,00 € | 20,28 € (brez DDV)

240 strani, 130 x 200 mm, trda vezava

18,00 € | 16,59 € (brez DDV)

Ona bere Njega. On bere Njo. Pripovedovalec, štiriinosemdesetletni veteran Rdeče armade, leta 2004 odpotuje v gulag, kjer je bil po drugi svetovni vojni po naključju zaprt skupaj s svojim polbratom. Na potovanju obuja spomine ter se znajde na stičišču preteklih in sedanjih izkušenj, ki jih beremo v obliki dolgega pisma njegovi posvojenki. Podobno stičišče je bila nekdaj Hiša srečanj – baraka v taborišču, namenjena zakonskim obiskom, v kateri sta se za nekaj ur srečala dva svetova, zunanji in taboriščni.

Prevod Amalija Maček Spremna beseda Urška P. Černe

ander Foto: Zaia Alex

Daniel Kehlmann Izmera sveta

Foto: Jerry Ba

uer

Roman postopoma odkriva plasti ruskega življenja in krutosti Stalinovega režima. V središču pa vendarle ostaja posameznik in njegova osebna zgodba – zapleten odnos pripovedovalca do polbrata zaznamuje ljubezen do iste ženske.

Skrivnostna tujka se pojavi na vratih družine Smart, ki navidez preživlja mirne podeželske počitnice, in se opraviči, ker je pozna. Potem se začnejo dramatične zgodbe družinskih mimobežnosti, ki jih naključna gostja opazuje, rešuje, se jim posmehuje in jih morebiti celo razume. Naključnost je bistvo čisto pravega romana, ki pa ga hkrati sestavljajo nadvse domiselne serije variacij iz bun ~uelovske absurdnosti. In ker si nobeden od glavnih likov ne zastavi vprašanja Kdo je Amber?, si ga mora zastaviti pač vsak bralec sam. A tudi odgovor na to ključno vprašanje je lahko samo naključen, zgodba namreč ponuja toliko tolmačenj, kolikor je bralcev in njihovih pogledov na resničnost.

V MODRIJANOVI NAJBOLJ PREFINJENI LEPOSLOVNI ZBIRKI OBJAVLJAMO PO DVA SODOBNA ROMANA Z ISTEGA GOVORNEGA OBMOČJA, POSEBNOST PA JE, DA STA V PARU VSELEJ ZASTOPANA PISATELJ IN PISATELJICA. DOSLEJ STA IZŠLA NEMŠKI IN BRITANSKI PAR.

Antje Rávic Strubel Tupoljev 134 Prevod Marko Trobevšek Spremna beseda Amalija Maček 376 strani, 130 x 200 mm, trda vezava

20,50 € | 18,89 € (brez DDV)

304 strani, 130 x 200 mm, trda vezava

20,50 € | 18,89 € (brez DDV)

Potem zamenjata. Pustolovski roman o potovanjih po divjini in o znanosti, o tolažbi vsakovrstnih izmer kot dejanj uma/razuma. V njem se prepletata zgodbi dveh znanstvenikov, Carla Friedricha Gaussa in Alexandra von Humboldta, oba uživata nesporno slavo po vsem svetu. Poglavja se izmenjaje nizajo, liha so Gaussova, soda Humboldtova, Gaussova so iskrivejša in krajša, Humboldtova bolj pripovedna in občutno daljša. Proti koncu se motivno-tematsko zlijejo, v predzadnjem pripoved o njiju celo teče v izmenjujočih se stavkih.

Roman so navdihnili resnični dogodki: dva državljana Vzhodne Nemčije sta leta 1978 ugrabila poljsko letalo ter ga preusmerila na zahodnoberlinsko letališče. V sodnem postopku so morali odgovoriti na vprašanje, ali je šlo pri ugrabitvi letala za beg ali teroristično dejanje, kar je razkrilo navzkrižje interesov vseh vpletenih držav. S prepletanjem niti pripovedi in časovnimi preskoki roman nazorno oriše vsakdanjik v Vzhodni Nemčiji in življenje v Nemčiji po padcu zidu.

Roman prežema značilni Kehlmannov humor in v bralcu sprošča posebno eksplozivno mešanico občutkov, ki jih po eni strani vzbujajo nasilnost, objestnost, zloba ali nemoč junakov, po drugi pa navdušenje ob simpatičnih genijih.

Avtorica je ustvarila izvirno mojstrovino – realistično, brez moraliziranja, trpko, a ne povsem brez humorja. Roman je prodorna psihološka in sociološka analiza, na metaliterarni ravni pa vzbuja prej nemir kot gotovost, razkriva bolj kočljivost položaja pripovedovalke kot radost pripovedovanja.

Ona bere Njega. On bere Njo. Potem zamenjata. layout-1.indd 13

9/22/08 1:05:55 PM


14

Naj bo knjiga Gargantua in Pantagruel François Rabelais Gargantua in Pantagruel Prevod in spremna beseda Branko Madžarevič Ilustracije Suzi Bricelj

Rabelais, veliko ime francoskega humanizma in renesanse, se je zapisal v zgodovino svetovne književnosti s krepko zabeljenimi bukvicami Gargantue in Pantagruela, zmesjo kosmatega ljudskega humorja, satire in vrtoglave učenosti. Knjiga že stoletja nagovarja bralca, naj se pridruži velikanoma, Gargantui in Pantagruelu, ljubiteljema poštenega pijucka, smeha in resnice, pa tudi Panurgu, ki je s svojo bavtaro zvijač, želja in zamer še najbolj podoben nam, potomcem humanistov in renesančnikov. Knjiga, ki ni imela v nobenem šolskem sistemu pravice, da bi jo v celoti brali na glas.

Oblikovanje Ranko Novak 976 strani 150 × 205 mm trda vezava, ščitni ovitek

55,00 € | 50,69 € (brez DDV)

PREVAJALEC IN AVTOR SPREMNE BESEDE BRANKO MADŽAREVIČ JE ROMAN TAKOLE ORISAL: »TO JE PARODIJA NA VITEŠKO IN PRAVLJIČNO PRIPOVEDNIŠTVO SREDNJEGA VEKA, ZOPER CERKEV KOT INŠTITUCIJO SREDNJEVEŠKEGA DUHA UPERJENA SATIRA IN KRITIKA STARE VZGOJE IN SHOLASTIKE, KI SE ZAVZEMA ZA ANTIČNO-RENESANČNE HUMANISTIČNE IDEALE.« MI PA DODAJMO KAR PO RABELAISOVSKO: »BOLJŠE JE BRATI O SMEHU KAKOR O SOLZAH; ZAKAJ SMEH JE BISTVO ČLOVEŠTVA.«

François Rabelais (1483–1553), menih, duhovnik, zdravnik, humanist, ljubitelj starih jezikov, prava, teologije, astrologije, matematike …, Nostradamusov sošolec in Paracelsusov sodobnik, je bil zaradi svojih spisov večkrat preganjan, kar pa ga ni odvrnilo od humorja in ironije, s katerima je prežel svoj kar 30 let nastajajoči roman v petih knjigah Gargantua in Pantagruel. Njegovemu pripovednemu raztelešanju sveta ne manjka meniške soli, pa tudi ne udarnega zdravniškega humorja.

Gargantua

No, in ko sem se o~ejal za grmom, najdem breznovega ma~ka in se z njim obri{em, ampak njegovi krempeljci so mi razdrapali ves presredek. Naslednjega dne sem se pozdravil, ko sem se obrisal z maminimi rokavicami, mo~no dehte~imi od nedotike. Potlej sem se obrisal z `ajbeljnom, sladkim jane`em, s koprom, koprcem, z majaronom, z vrtnicami, z bu~ami, z zeljem, s peso, z vinsko trto, s slezom, z lu~nikom (ki je od riti {krlatno rde~), z lo~iko in {pina~o — vse skupaj ko pet krav za en gro{! — z gol{cem, z bol{jakom, s koprivami, s ~rnim korenom, ampak dobil sem pravo lombardsko krvavo seratelo, k sebi pa sem pri{el, ko sem se obrisal z bavtaro. Potlej sem se obrisal z rjuho, z odejo, z zaveso, z blazino, s preprogo, z igralno mizo, s prtom, z brisa~o, z majhnim robcem, z velikim robcem. Ob tem sem u`ival bolj ko garjavec, ko ga {trigljajo. — Æe `e, je rekel Goltoguz, katerega teh ritobrisov pa si imel najraj{i? — Samo {e malo, je rekel Gargantua, pa zveste klju~no besedo. Brisal sem se s senom, slamo, s pazderjem, s kosmato svilo, z volno, s papirjem. Je `e tako, se njegovi mo{nji v dobro pi{e, kdor usrano rit s papirjem bri{e. — Kaj! je rekel Goltoguz. Ti moj frocelj, pa ne, da se te prime, saj to so `e kar rime! — Kakopada, je odvrnil Gargantua, kralj moj, rimam {e pa {e, in ko v ritmu rimam, kdo ne ve, da rit mam! ^ujte, kaj na{ jev`elj pravi sravcem: Seronja, drekonja, prdonja govnova. [peh ti uhaja, zasmraja nas. 71

layout-1.indd 14

9/22/08 1:06:34 PM


Naj bo knjiga Priročniki Splošni religijski leksikon predstavlja vso zapleteno religijsko snov bodisi v kratkih in zgoščenih definicijah in opisih bodisi v razširjenih preglednih in sintetičnih člankih, ki vsebujejo vse potrebne podatke, dejstva, imena, oznake in ponazoritve. Obravnava svetovne religije v celoti: od animizma, totemizma in šamanizma prek velikih monoteističnih religij (judovstvo, krščanstvo, islam) in vzhodnoazijskih verstev do sodobnih ezoteričnih in alternativnih verovanj. Poleg tega pojasnjuje temeljne pojme in osebe mitologij z vsega sveta, verske obrede, religijske realije in pojave vsakdanje sakralnosti. Sestavni del leksikona so tako znanstvene religiološke discipline in stroke kot tista umetnost, v kateri se razodeva navzočnost duhovnega in sakralnega (literatura, glasba, likovna umetnost, arhitektura). Pomemben del tega leksikografskega dela so tudi kratke biografije posameznikov, ki so zaznamovali cerkveno zgodovino in duhovnost človeštva od začetkov do danes in so neizbrisno povezani s svetovno duhovnostjo v vseh oblikah. Besedila dopolnjujejo predvsem fotografije in zemljevidi. Brúno iz Querfurta

15

Uredila Drago Bajt in Marta Kocjan - Barle

Splošni religijski leksikon 1382 strani 165 × 240 mm trda vezava

120,00 € | 110,60 € (brez DDV)

budístična umétnost

pisem'), Epistulae ('Epistole'). Zavetnik proti kugi; goduje 6. oktobra. Brúno iz Querfurta [~ kvêrfurta] (krstno i. Bonifacij) (nekje na Saškem, ok. 974 do 1009, nekje v Prusiji) Svetnik; kamaldolenski redovnik in misijonar. Papež Silvester II. ga je imenoval za »nadškofa poganov« in ga poslal evangelizirat Prusijo. Ubili so ga tamkajšnji plemenski vodje. Goduje 19. junija. Buber, Martin [búber, mártin] (Dunaj, 1878–1965, Jeruzalem) Jud. biblicist in filozof religije; šolal se je na univerzah na Dunaju in v Berlinu. L. 1898 se je pridružil sionističnemu gibanju in 1901 postal urednik njegovega glasila Die Welt ('Svet'). Pomagal je ustanoviti založbo Jüdischer Verlag; 1916 je ustanovil mesečnik Der Jude ('Jud') in ga urejal do 1924. Močno je vplival na ideologijo SIONIZMA, zlasti

Menschen nach der Chassidischen Lehre 1948 ('Človekova pot v skladu s hasidskim naukom'), Zwei Glaubensweisen 1950 ('Dva vidika vere'), Die Chassidische Botschaft 1952 (Pripovedi hasidov 1991). V slovenščini so še tale Bubrova dela: Princip dialoga 1982 oz. Dialoški princip 1999, Božji mrk 2004. Bubilas [bubílas] (iz gr. ljudsko βομβύλη 'čebela') V balt. religiji bog čebel. V posebnem obredu z molitvijo, ki so jo prekinjali udarci ob vrč medu in oponašanje čebeljega brenčanja, so ga častili zlasti Litovci. Búcer, Martín (tudi Martin Butzer, nem. Kuhhorn) (Sélestat, 1491–1551, Cambridge) Alzacijski reformator in teolog; od 1506–21 dominikanec. L. 1518 se je pridružil M. LUTHRU in širil PROTESTANTIZEM po Alzaciji in Angliji. L. 1523 se je nastanil v Strasbourgu. Bil je eden glavnih sestavljavcev obrazca CONFESSIO TETRAPOLITANA. Posredoval je med luteranci in cvinglijanci; prisostvoval je regensburškemu zboru 1541. Ni sprejel AUGSBURŠKEGA INTERIMA, zato je 1548 odšel na Angleško in predaval teologijo na Cambridgeu.

Búda (iz sansk. buddha 'prebujeni') 1. V budizmu naslov za SIDDHARTHO GAVTAMO, ustanovitelja bud. religije (BUDA, ŠAKJAMUNI, TATHAGATA). 2. V puranskem brahmanizmu deveti sestop AVATARJA boga VIŠNUJA z nenavadno nalogo, da spravi na krivoversko pot tiste, ki si niso zaslužili osvoboditve. Budaghósa (palijsko Buddhaghosa) Ind. budist iz 5. stol., po rodu iz brahmanske dru-

Martin Buber

na gibanja mladih. S F. ROSENZWEIGOM je prevedel hebr. Biblijo v nemščino. Filozofijo jud. vere in etike je predaval 1924–33 na univerzi v Frankfurtu ob Majni. Od 1938 je bil nastanjen v Jeruzalemu, kjer je na Hebr. univerzi do 1951 predaval sociologijo religije in splošno sociologijo. Zastopal je fil. stališča EKSISTENCIALIZMA, posebej je razvil filozofijo dialoga: splošno načelo, na katero se opira človeštvo kot celota, je razmerje, način, kako »biti z drugim«. Zato je zagovarjal arab.-jud. dialog in sožitje. Na njegovo versko misel je vplival HASIDIZEM: tudi vero je razlagal kot dialog, in to med človekom in Bogom. Judje so ljudstvo, ki je v stanju skupnega dialoga z Njim, BIBLIJA pa je zapis o obračanju Boga na ljudstvo, ki mu skuša »odgovoriti«. Glavna dela: Ich und Du 1923 ('Jaz in Ti'), Torat ha-nebi’im 1942 ('Preroška vera'), For the Sake of Heaven 1945 ('Zaradi neba'), Mōšeh 1945 ('Mojzes'), Between Man and Man 1947 (Problem človeka 1999), Der Weg des

buda, Tisočero bud, Adžanta

Martin Bucer

žine v Magadhi pri BODHGAJI; učitelj šole THERAVADA. Potem ko je sprejel budizem, je odpotoval na Cejlon (današnjo Šrilanko) in postal najpomembnejši predstavnik komentatorske književnosti, kakršno so zlasti negovali tamkaj. Podpisan je pod komentarji k VINAJAPITAKI in 4 prvim in glavnim zbirkam SUTAPITAKA, burmansko izročilo pa mu pripisuje tudi komentarje k DŽATAKI, DHAMAPADI idr. V paliju je napisal tudi obsežen prikaz bud. nauka VISUDDHIMAGA. budístična umétnost Umetnost, navdihnjena z BUDIZMOM, ki je nastala v Indiji v 2. in 3. stol. pr. n. š. in se razvijala do 12./13. stol. Razširjena je v Indiji, Nepalu, Tibetu, Indoneziji, Tajski, Mjanmarju (nekdanji Burmi), Kambodži, Kitajski, Japonski in Koreji. B. u. slogovno izraža različne regionalne in časovne tokove ind. umetnosti, vsebinsko pa je razvrščena v troje velikih bud. smeri: umetnost HINAJANE, v kateri so nastale značilne bud. stavbne oblike STUPA, čajtja in VIHARA, razširjena v mestih Bharhut in Sanči ter jamskih samostanih v Bhadži in Karli; umetnost MAHAJANE iz 1./2. stol., ki jo predstavljajo Budovi človeški obrazi (odtlej tudi v hinajani), BODHISATVE in TATHAGATE, razširjena v umetniških šolah Mathure in Gandhare, zlasti po jamskih samostanih v ADŽANTI in ELORI; umetnost tantrične VADŽRAJANE iz pribl. 7. stol. s številnimi magičnimi božanstvi, učitelji in ezoteričnimi budami, razširjena po Biharju, Bengaliji in Kašmirju, od koder se je širila v Nepal in Tibet.

budistična umetnost, del Velike stupe v Sančiju, 1.–2. stol. (levo); Bodhisatva v Adžanti (v sredini ); Buda Daibacu v Kamakuri iz 13. stol. (desno)

bucúdo (jap. butsudō 'Budova pot') >budizem.

búda (sansk. buddha 'prebujen, razsvetljen') V budizmu oseba na najvišji stopnji duhovnega dosežka, tisti, ki je dosegel NIRVANO in se osvobodil SAMSARE ter se ne bo več rodil. V HINAJANI ima ta naslov ŠAKJAMUNI, ki je b. naš dobe in zadnji, ki se je do zdaj pojavil, čeprav omenjajo bude preteklih časov, ker ima vsaka doba svojega budo. Prihodnji b. bo MAJTREJA. Razlikujejo dva tipa bud: zasebnega b. (PRATJEKABUDA), ki v svojem prebujenju ostaja sam, in zaobjemajočega b. (SAMJAKSAMBUDA), ki kaže bitjem pot.

162

SODOBNI LEKSIKONI SO ZAKLADNICE ZNANJA IN ZATO NEPOGREŠLJIV PRIPOMOČEK ZA UČENJE, RAZISKOVANJE, BOGATENJE SPLOŠNE IZOBRAZBE IN TUDI RAZVEDRILO. ŠE POSEBEJ SO PRIMERNI ZA DRUŽINE S ŠOLARJI IN DIJAKI, ZA ŠTUDENTE IN LJUBITELJE KRIŽANK. ZA LEKSIKON VELJA, DA JE SVET V MALEM, SAJ RAZJASNI ŠTEVILNE POJME, ZGODOVINSKE DOGODKE, OPIŠE PA TUDI ŠTEVILNE OSEBNOSTI, KI SO POMEMBNO OBLIKOVALI NAŠ ČAS.

• ok. 11 000 gesel oz. 10 316 geselskih iztočnic • ok. 6500 strokovnih izrazov iz splošne religije, teologije, filozofije, cerkvene zgodovine, sakralne umetnosti • 3220 lastnih imen • 1037 stvarnih imen (stavbe, ustanove, papeške enciklike, cerkveni dokumenti, tisk idr.) • 356 zemljepisnih imen (sveti kraji, verska središča, samostani) • naglaševanje in izgovor besed • izvor in/ali pomen besed • ok. 1000 fotografij in risb • 30 zemljevidov • 5 preglednic

163

0096-0170-B.indd 163

Glasba je izčrpni vodnik po klasični glasbi, ki vsebuje tako življenjepise najpomembnejših glasbenikov kot njihova dela in, seveda, glasbila. V prvem delu knjige boste spoznali zgodovino ustvarjanja glasbe in glasbil od starodavnih civilizacij naprej. Sledijo natančni opisi vseh skupin glasbil: godal, brenkal, pihal, trobil, tolkal in glasbil s tipkami, posebno poglavje pa je posvečeno človeškemu glasu. Drugi del je posvečen skladateljem: Bachu, Mozartu, Beethovnu in drugim, pa tudi modernim, kot so Carter, Boulez in Stockhausen. Poleg osnovnih podatkov, najpomembnejših del in zgodovinskega okvira so tu še zanimive zgodbe iz njihovih življenj. V knjigi je več kot 1000 fotografij in ilustracij.

10/1/2007 8:02:50 AM

Max Wade-Matthews, Wendy Thompson

Glasba Ilustrirana enciklopedija glasbil in velikih skladateljev Prevod Barbara Simoniti 512 strani 230 × 300 mm trda vezava

54,00 € | 49,77 € (brez DDV)

layout-1.indd 15

9/22/08 1:06:56 PM


16

Naj bo knjiga Narava Ivan Esenko Zgodbe iz kanuja

Davorin Tome Samo narava

Čudoviti svet slovenskih voda Oblikovanje Branka Smodiš

Ekologija v prozi in podobi

216 strani

Oblikovanje Vesna Vidmar

220 × 300 mm

144 strani

trda vezava

215 × 230 mm trda vezava

41,00 € | 37,79 € (brez DDV) 32,99 € | 30,41 € (brez DDV)

Ivan Esenko, velik ljubitelj narave, posebno živalstva in njegovega pomena v vrtni ekologiji, ter naravoslovni fotograf, pripoveduje »zgodbe« slovenskih voda, kakor jim lahko prisluhne iz kanuja, z veslom v roki. Te so tihe in zasanjane, kar sramežljive ob vsem tem, kar ponuja sodobni svet, in neslišne, ko hitimo mimo njih. Včasih pa zgolj obisk rečnega brega ne zadošča, temveč nas radovednost žene na nemirno vodno gladino, kjer se pletejo bolj doživete zgodbe, ki jim pritegneta tudi rastlinski in živalski svet. Ko se z veslom v roki podamo na pot in spoznavamo rečni breg ne s suhe, temveč z vodne strani. In se prepustimo lagodju gibanja med dvema bregovoma …

Biolog Davorin Tome je avtor številnih znanstvenih, strokovnih in poljudnih del s področja ekologije in ornitologije. Je tudi izvrsten fotograf, ki mu v objektiv uspe ujeti osupljivo nenavadne podobe, o kakršnih lahko laični občudovalci narave samo sanjarimo. Te vključuje v svoje prispevke, ki jih objavlja v poljudnih in strokovnih publikacijah, najlepše med njimi pa je izbral za knjigo Samo narava. Toda ne pustite se zapeljati zgolj podobam; pomembnejši del te knjige je namreč proza, ki se v prvem delu posveča klasičnim ekološkim vsebinam, v drugem pa varstvu narave. A prave ločnice med njima avtor ni začrtal, saj je varstvo narave v marsičem čista ekologija. Zato se misli, rešitve in spoznanja vseskozi prepletajo. ¢ª ê ñê }’‡’ˆ†

Zemlji že opravil, povsem neizkušenega mladiča ali zdravega kerlca v najboljših letih. Ko hrane primanjkuje, vsak grižljaj starih, bolnih in neizkušenih neizogibno pomeni grižljaj manj v ustih tistih, ki edini lahko poskrbijo za nadaljevanje vrste – zdravih osebkov na višku spolne moči. Stvari pogosto na pravo mesto postavijo plenilci. Le-ti ne lovijo kar tja v tri dni. Ker preživijo le, če ob čim manjšem naporu dobijo čim več, izbirajo osebke, ki nudijo najmanj odpora. To pa so ravno stari, bolni in neizkušeni. Plenilci so zato pravi blagoslov za nadaljevanje življenja na Zemlji in vse, kar si plen ob napadu lahko želi, je, da ga ubijejo nežno.

{l%h}lêiylêwslupsjl} z—­êt„——‹ˆšêˆê„‹ˆ‘ê’—’Žê–•ˆ‡Œêiˆ•Œ‘Š’™ˆŠ„ê“•ˆŒ™„±ê‘„ꎄ—ˆ•ˆê‘ŒŽ’Œê‘Œê…Œ’ê ™ˆŒŽŒ‹êWŒ™„Œ­êh™Š˜–—„ꏈ—„ê¡©¤¤ê–’ꏍ˜‡ˆê‘„‘ê‘„–ˆŒŒê–ˆ™ˆ•‘ˆêˆˆ‘ˆ­êi•ˆê‘„•„™‘Œ‹ê –’™•„W‘ŒŽ’™±ê“ˆ‘Œ†ˆ™±ê–ˆêˆê“’“˜„†Œ„ꏈ—„ê¡©¥§ê“’™ˆ:„„ê‘„ê¡£¥ª±êˆ—„ê¡©¦£ê“„ê Wˆê‘„ꦪªªê’–ˆ…Ž’™­ê}ꝌŒ±êŽŒêˆê–ˆ‡Œ„±ê…Œê“’ŠŒ‘ŒŒê™–Œ±ê:ˆê„‡‘Œ‹êOˆ–—ê—ŒŽê“•ˆ‡ê “’“’‘’ꎄ—„–—•’‰’ꑈꅌꕈOŒŒê˜‡ˆ­êw•ˆ™ˆŒŽ„ê:•ˆ‡„ꍈê™êˆ‘ˆêˆ–ˆ†˜êŒ:•“„„ê „’Šˆê„ꆈ’Ꝍ’­êˆê…Œê…ŒŒê‘„ê’—’Ž˜ê—˜‡Œê“ˆ‘Œ†Œ±ê‘“•­ê™’Ž’™Œ±ê–ˆê“’“˜„†Œ„ê ‘ŒŽ’Œê‘ˆê…Œê“’™ˆ:„„ꇒꗈꐈ•ˆ±ê‡„ꅌꋕ„‘ˆê“’™–ˆê„‘Ž„’êWˆê‘„Ꝅ:ˆ—Ž˜ê Œˆ­êqˆˆ‘ŒêŽ’—ꙕ–—„ꅌꖌ†ˆ•êŒˆŒê…’ê–—•ˆ–‘’êWŒ™ˆ‘ˆ±ê„ê’…–—„‘ˆŽê™•–—ˆê…Œê…Œê…’ê Š’—’™­êv…–—„‘ˆŽê“„ꍈꗌ–—’±êŽ„•ê™ê‘„•„™Œêˆ‡Œ‘’êO—ˆˆ­

Janolus cristatus (Delle Chiaje, 1841) = Antiopella cristata

mehurčasti gološkrgar Polži zaškrgarji (Gastropoda, Dendronotoidea, Janolidae) Opis: Mehurčasti gološkrgar je lepa vrsta morskega polža z značilnimi valjastimi rinofori in kegljastimi ali mehurčastimi izrastki, ki so videti kot žarnice. Vrhnji deli izrastkov so opalescentno beli ali modrikasti. Bela sredinska, ponekod prekinjena črta poteka po vsej dolžini hrbta. Bel je tudi sprednji del rinoforov. Drugače prevladuje rjavkasta barva, vendar je žival prozorna, zato je dobro vidno zelenkasto drobovje, ki se na vrhu cerat drevesasto razveji. Polž lahko doseže velikost do 8 cm, v poprečju pa precej manj.

Tom Turk Pod gladino Mediterana

Območje naselitve: Lazi po sekundarno trdnem dnu in prekoralinskem dnu, prehranjuje se z nekaterimi mahovnjaki iz rodu Bugula. Je razmeroma redek. 10–50 m

Fotografije Borut Furlan, Tom Turk idr. Lobiger serradifalci (Calcara, 1840) kavlerpin strgalec

Oblikovanje Mojca Gorjan

Polži zaškrgarji (Gastropoda, Sacoglossa, Elysiidae)

592 strani

Opis: Kavlerpin strgalec je do 3 cm velik polž svetlo zelenkaste do rumeno zelene barve. Za to vrsto so značilni veliki, zviti in nekoliko nakodrani parapodiji, ki večinoma štrlijo strmo kvišku.

160 × 235 mm poltrda vezava a

44,90 € | 41,38 € (brez DDV)

Območje naselitve: Živi v plitvem infralitoralu, zlasti v naseljih gladkoliste kavlerpe (Caulerpa prolifera), s katero se hrani. Obžira tudi druge vrste kavlerp, npr. tisolisto kavlerpo (C. taxifolia), zato so znanstveniki upali, da bi s kavlerpinimi gološkrgarji lahko omejevali invazijo te v Sredozemskem morju tujerodne vrste. Poskus se na žalost ni obnesel, saj kaže, da ti polži algo res obžirajo, a hkrati raznašajo njene delce in tako celo pripomorejo k njenemu širjenju. Drug polž tega reda, ki se tudi hrani s kavlerpo, je (a) olivni strgalec (Oxynoe olivacea). 3–50 m

242 Živali v Sredozemskem morju 05-06 nevretencarji mehkuzci.ind242 242

layout-1.indd 16

1/22/2008 11:43:28 AM

Biolog Tom Turk se ukvarja z biokemijskimi raziskavami toksinov iz morskih vetrnic in spužev, biologija in ekologija morja pa sta tudi drugače njegova velika ljubezen. Torej je povsem razumljivo, da je tudi potapljač in podvodni fotograf. Pod gladino Mediterana je Turkovo najopaznejše in gotovo najpomembnejše delo. V njem nam v besedi in sliki predstavlja prebivalce globin Sredozemskega morja: alge, spužve, ožigalkarje, polže, školjke, rake, morske ježke, zvezde, ribe … Priročnik, ki je obenem tudi čudovita podvodna galerija barv, oblik in vzorcev, vsebuje tudi poglavje o strupenih živalih, navedeni so narodni parki, zaščitena morska območja, naravni rezervati, akvariji in pomembnejše morske biološke postaje v Sredozemlju. Dragoceno darilo za slehernega »pomorščaka«: poklicnega ali turističnega potapljača, plavalca, jadralca, ribiča, pa tudi povsem nezahtevnega obrežnega sprehajalca.

9/22/08 1:07:24 PM


Naj bo knjiga Vodniki

17

Kam na izlet? Nekam, kjer še nismo bili.

Na Slovenskem tako rekoč ni kotička, ki ga Kozinc ne bi poznal. Svoje izlete izbira in opisuje na svež, popolnoma svojstven način. Posebej naklonjeno piše o manj znanih ali celo neznanih, vendar dostopnih in ne prenapornih izletniških točkah, opise pa obogati s svojimi osebnimi doživljanji in sproščenimi komentarji.

Vsak izlet je predstavljen: •z oznako na zemljevidu, •z opisom dostopa, •z bljižnjim izletom v knjigi, •s slikovnim gradivom, •z daljšim opisom izleta, poti, kulturne ali naravne znamenitosti …

S knjigami odkrivate: •naravne znamenitosti, •kulturne spomenike, •gradove in razvaline, •cerkve in samostane, •muzeje, •arheološke spomenike, •podzemne jame, •manj znani vrhove, •zdravilne točke...

Željko Kozinc

Lep dan kliče 150 × 210 mm poltrda vezava cena posamezne knjige:

29,00 € | 26,73 € (brez DDV) cena kompleta:

99,00 € | 91,24 € (brez DDV)

150 izletov – nekaj že znanih ter več samotnejših in skritih kotičkov

100 izletov – z iztočnico: manj znano, a zanimivo in lepoplaninsko obarvanih izletov

150 izletov – manj znane, a čudovite izletniške točke v Sloveniji in zamejstvu

100 izletov – več poti k različnim zdravilnim točkam in nekaj izraziteje planinsko obarvanih izletov

368 strani

348 strani

388 strani

336 strani

51

Osankarica  Črno jezero, največje na Pohorju  Romanje k taborišču Pohorskega bataljona

Dostop: Osankarica leži ob cesti Oplotnica–Ruše, ki v smeri sever–jug seka Pohorje. Na višini 1193 m je Dom na Osankarici, ki sam po sebi ni najbolj zanimiv izletniški cilj v tem delu Pohorja, je pa izhodišče krajših in lahkih izletov k Črnemu jezeru (1199 m), k Svetim Trem Kraljem (1188 m) in k Taborišču Pohorskega bataljona (1240m). Vse poti boste zlahka našli s Planinsko karto Pohorje (1: 50.000) v roki. Bližnji izleti: Pivola, Skomarje V prvi knjigi: Šumik V drugi knjigi: Kebelj, Lovrenška jezera V tretji knjigi: Bistriški vintgar, Šmartno na Pohorju

Brunčana pot, ki pelje od Doma na Osankarici k Črnemu jezeru.

164

KNJIGE O NARAVI SO UNIVERZALNO IN DRAGOCENO DARILO ZA VSE, KI ŽELIJO Z NARAVO ŽIVETI, JI PRISLUHNITI, JO ZAVAROVATI, SE ZA TRENUTEK OB NJEJ USTAVITI ALI PA JO SAMO OBČUDOVATI NA ČUDOVITIH FOTOGRAFIJAH.

Vododržne kamnine so razlog, da se po ovršju Pohorja vrstijo temna visoka barja in jezera. Pri starih Pohorcih, ki so tu krčili svoje prelepe pašnike »planje«, so te mokrine ovite v skrivnosti in bajanja. V vodah, ki so brez pritoka in odtoka, a nikoli ne presahnejo, naj bi namreč živel Jezernik, povodni mož, ki je bil hud na dekline. Te danes brezskrbno, velikokrat kar same kolovratijo ob obrežjih jezerc, saj tvegajo le to, da jim čmokotajoče blato požre superge. Ponekod pa, okoli Črnega jezera in Lovrenških jezer, imajo pred tem mir. Hodijo po stezah iz brun. Pohorska jezerca pri nikomer več ne vzbujajo groze. So le drobna zemeljska očesca, mirna, kar premirna. Zaradi tihega, plitkega ždenja vode izletnik redkokje na Pohorju tako polno doživi izredne naravne lepote kakor prav na prijetnih poteh od Osankarice do Črnega jezera, ko stopa skozi rušnate uravnave in mogočne iglavce. Prirodoslovna razlaga o nastanku jezerc se bere kakor pravljica: nekoč, ob zadnji ledeni dobi, ki se je končala pred deset tisoč leti, je bil tu še ledenik, ki je v vododržno podlago izdolbel manjše kotanje; iz njih voda ni mogla odteči. Vlagoljubne rastline, predvsem šotni mahovi, so se nalagale druga na drugo. Zaradi pomanjkanja zraka niso do kraja razpadle v humus, temveč so se počasi spremenile v šoto. Še dandanašnji izletnik opazuje

“Pri pisanju imam navado, da po vsakem izletu v zemljevidu Slovenije s piko zaznamujem njegov kraj. In kaj zdaj vidim na tem zemljevidu? Vse rdeče od pik! Moj glavni pripomoček pri enajstletnem potovanju je petstokrat pokracan z znamenji, ki označujejo 500 izletniških točk. Koliko hoje, voženj, kolesarjenja, veslanja; koliko vrhov, razgledov, sotest, slapov, izvirov …, pa gradov in cerkva, ličnih vasic in samot, obljudenih zbirališč in odljudenih zatišij! Koliko življenjskega zavetja v domovini! Hvala zdravju, da mi je dalo toliko potovati po Sloveniji; užiti toliko njenih lepot, skrivnosti in plemenitega izročila.”

Željko Kozinc (1939) je publicist, romanopisec in pesnik, filmski in televizijski scenarist ter potopisec. V mlajših letih je delal kot reporter pri Mladini in Tovarišu ter pozneje kot urednik pri Delu. Je dobitnik številnih uglednih nagrad.

PODARI

MO

KN

JIG O

Knjiga je zame darilo, ki ga najraje dam in najraje sprejmem. Je namreč najbolj osebno darilo. Knjiga je večno sporočilo, ki komunicira s svetom tudi potem, ko ni več niti avtorja, niti darovalca, niti obdarovanca. Knjiga pove, česar sami ne znamo in ne zmoremo, pove tisto, česar se niti ne zavedamo ali bi radi zamolčali. Knjiga odpira skrite kotičke našega jaza in naše skupne kolektivne zavesti. Tudi če nekega dne ljudi ne bo več, bodo edino knjige neme priče, da smo sploh bili. Knjiga je zame najbolj primerno osebno in poslovno darilo. Vida Petrovčič, novinarka in televizijska voditeljica

layout-1.indd 17

9/22/08 1:08:04 PM


Naj bo knjiga Karakterologija

18

»Resnično, ljudje se sploh niso spremenili, upoštevajoč njihovo srce in njihove strasti; še vedno so takšni, kakršni so bili nekoč in kakor so opisani pri Teofrastu: nečimrni, hinavski, prilizljivi, sebični, nesramni, vsiljivi, nezaupljivi, zlobni, prepirljivi, praznoverni,« je zapisal francoski moralist Jean de La Bruye`re v uvodu k svojemu prevodu Značajev leta 1688. Neki humanistični filolog pa je to nadvse duhovito in domiselno zasnovano, po eni strani zelo strnjeno in zgoščeno, po drugi pa vsebinsko izjemno bogato zbirko označil kot »zlato knjižico« (libellus aureus). Drobna Teofrastova knjižica, ki ima v izvirniku naslov Nravstveni značaji, je prvi poskus sistematske karakterologije, nekakšen »herbarij značajev«. Opisuje trideseterico »slabih« značajev: licemerca, prilizljivca, besedljivca, uslužneža, izprijenca, blebetača, nesramneža, stiskača, čemerneža, praznoverneža, nergača idr.

Teofrast Značaji Prevod Anton Sovre‘ in Kajetan Gantar Spremno besedilo Kajetan Gantar Ilustracije in oblikovanje Suzi Bricelj 144 strani, 135 × 190 mm trda vezava

23,00 € | 21,20 € (brez DDV) Nezaupljivost

Nezaupljivost

Njegovo nezaupanje gre tako daleč, da suknje ne da očistiti tistemu valjavcu, ki je najboljši mojster, temveč tistemu, ki mu lahko jamči z zanesljivim porokom. Če pride kdo prosit par kozarcev na posodo, mu jih najrajši sploh ne da; le če ga prosi kak dober znanec ali ožji sorodnik, jih posodi, prej pa jih stehta in malodane v ognju preizkusi in zahteva morda celo poroka. Sužnju, ki ga spremlja, ukaže, naj ne hodi zadaj, ampak pred njim, ker ga hoče imeti na očeh, da bi mu spotoma ne pobegnil. Če mu kak kupec reče: »Izračunaj pa spravi, ker zdajle nimam več časa,« mu odvrne: »Kaj bi si delal sitnosti s pošiljanjem? Če zdajle nimaš časa, te bom pospremil do doma.«

ezaupljivost je sumničenje, da je ves svet nepošten. Nezaupljivec pošlje slugo nakupovat živila, za njim pa pošlje drugega, naj poizve, koliko je prvi plačal. Denar nosi sam, kljub temu pa sede na vsak kanton in prešteva svoj drobiž. Ko je že v postelji, vpraša ženo, ali je zaklenila skrinjo in zapečatila blagajno in ali je zapah v dvoriščnih vratih potisnjen v burnik. In četudi mu žena pritrdi, vendar vstane iz postelje, prižge svetilko in leta nag in bos naokrog ter pretakne sam vso hišo, tako da komaj ujame pest spanja. Od upnikov si da obresti izplačati pred pričami, da bi ne mogli utajiti dolga.

Denar nosi sam: Navadno je denar nosil gospodarjev suženj. Nezaupljivec ga nosi sam, kljub temu pa se od časa do časa ustavi in ga prešteva: niti samemu sebi ne zaupa.

72

73

N

Teofrast2.indd Sec2:72

7/18/2006 12:31:56 PM

Teofrast2.indd Sec2:73

7/18/2006 12:31:56 PM

Tove Jansson Nevidni otrok in druge zgodbe Prevod Nada Grošelj Oblikovanje Sanja Janša 168 strani, 165 × 220 mm trda vezava

Foto: Per Olov Jansson

21,00 € | 19,36 € (brez DDV)

layout-1.indd 18

Nenavadna muminska družina, hemuli, Filifjonka, Njuhec, homse, hatifnati in drugi liki, ki živijo v Mumindolu, so prikupna bitja, ki imajo veliko človeških značilnosti, pravzaprav jih od ljudi loči le videz. Čeprav se sprva zdijo preprosta, v njih sčasoma prepoznamo kompleksno psihološko globino in prepričljive značajne orise, zaradi česar so zgodbe navdušile tudi odrasle bralce. Rdeča nit vseh zgodb je čudenje in veselje do sveta; a to ne pomeni, da v njih ne najdemo žalosti in resnobe. Zgodbe nevsiljivo in na konkretnih primerih načenjajo vrsto moralno-filozofskih vprašanj o značajskih lastnostih in medosebnih odnosih (neodvisnost in medsebojna povezanost, prijateljstvo, spoštovanje tradicije, samozavest ...), pri tem pa ne zapadejo v ponujanje popreproščenih, črno-belih rešitev, ampak vprašanja vedno puščajo vsaj nekoliko odprta. Z branjem teh zgodb boste vstopili v svet, ki je, odkar je Janssonova prvič objavila zgodbo o muminih (1945), navdušil milijone bralcev po vsem svetu in ustvaril pravi muminski boom: zgodbe so bile uprizorjene v risanih filmih, prevedene v 35 jezikov, na Finskem so muminom celo zgradili muzej, na Japonskem in Finskem pa tematski park, ki se imenuje Muminski svet.

Tove Jansson (1914–2001), finsko-švedska pisateljica, ilustratorka in slikarka, je prejela številne ugledne nagrade, med njimi Andersenovo in Veliko nagrado Švedske akademije. Janssonova je v svojem življenju in svojih delih zagovarjala osebno svobodo, strpnost in iskanje samega sebe. Živela je polno in nenavadno, ilustrirati in slikati je začela pri štirinajstih letih, pred drugo svetovno vojno je potovala po Evropi, študirala je na tehničnih in slikarskih umetnostnih šolah. Napisala je okrog trideset knjig za odrasle in otroke.

9/22/08 1:08:28 PM


Naj bo knjiga Modrijanček

Knjige iz te očarljive interaktivne zbirke se vživijo v otrokov doživljajski svet in preprosto ter igrivo odgovarjajo na njegova vprašanja. Z ugankami, praktičnimi nasveti in različnimi poskusi spodbujajo branje, učenje in zabavo hkrati. Številne aktivnosti, kot so pregibanje listov, odpiranje okenc, vrtenje koles, obračanje zavihkov in druga presenečenja, malčku pomagajo, da prek igre odkriva svet.

Sylvie Baussier Živalski mladiči Ilustracije Cécile Gambini in Anne Eydoux 38 strani

Zbirka Modrijanček

Kdo so pravzaprav starši? Kje in kako pridejo na svet živalski mladiči? Kako odraščajo sesalci? Kako ravnaš, če najdeš mladega kosa, srnjačka ali mucka? Mali radovedneži bodo odkrivali različne živalske vrste in njihove mladiče. Naučili se bodo, kako se živali razmnožujejo in kako skrbijo za svoje mladiče.

Prevod Slavica Jesenovec Petrović in Borut Petrović Jesenovec 190 x 190 mm trda vezava cena posamezne knjige:

16,50 € | 15,21 € (brez DDV)

Miche`le Longour Promet Ilustracije Héle`ne Convert in Anne Eydoux

Delphine Grinberg Gradbišče Ilustracije Mathieu Sapin 32 strani

32 strani

Koliko prevoznih sredstev poznamo? Zakaj se moramo na cesti ravnati po prometnih predpisih? Kakšno je bilo potovanje z vlakom nekoč in kakšno je danes? Otroci se bodo naučili prepoznavati prometne znake, spoznali bodo majhne skrivnosti za vožnjo s kolesom, izvedeli, kako deluje avtomobilski motor, kako se premikajo plovila, kakšno je letališče …

Sylvie Baussier Egipt in faraoni Ilustracije Rémi Saillard 32 strani

Kaj se dogaja na gradbišču? Kako pridobivajo gradbeni material? Malčki bodo lahko stopili za varovalno ograjo in si ogledali, kaj delajo možje na gradbišču. Spoznali bodo, čemu služijo tovornjaki in gradbeni stroji. Preizkusili se bodo v gradnji iz paličic in sladkornih kock. Uredili bodo sobo in sestavili hišo, na koncu pa se poskušali znajti v gradbenem labirintu.

Marie Kolaczek Vesolje Ilustracije Olivier Latyk in Philippe Mignon 32 strani

Kateri so egipčanski bogovi? Kako so lahko Egipčani živeli v suhi in žgoči puščavi? Kdo je bil faraon? Kako so zgradili piramido? Otroci bodo sami gradili piramido, si ogledali egipčansko hišo, z ladjo potovali po Nilu, se sprehajali po svetišču … in se učili o življenju iz preteklosti.

Claudine Rolland Dinozavri Ilustracije Rémi Saillard, Philippe Mognon in Oliver Nadel

Nadobudni astronomi si bodo oblikovali predstavo o svetu in vesolju ter našli odgovore na številna vprašanja. Kakšna je razlika med zvezdo in planetom? Je mogoče živeti v vesolju? Koliko planetov poznamo? Kako je zgrajena vesoljska ladja? Pokukali bodo v naše Osončje, zavrteli Zemljo okoli Sonca in skozi teleskop pogledali v Saturn.

Valérie Guidoux Božični prazniki Ilustracije Céline Guyot 38 strani

32 strani Ali so dinozavri res obstajali in zakaj so izginili? Kako velik je bil največji dinozaver? Kako majhen je bil najmanjši dinozaver? Kako je prišlo življenje iz morja? Malčki bodo opazovali, kako iz jajca pokuka mladiček in kaj iz njega nastane, odkrivali svet iz časa pred 200 milijoni leti in se na koncu pridružili odpravi paleontologov.

Zakaj in kdaj praznujemo božič? Kje živi Božiček? Kako praznujejo božič drugod po svetu? Mladi bralci bodo odkrivali božični čas, sestavili božično drevesce, odpirali darila, pisali pisma božičku, po receptih skupaj s starši pripravili božične dobrote … in dodobra spoznali božični praznik ter dogodke, povezane z njim.

Knjige, s katerimi se igramo – igrače, ki jih beremo layout-1.indd 19

9/22/08 1:09:25 PM


Naj bo knjiga Carmina Burana Leta 1803 so med knjigami samostanske knjižnice benediktinske opatije Benediktbeuern (v dolini reke Loisach), ko so jo prenesli v dvorno knjižnico bavarskih vladarjev v München, odkrili dragocen rokopis, opremljen z osmimi prelepimi miniaturami. Rokopis vsebuje latinske, srednjevisokonemške in starofrancoske pesmi, nastale v 12. in zgodnjem 13. stoletju. Te, po vsebini večinoma ljubezenske, pivske in sploh veseljaške pesmi, so po Benediktbeuernu, imenovanem tudi Bura, dobile ime Carmina Burana. Bile so vseskozi priljubljene zlasti med študenti, svetovni sloves pa dolgujejo skladatelju Carlu Orffu, ki je leta 1937 na nekatere med njimi zložil scenično kantato. Knjigo bogatijo reprodukcije čudovitih miniatur iz rokopisa, ki ga hrani Bavarska državna knjižnica v Münchnu.

Carmina Burana Razširjen izbor Prevod in spremna beseda Primož Simoniti

Pivska

Ko v gostilni se popiva, nam ni mar, kaj grob pokriva, rajši h kockam pohitimo in pri igri se znojimo. Kaj v gostilni se dogaja, kjer nam cvenk je za točaja, to, prijatelji, vprašajte. Naj povem, poslušajte. Prvi kocka, drugi pije, tretji s punco v kot se skrije, ta pri kockah nima sreče, zadnjo capo s sebe sleče, tisti priigra si hlače, oni šel bo med berače; mar nikomur ni pogreba, vsakdo le za Bakha žreba. Ena – zanj, ki da za vino in napaja družbo fino, dve – za te, ki v ječah ždijo, tri – za te, ki še živijo, štiri – za kristjane zbrane, pet – za verne duše vdane, šest – za sestre lahkožive, sedem – za tat kradljive,

176 strani 190 × 270 mm trda vezava

osem – za popotne patre in devet – za grešne fratre in deset – za vse mornarje in enajst – še za spletkarje,

In taberna quando sumus

dvanajst – pa za spokorjene, trinajst – in za izgubljene; še za kralja vrč nalijmo, tudi papežu napijmo! Pije gospodinja s farjem, pije vitez z gospodarjem, pije prvi, pije druga, pije dekla, pije sluga, pije pridni ob lenuhu, pije beli ob črnuhu, pije vztrajni z vetrnjakom, pije modrijan z bedakom, pije revež in izgnanec, pije bolni in neznanec, pije starček ob opatu, pije dečko ob prelatu, pijejo sestré in brati, pije babica in mati, pijejo čez vsako mero, pije sto jih, tisočero. Hitro novci so skopneli, ker so vsi tako hiteli in popivali nezmerno – vendar je srce prešerno. Zdaj nas bodo še zmerjali: »Vse po grlu ste pognali!« Zmérjavcem osramočenje, večno naj zgube življenje!

In taberna quando sumus, non curamus, quid sit humus, sed ad ludum properamus, cui semper insudamus. Quid agatur in taberna, ubi nummus est pincerna, hoc est opus, ut queratur. Sed quid loquar, audiatur. Quidam ludunt, quidam bibunt, quidam indiscrete vivunt, sed in ludo qui morantur, ex his quidam denudantur; quidam ibi vestiuntur, quidam saccis induuntur. Ibi nullus timet mortem, sed pro Baccho mittunt sortem. Primo pro nummata vini; ex hac bibunt libertini. Semel bibunt pro captivis, post hec bibunt ter pro vivis, quater pro Christianis cunctis, quinquies pro fidelibus defunctis, sexies pro sororibus vanis, septies pro militibus silvanis, octies pro fratribus perversis, novies pro monachis dispersis, decies pro navigantibus, undecies pro discordantibus,

duodecies pro penitentibus, tredecies pro iter agentibus. Tam pro papa quam pro rege bibunt omnes sine lege. Bibit hera, bibit herus, bibit miles, bibit clerus, bibit ille, bibit illa, bibit servus cum ancilla, bibit velox, bibit piger, bibit albus, bibit niger, bibit constans, bibit vagus, bibit rudis, bibit magus. Bibit pauper et egrotus, bibit exul et ignotus, bibit puer, bibit canus, bibit presul et decanus, bibit soror, bibit frater, bibit anus, bibit mater, bibit ista, bibit ille, bibunt centum, bibunt mille. Parum durant sex nummate, ubi ipsi immoderate bibunt omnes sine meta, quamvis bibunt mente leta. Sic nos rodunt omnes gentes et sic erimus egentes. Qui nos rodunt, confundantur et cum iustis non scribantur.

29,00 € | 26,73 € (brez DDV)

Popusti: od 11 do 50 knjig 15-odstotni popust, 51 knjig in več 25-odstotni popust

Splošni, prodajni in plačilni pogoji Cene Vse cene so v EUR in vključujejo DDV (na drugem mestu je navedena cena brez DDV). Veljavnost ponudbe Ponudba velja do 15. januarja 2009. Naročila in informacije kontakt: Lidija Gorenc po telefonu: (01) 236 46 05 po elektronski pošti: lidija.gorenc@modrijan.si po faksu: (01) 236 46 01 Plačilni pogoji Rok plačila za naročene knjige je 8 dni po prejetju računa.

Dobavni rok Naročene knjige bomo dostavili najpozneje v 8 dneh od prejema naročila oziroma po dogovoru. Odprema in dostava Dostava je brezplačna pri vrednosti naročila nad 200 EUR, sicer se plačajo stroški dostave po ceniku Pošte Slovenije. Knjige lahko prevzamete tudi na sedežu založbe na Poljanski 15 v Ljubljani. Reklamacije Reklamacije sprejemamo v roku 8 dni od prejema knjig. Preostala določila Vse knjige iz darilnega kataloga in druge Modrijanove knjige si lahko ogledate na sedežu založbe, na www.modrijan.si ali pa vas po dogovoru z vami obišče naš predstavnik in vam dostavi ogledne izvode.

Modrijan založba, d. o. o. | Poljanska cesta 15 | 1000 Ljubljana | telefon: 01/236-46-00 | www.modrijan.si Modrijanov darilni katalog 2008/09 | za založbo Branimir Nešović | Oblikovala: Vesna Vidmar | Pripravili: Bronislava Aubelj in Lidija Gorenc | Tisk: ABO grafika, d. o. o. | brezplačni izvod layout-1.indd 20

9/22/08 1:09:39 PM

/modrijan%20katalog%20darilni  

http://www.modrijan.si/slv/content/download/220/1799/file/modrijan%20katalog%20darilni.pdf

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you