Page 1


001-006.qxd

26.1.2011

11:42

Page 5

KAZALO O LATINSKEM JEZIKU

3

GLASOSLOVJE (FONETIKA)

7

LATINSKA PISAVA Delitev glasov IZGOVARJAVA Klasična in poklasična izgovarjava LATINSKI NAGLAS Dolžina (kvantiteta) zlogov Pravila latinskega naglasa

8 8 9 9 10 10 10

OBLIKOSLOVJE (MORFOLOGIJA)

11

BESEDNE VRSTE

12

SAMOSTALNIK (SUBSTANTIV) IN PRIDEVNIK (ADJEKTIV)

12

SPOL, SKLON IN ŠTEVILO SKLANJATVE (DEKLINACIJE) Prva ali a-deklinacija Druga ali o-deklinacija Tretja deklinacija Četrta ali u-deklinacija Peta ali e-deklinacija STOPNJEVANJE (GRADACIJA) PRIDEVNIKOV Posebnosti v stopnjevanju pridevnikov

12 13 13 14 18 21 21

PRISLOV (ADVERB)

24

STOPNJEVANJE PRISLOVOV Posebnosti v stopnjevanju prislovov SOODNOSNI (KORELATIVNI) PRISLOVI

24 25 25

ŠTEVNIK (NUMERALE)

25

GLAVNI IN VRSTILNI ŠTEVNIKI DELILNI IN PRISLOVNI ŠTEVNIKI

26 27

ZAIMEK (PRONOMEN)

29

OSEBNI IN POVRATNI OSEBNI ZAIMKI SVOJILNI IN POVRATNI SVOJILNI ZAIMKI KAZALNI ZAIMKI OZIRALNI ZAIMEK VPRAŠALNI ZAIMKI NEDOLOČNI ZAIMKI SOODNOSNI ZAIMKI

29 30 31 32 33 34 36

21 22

GLAGOL

37

KATEGORIJE GLAGOLSKIH OBLIK OSEBNE GLAGOLSKE OBLIKE Oblike prezentove osnove Oblike perfektove in supinove osnove NEOSEBNE GLAGOLSKE OBLIKE Particip Supin Gerundij Gerundiv Infinitiv DEPONENTNIKI POLDEPONENTNIKI NEPRAVILNI GLAGOLI Glagol sum Glagol eo in zloženke Glagol fero in zloženke Glagol fio Glagoli volo, nolo in malo NEPOPOLNI GLAGOLI

37 37 38 42 46 46 47 48 48 48 49 52 52 52 54 55 56 57 58

SKLADNJA (SINTAKSA)

59

STAVČNI ČLENI

60

OSEBEK (SUBJEKT) IN POVEDEK (PREDIKAT) PREDMET (OBJEKT) PRILASTEK (ATRIBUT) Pridevniški prilastek Samostalniški prilastek Povedkov prilastek STAVČNA VLOGA PREDLOŽNIH ZVEZ

60 60 61 62 62 63 64

RABA BESEDNIH VRST

65

PRIDEVNIK Posamostaljeni pridevniki Komparativ Superlativ ZAIMEK Svojilni zaimki Povratni (refleksivni) zaimki Kazalni zaimki Nedoločni zaimki

65 65 66 66 67 67 67 68 70

SKLADNJA SKLONOV

73

NOMINATIV (IMENOVALNIK) VOKATIV (ZVALNIK)

73 73


001-006.qxd

26.1.2011

11:42

Page 6

GENETIV (RODILNIK) Svojilni genetiv (genetivus possessivus) Osebkov in predmetni genetiv (subjektni in objektni genetiv) Delni genetiv (genetivus partitivus) Genetiv lastnosti (genetivus qualitatis) Genetiv ob pridevnikih Genetiv ob glagolih DATIV (DAJALNIK) Dativ kot posredni predmet (indirektni objekt) Dativ posestnika (dativus possessoris) Dativ povzročitelja (dativus auctoris) Dativ interesa Dativ namena (dativus finalis) Dvojni dativ (dativ namena in dativ interesa) AKUZATIV (TOŽILNIK) Akuzativ kot predmet Glagoli z dvema dopolniloma v akuzativu Akuzativ raztezanja v času in prostoru (accusativus extensionis) Akuzativ vzklika (accusativus exclamationis) ABLATIV Pravi ablativ (ločilnik) Instrumental (orodnik) Lokativ (mestnik) Skladnja krajevnih imen

73 73

PREDLOG (PREPOZICIJA)

88

Predlogi z akuzativom Predlogi z ablativom Predlogi z akuzativom in ablativom

74 75 75 75 76 77

GERUNDIV (GERUNDIVUM) Gerundiv kot povedkovo določilo: pasivna opisna konjugacija Gerundiv kot prilastek: gerundivni sklad Gerundiv kot povedkov prilastek SUPIN (NAMENILNIK)

OSEBNE GLAGOLSKE OBLIKE

108 109 110 111 112

113

79 79 79 80

PREHODNOST GLAGOLSKI NAČIN (GENUS) ČASI (TEMPORA) Prezent Perfekt in imperfekt Pluskvamperfekt Futur I Futur II NAKLON (MODUS) Indikativ Imperativ Konjunktiv

113 113 114 114 114 115 115 115 115 115 116 117

81

SKLADNJA STAVKA

119

77 78 78 78 79

NEODVISNI VPRAŠALNI STAVKI

119

ZLOŽENI STAVEK

120 120 120 121 121 121 122 122 122 123

103 105 107

PRIREDJE IN PRIREDNI VEZNIKI Vezalno priredje Stopnjevalno priredje Ločno priredje Protivno priredje Vzročno priredje Posledično ali sklepalno priredje Brezvezje (asindeton) PODREDJE Raba osebnih glagolskih oblik v odvisnih stavkih Osebkovi in predmetni odvisniki Prislovnodoločilni odvisniki Prilastkovi, osebkovi in predmetni odvisniki, uvedeni z oziralnimi zaimki in prislovi ODVISNI GOVOR PREGLED RABE POGOSTEJŠIH PODREDNIH VEZNIKOV PREGLED NAJPOGOSTEJŠIH GLAGOLOV Z »NEPRAVILNIMI« PERFEKTI IN SUPINI PREGLEDNICE GLAGOLSKIH OBLIK PREGLED NEKATERIH POGOSTEJŠIH PREDPON

107 108

TEMELJNO BESEDIŠČE LATINSKEGA JEZIKA

82 82 82 83 86 87 88 90 91

NEOSEBNE GLAGOLSKE OBLIKE

91

INFINITIV (NEDOLOČNIK) Skladenjska vloga infinitiva Akuzativ z infinitivom (accusativus cum infinitivo) Nominativ z infinitivom (nominativus cum infinitivo) PARTICIP Osnovni pomen latinskih participov Nominalna raba participa Aktivna opisna konjugacija Participium coniunctum (povezani particip) Absolutni ablativ GERUNDIJ (GERUNDIUM) Raba in prevajanje gerundija v različnih sklonih Gerundij s predmetom v akuzativu

91 92 93 98 100 100 101 102

123 125 131 139 142 145 147 151 154

157


024-036.qxd

26.1.2011

11:51

Page 36


037-049.qxd

26.1.2011

12:07

Page 37

GLAGOL KATEGORIJE GLAGOLSKIH OBLIK 70

Glagol ima osebne (določne, finitne) in neosebne (nedoločne, infinitne) oblike. Pri osebnih glagolskih oblikah razlikujemo: ● tri osebe: prvo, drugo in tretjo ● dve števili: singular (ednino) in plural (množino) ● dva načina: aktiv (tvornik) in pasiv (trpnik) ● tri naklone: indikativ (povedni naklon), imperativ (velelni naklon) in konjunktiv ● šest časov: prezent, imperfekt, futur I, perfekt, pluskvamperfekt in futur II. Neosebne glagolske oblike so: ● infinitiv (nedoločnik) ● particip (deležnik) ● gerundiv (glagolski pridevnik) ● gerundij (glagolnik) ● supin (namenilnik) Časovne osnove, iz katerih so tvorjene glagolske oblike, so tri: ● prezentova ● perfektova ● supinova

OSEBNE GLAGOLSKE OBLIKE 71

Osebne glagolske oblike so sestavljene21 in nesestavljene. Nesestavljene oblike tvorimo tako, da glagolski osnovi dodajamo obrazila, in sicer z veznim vokalom (e, i, u) ali brez njega.

21 Sestavljene oblike so npr. oblike časov supinove osnove.

Obrazila za aktiv so: Oseba

Indikativ in konjunktiv

Indikativ perfekta

Imperativ I

Imperativ II

1. 2. 3.

-o, -m -s -t

-i -isti -it

– ø , -e22 –

– -to -to

1. 2. 3.

-mus -tis -nt

-imus -istis -erunt

– -te –

– -tote -nto

22 Obrazilo -e pristopi samo pri glagolih 3. konjugacije z osnovo na konzonant; pri vseh drugih je imperativ I v aktivu enak osnovi.

37 GLAGOL


037-049.qxd

26.1.2011

12:07

Page 38

Obrazila za pasiv so: Oseba

Indikativ in konjunktiv

Imperativ I

1. 2. 3.

-r (-or) -ris -tur

– -re –

1. 2. 3.

-mur -mini -ntur

– -mini –

Oblike prezentove osnove 72

Glede na prezentovo osnovo, ki jo dobimo, če infinitivu prezenta odbijemo obrazilo -re, delimo latinske glagole na štiri konjugacije (spregatve). Konjugacija

Prezentova osnova

1. ali a-

voca-re

na -~: voc~-

2. ali e-

mone-re

na -‘: mon‘-

3. ali mešana

mitt-e23-re rape24-re tribu-e-re

na konzonant: mittna -i: rapina -u: tribu-25

puni-re

na §: pun§ -

4. ali i-

73

Infinitiv prezenta

Osebne glagolske oblike iz prezentove osnove so: ●

indikativ in konjunktiv prezenta ter imperfekta

futur I

imperativ

Indikativ prezenta

74

Aktivne oblike glagolov tvorimo z dodajanjem aktivnih obrazil -o, -s, -t, -mus, -tis, -nt prezentovi osnovi. Pri glagolih 3. konjugacije z osnovo na konzonant se od 2. osebe singulara do 2. osebe plurala med osnovo in obrazila vriva vezni vokal -i- (mitt-i-s, mitt-i-t ...). V 3. osebi plurala imajo vezni vokal -u- vsi glagoli 3. in 4. konjugacije (mitt-u-nt, rapi-u-nt, audi-u-nt). Pasivne oblike tvorimo enako kot aktivne, le da osnovam dodajamo obrazila: -r, -ris, -tur, -mur, -mini, -ntur.

38 OBLIKOSLOVJE

23 -e- je vezni vokal. 24 Kratki i osnove pred r preide v e. 25 Glagoli 3. konjugacije z osnovo na -u se spregajo enako kakor glagoli z osnovo na konzonant, zato jih v paradigmah v nadaljevanju ne navajamo.


037-049.qxd

26.1.2011

12:07

Page 39

Konjugacija 1. Aktiv

2.

4.

3.

1. 2. 3.

kličem voco* voca-s voca-t

móne-o mone-s móne-t

púni-o puni-s puni-t

mitt-o mitt-i-s mitt-i-t

rápi-o rapi-s rapi-t

1. 2. 3.

vocá-mus vocá-tis voca-nt

moné-mus moné-tis mone-nt

puní-mus puní-tis púni-u-nt

mítt-i-mus mítt-i-tis mitt-u-nt

rápi-mus rápi-tis rápi-u-nt

Pasiv 1. 2. 3.

klican sem voco-r vocá-ris vocá-tur

móne-or moné-ris moné-tur

púni-or puní-ris puní-tur

mitt-or mítt-e-ris** mítt-i-tur

rápi-or rápe-ris** rápi-tur

1. 2. 3.

vocá-mur vocá-mini vocá-ntur

moné-mur moné-mini moné-ntur

puní-mur puní-mini puni-ú-ntur

mítt-i-mur mittí-mini mitt-ú-ntur

rápi-mur rapí-mini rapi-ú-ntur

* Oblika je nastala iz voca-o. ** Kratki i v latinščini pred r in na koncu besede preide v e.

Indikativ imperfekta

75

Med prezentovo osnovo in obrazila aktiva oz. pasiva se vriva -ba-. V 3. in 4. konjugaciji stoji pred -ba- še dolgi vezni vokal -e-. Konjugacija 1. Aktiv

2.

4.

3.

1. 2. 3.

klical sem vocá-ba-m vocá-ba-s vocá-ba-t

moné-ba-m moné-ba-s moné-ba-t

puni-é-ba-m puni-é-ba-s puni-é-ba-t

mitt-é-ba-m mitt-é-ba-s mitt-é-ba-t

rapi-é-ba-m rapi-é-ba-s rapi-é-ba-t

1. 2. 3.

voca-bá-mus voca-bá-tis vocá-ba-nt

mone-bá-mus mone-bá-tis moné-ba-nt

puni-e-bá-mus puni-e-bá-tis puni-é-ba-nt

mitt-e-bá-mus mitt-e-bá-tis mitt-é-ba-nt

rapi-e-bá-mus rapi-e-bá-tis rapi-é-ba-nt

Pasiv 1. 2. 3.

klican sem bil vocá-ba-r voca-bá-ris voca-bá-tur

moné-ba-r mone-bá-ris mone-bá-tur

puni-é-ba-r puni-e-bá-ris puni-e-bá-tur

mitt-é-ba-r mitt-e-bá-ris mitt-e-bá-tur

rapi-é-ba-r rapi-e-bá-ris rapi-e-bá-tur

1. 2. 3.

voca-bá-mur voca-bá-mini voca-bá-ntur

mone-bá-mur mone-bá-mini mone-bá-ntur

puni-e-bá-mur puni-e-bá-mini puni-e-bá-ntur

mitt-e-bá-mur mitt-e-bá-mini mitt-e-bá-ntur

rapi-e-bá-mur rapi-e-bá-mini rapi-e-bá-ntur

39 GLAGOL


037-049.qxd

26.1.2011

12:07

Page 40

Futur I

76

Pri glagolih 1. in 2. konjugacije se med prezentovo osnovo in obrazila vriva -b- z veznim vokalom -i- oz. -u- (za 3. osebo plurala). Pri glagolih 3. in 4. konjugacije stoji med osnovo in obrazilom v 1. osebi singulara -a-, pri vseh drugih oblikah pa -e-. Konjugacija 1. Aktiv

2.

4.

3.

1. 2. 3.

klical bom vocá-b-o vocá-b-i-s vocá-b-i-t

moné-b-o moné-b-i-s moné-b-i-t

púni-a-m púni-e-s púni-e-t

mitt-a-m mitt-e-s mitt-e-t

rápi-a-m rápi-e-s rápi-e-t

1. 2. 3.

vocá-b-i-mus vocá-b-i-tis vocá-b-u-nt

moné-b-i-mus moné-b-i-tis moné-b-u-nt

puni-é-mus puni-é-tis púni-e-nt

mitt-é-mus mitt-é-tis mitt-e-nt

rapi-é-mus rapi-é-tis rápi-e-nt

Pasiv 1. 2. 3.

klican bom vocá-b-or vocá-b-e-ris* vocá-b-i-tur

moné-b-or moné-b-e-ris moné-b-i-tur

púni-a-r puni-é-ris puni-é-tur

mitt-a-r mitt-é-ris** mitt-é-tur

rápi-a-r rapi-é-ris rapi-é-tur

1. 2. 3.

vocá-b-i-mur voca-b-í-mini voca-b-ú-ntur

moné-b-i-mur mone-bí-mini mone-bú-ntur

puni-é-mur puni-é-mini puni-é-ntur

mitt-é-mur mitt-é-mini mitt-é-ntur

rapi-é-mur rapi-é-mini rapi-é-ntur

* Kratki vezni vokal -i- pred r preide v -e. ** Razlikuj od mítteris – 2. oseba singulara prezenta pasiva.

Konjunktiv prezenta

77

Glagoli 2., 3. in 4. konjugacije dobijo -a- med prezentovo osnovo in obrazila. Pri glagolih 1. konjugacije pa se končni a- osnove pred obrazili spremeni v e-. Konjugacija 1. Aktiv

2.

4.

3.

1. 2. 3.

kličem naj voce-m voce-s voce-t

móne-a-m móne-a-s móne-a-t

púni-a-m púni-a-s púni-a-t

mitt-a-m mitt-a-s mitt-a-t

rápi-a-m rápi-a-s rápi-a-t

1. 2. 3.

vocé-mus vocé-tis voce-nt

mone-á-mus mone-á-tis móne-a-nt

puni-á-mus puni-á-tis púni-a-nt

mitt-á-mus mitt-á-tis mitt-a-nt

rapi-á-mus rapi-á-tis rápi-a-nt

40 OBLIKOSLOVJE


037-049.qxd

26.1.2011

12:07

Page 41

Konjugacija 1. Pasiv

2.

4.

3.

1. 2. 3.

klican naj bom voce-r vocé-ris vocé-tur

móne-a-r mone-á-ris mone-á-tur

púni-a-r puni-á-ris puni-á-tur

mitt-a-r mitt-á-ris mitt-á-tur

rápi-a-r rapi-á-ris rapi-á-tur

1. 2. 3.

vocé-mur vocé-mini vocé-ntur

mone-á-mur mone-á-mini mone-á-ntur

puni-á-mur puni-á-mini puni-á-ntur

mitt-á-mur mitt-á-mini mitt-á-ntur

rapi-á-mur rapi-á-mini rapi-á-ntur

Konjunktiv imperfekta Oblike so tvorjene tako, da se med prezentovo osnovo in obrazila vriva -re-; pri glagolih 3. konjugacije z osnovami na konzonant stoji pred -re- še vezni vokal -e-.26

78 26 Oblike so torej sestavljene iz aktivnega infinitiva prezenta in obrazil.

Konjugacija 1. Aktiv

2.

4.

3.

1. 2. 3.

klical bi vocá-re-m vocá-re-s vocá-re-t

moné-re-m moné-re-s moné-re-t

puní-re-m puní-re-s puní-re-t

mítt-e-re-m mítt-e-re-s mítt-e-re-t

rápe-re-m rápe-re-s rápe-re-t

1. 2. 3.

voca-ré-mus voca-ré-tis vocá-re-nt

mone-ré-mus mone-ré-tis moné-re-nt

puni-ré-mus puni-ré-tis puní-re-nt

mitt-e-ré-mus mitt-e-ré-tis mítt-e-re-nt

rape-ré-mus rape-ré-tis rápe-re-nt

Pasiv 1. 2. 3.

klican bi bil vocá-re-r voca-ré-ris voca-ré-tur

moné-re-r mone-ré-ris mone-ré-tur

puní-re-r puni-ré-ris puni-ré-tur

mítt-e-re-r mitt-e-ré-ris mitt-e-ré-tur

rápe-re-r rape-ré-ris rape-ré-tur

1. 2. 3.

voca-ré-mur voca-ré-mini voca-ré-ntur

mone-ré-mur mone-ré-mini mone-ré-ntur

puni-ré-mur puni-ré-mini puni-ré-ntur

mitt-e-ré-mur mitt-e-ré-mini mitt-e-ré-ntur

rape-ré-mur rape-ré-mini rape-ré-ntur

Imperativ

79

V latinščini razlikujemo dva imperativa: ●

imperativ I, ki se rabi samo za 2. osebo singulara in plurala

imperativ II, ki se rabi tudi za 3. osebo

Aktivni imperativ I je v singularu enak osnovi, v pluralu pa dodajamo obrazilo -te. Pri glagolih 3. konjugacije s konzonantnimi osnovami v singularu 41 GLAGOL


037-049.qxd

26.1.2011

12:07

Page 42

osnovi dodamo še -e, v pluralu pa se pred obrazilo vrine vezni vokal -i-. Pasivne oblike se končujejo na -re, -mini. Pri glagolih 3. konjugacije s konzonantnimi osnovami se pred obrazilo vrine še vezni vokal -e- oz. -i-. Aktivni imperativ II27 tvorimo z obrazili -to, - to, -tote, -nto. Pri glagolih 3. konjugacije s konzonantnimi osnovami se pred obrazila vriva še vezni vokal -i- oz. -u-. Vezni vokal -u- nastopa tudi v 3. osebi plurala glagolov 4. in 3. konjugacije z osnovami na -i.

27 Pasivni imperativ II se uporablja zelo redko, zato ga ne navajamo.

Konjugacija 1. Aktiv imperativa I

2. sg. kliči

Pasiv imperativa I

2. sg. bodi klican

2. pl. 2. pl.

kličite bodite klicani

2. sg. kliči 3. sg. naj kliče Aktiv imperativa II 2. pl. kličite 3. pl.

naj kličejo

2.

4.

3.

voca

mone

puni

mitt-e

rape*

vocá-te

moné-te

puní-te

mítt-i-te

rápi-te

vocá-re

moné-re

puní-re

mítt-e-re

rápe-re

vocá-mini

moné-mini puní-mini

mitt-í-mini

rap-í-mini

vocá-to

moné-to

puní-to

mítt-i-to

rápi-to

vocá-to

moné-to

puní-to

mítt-i-to

rápi-to

voca-tote

mone-tóte puni-tóte

mitt-i-tóte

rapi-tóte

vocá-nto

moné-nto

puni-ú-nto mitt-ú-nto

rapi-ú-nto

* Kratki i na koncu besede preide v e.

Oblike perfektove in supinove osnove 80

Perfektove osnove so zelo različne: pri večini glagolov 1. in 4. konjugacije je perfektova osnova tvorjena tako, da je prezentovi osnovi dodan -v- (npr. voca-v-), številni glagoli 2. konjugacije pa imajo perfektovo osnovo na -u (npr. monu-). Velja, da si moramo posebej zapomniti obliko za 1. osebo singulara perfekta, iz katere dobimo perfektovo osnovo tako, da odbijemo obrazilo -i. Osebne glagolske oblike, tvorjene iz perfektove osnove, so:

81

aktivne oblike indikativa in konjunktiva perfekta ter pluskvamperfekta

aktivne oblike futura II

Supinove osnove so tvorjene različno, vendar se vse končujejo na -s- ali -t-. Pri večini glagolov 1. in 4. konjugacije je supinova osnova sestavljena iz prezentove osnove in pripone -t, pri številnih glagolih 2. konjugacije pa se končuje na -it-. Supin si je treba posebej zapomniti; iz njega dobimo supinovo osnovo, potem ko odbijemo obrazilo -um. Iz supinove osnove in obrazil -us, -a, -um dobimo particip perfekta, ki s pomožnim glagolom esse28 biti tvori pasivne oblike časov perfektove osnove (pasivni perfekt, pluskvamperfekt in futur II.) ter infinitiva. 42

OBLIKOSLOVJE

28 Za konjugacijo glagola esse glej 104.


037-049.qxd

26.1.2011

12:07

Page 43

Konjugacija

Prezent

Perfekt

Osnova

Supin

Osnova

Particip perfekta

1. ali a-

voco

vocavi

vocav-

vocátum

vocat-

vocátus

2. ali e-

moneo

monui

monu-

mónitum

monit-

mónitus

3. ali mešana

mitto tribuo rapio

misi tribui rapui

mistriburapu-

missum tribútum raptum

misstributrapt-

missus tribútus raptus

4. ali i-

punio

punivi

puniv-

punítum

punit-

punítus

82

Indikativ perfekta

83

Aktivne oblike tvorimo iz perfektove osnove in perfektovih obrazil: -i, -isti, -it, -imus, -istis, -erunt. Pasivne oblike sestavljamo iz participa perfekta in oblik indikativa prezenta glagola esse. Konjugacija 1.

2.

4.

1. 2. 3.

poklical sem vocáv-i vocav-ísti vocáv-it

mónu-i monu-ísti mónu-it

punív-i punív-ísti punív-it

mis-i mis-ísti mis-it

rápu-i rapu-ísti rápu-it

1. 2. 3.

vocáv-imus vocav-ístis vocav-érunt

monú-imus monu-ístis monu-érunt

punív-imus punív-ístis punív-érunt

mís-imus mis-ístis mis-érunt

rapú-imus rapu-ístis rapu-érunt

1. 2. 3.

poklican sem bil vocátus 3 sum mónitus 3 sum vocatus 3 es monitus 3 es vocatus 3 est monitus 3 est

punítus 3 sum punitus 3 es punitus 3 est

missus 3 sum missus 3 es missus 3 est

raptus 3 sum raptus 3 es raptus 3 est

1. 2. 3.

vocati 3 sumus vocati 3 estis vocati 3 sunt

puniti 3 sumus puniti 3 estis puniti 3 sunt

missi 3 sumus missi 3 estis missi 3 sunt

rapti 3 sumus rapti 3 estis rapti 3 sunt

Aktiv

Pasiv

moniti 3 sumus moniti 3 estis moniti 3 sunt

3.

43 GLAGOL


059-087.qxd

26.1.2011

12:36

Page 60

STAVČNI ČLENI 119

Glavni stavčni členi so tako kot v slovenščini trije: ● osebek (subjekt) ● povedek (predikat) ● predmet (objekt)

OSEBEK (SUBJEKT) IN POVEDEK (PREDIKAT) 120

Osebek izraža osebo ali stvar, ki je vršilec dejanja ali nosilec stanja oz. lastnosti. V latinščini stoji vedno v nominativu na vprašanje kdo ali kaj? Povedek pove, kaj kdo dela ali kaj se z njim dogaja oz. za katero dejanje, stanje ali lastnost gre. Izražen je lahko: ●

z osebno obliko polnopomenskega glagola Iulia legit. Julija bere.

z osebno obliko veznega glagola (najpogosteje je v tej vlogi glagol esse) in povedkovim določilom (predikatnikom), ki se z osebkom ujema v spolu, sklonu in številu Iulia pulchra (povedkovo določilo) est (pomožni glagol). Julija je lepa. Puellae laetae sunt. Deklice so vesele. Discipuli seduli sunt. Učenci so marljivi. Theatrum magnum est. Gledališče je veliko.

Poleg glagola esse lahko povedkovo določilo z osebkom povezujejo še nekateri drugi glagoli, npr. videri zdeti se, fieri postati. Haec res difficilis videtur. Ta stvar se zdi težka. Cottidie melior fi! Vsak dan postani (bodi) boljši!

PREDMET (OBJEKT) 121

1. Predmet na vprašanje koga ali kaj? stoji tako kot v slovenščini v akuzativu. Puellae aram ornant. Deklice krasijo oltar. Dea Diana silvas amat. Boginja Diana ljubi gozdove.

60 SKLADNJA


059-087.qxd

26.1.2011

12:36

Page 61

2. Kadar je povedek zanikan, stoji predmet v akuzativu in ne v genetivu kakor v slovenščini. Magistra epistulam (akuzativ) legit. Učiteljica bere pismo. (akuzativ) Magistra epistulam (akuzativ!) non legit. Učiteljica ne bere pisma. (genetiv)

3. Na vprašanje komu ali čemu? stoji tako kot v slovenščini dativ. Solitudo poetis placet. Samota je všeč pesnikom. Silvae deae Dianae placent. Gozdovi so všeč boginji Diani.

4. Na vprašanje s kom ali s čim? stoji ablativ. Heri cum sorore tua locutus sum. Včeraj sem se pogovarjal s tvojo sestro. Hostes navibus flumen transierunt. Sovražniki so z ladjami prečkali reko.

5. Nekateri glagoli, ki v latinščini stojijo ob ablativu, se v slovenščini dopolnjujejo z drugimi skloni (glej 173), npr.: Hostes duobus oppidis Romanis potiti sunt. Sovražniki so osvojili dve rimski mesti. Vincere scis, Hannibal, victoria- uti nescis. Zmagati znaš, Hanibal, ne znaš pa izrabiti zmage.

6. S predmetom v genetivu se dopolnjujejo le nekateri latinski glagoli (glej 147), npr.: Semper tui meminero. Vedno se te bom spominjal.

PRILASTEK (ATRIBUT) Samostalniška besedna zveza je sestavljena iz samostalniškega jedra in prilastka. Prilastek izraža lastnost ali vrsto osebe oz. stvari, ki zaznamuje jedro. V latinščini enako kot v slovenščini ločimo: ● pridevniški (ujemalni) prilastek ● samostalniški (neujemalni) prilastek

122

61 STAVČNI ČLENI


059-087.qxd

26.1.2011

12:36

Page 62

Pridevniški prilastek 123

1. Pridevniški prilastek, ki odgovarja na vprašanje kakšen, kateri?, navadno stoji za odnosnico, s katero se ujema v spolu, sklonu in številu. Amica mea legit. Moja prijateljica bere.

2. Pridevniški prilastek stoji pred odnosnico zlasti tedaj, kadar je poudarjen, npr.: Verae amicitiae aeternae sunt. Prava prijateljstva so večna.

3. Pred odnosnico skoraj vedno stojijo pridevniki: bonus dober

malus slab

magnus velik

parvus majhen

pulcher lep

multus mnog

durus trd

varius različen

4. Pridevniki, ki označujejo časovno ali krajevno razmerje (summus najvišji, primus prvi, medius srednji, extremus skrajni), stojijo kot prilastki pred odnosnico, kadar zaznamujejo njen del, za njo pa tedaj, kadar zaznamujejo njeno lastnost. in summo monte na vrhu gore

in monte summo na najvišji gori

in medio colle na sredini griča

in colle medio na srednjem griču

Caesar in media curia interfectus est. Cezar je bil ubit sredi kurije. Luce prima Caesar summum montem occupavit. Ob zori (dobesedno: ob prvi svetlobi) je Cezar zasedel vrh gore. Centurio in medios hostes irrupit. Stotnik je planil v sredo sovražnikov. primo vere et extrema hieme v začetku pomladi in ob koncu zime

Samostalniški prilastek 124

1. Samostalniški prilastek običajno stoji v genetivu34 na vprašanje čigav? oz. koga ali česa? V slovenščino ga pogosto prevajamo s svojilnim pridevnikom.

34 Prilastek lahko stoji tudi v ablativu ali pa je izražen s predložno zvezo: vir alt~ statur~ mož visoke postave; vir sine metu mož brez strahu.

Arae dearum pulchrae sunt. Oltarji boginj so lepi. Ira dominae caeca est. Jeza gospodarice (gospodaričina jeza) je slepa. Silvae Sloveniae magnae sunt. Gozdovi Slovenije (slovenski gozdovi) so veliki.

62 SKLADNJA


059-087.qxd

26.1.2011

12:36

Page 63

2. Pristavek (apozicija) je samostalniški prilastek, ki stoji v istem sklonu kot samostalniško jedro, npr.: dea Diana boginja Diana imperator Diocletianus cesar Dioklecijan urbs Roma mesto Rim de Vergilio, poeta Romano o Vergiliju, rimskemu pesniku per provinciam Panoniam skozi provinco Panonijo

Povedkov prilastek Povedkov prilastek35 je pridevnik ali samostalnik, ki se v stavku pomensko hkrati nanaša na osebek ali predmet ter še izraziteje na povedek. Povedkov prilastek ne izraža stalne lastnosti odnosnice, ampak samo stanje v trenutku glagolskega dejanja. Za razliko od povedkovega določila, ki mora stati ob pomožnem glagolu, povedkov prilastek v stavku ni obvezen, saj le dopolnjuje sicer polnopomenski glagol.

Discipuli laeti erant. Učenci so bili veseli.

125 35 Kot povedkovi prilastki se uporabljajo zlasti pridevniške besede, ki označujejo duševno ali telesno stanje (laetus vesel, invitus proti volji, nerad) ter vrstni red (primus prvi, ultimus zadnji), in samostalniki, ki označujejo življenjsko dobo, dostojanstvo ali stan (senex starec, consul konzul).

(Laeti je v stavku povedkovo določilo ob pomožnem glagolu esse in ga ne moremo izpustiti.)

Discipuli laeti36 domum venerunt. Učenci so se veseli vrnili domov. (V tem stavku ima laeti vlogo povedkovega prilastka, ki stoji ob polnopomenskem glagolu venire, zato njegova raba ni obvezna.)

36 Laeti lahko razumemo tudi kot »običajen« prilastek, ki ima za odnosnico samo osebek discipuli, in stavek prevedemo: Veseli učenci so se vrnili domov.

126

Kadar je povedkov prilastek pridevnik, ga prevedemo s prislovom, s kot in pridevnikom, s predložnim izrazom, redkeje s pridevnikom. Taciti iniurias patiebantur. Molče so trpeli krivice. Primus venit, ultimus abiit. Prišel je (kot) prvi in odšel (kot) zadnji. Marius consul absens factus est. Marij je bil v odsotnosti izvoljen za konzula. Decima legio prima venit. Deseta legija je prišla (kot) prva. Plautus in comoediis suis servos pigros astutosque fingit. Plavt v svojih komedijah prikazuje sužnje kot lene in zvite. Dux regem captum vivum ad se adduci iussit. Poveljnik je ukazal, naj ujetega kralja živega privedejo k njemu.

63 STAVČNI ČLENI


Mala latinska slovnica  

Priročnik za začetno in nadaljevalno učenje latinščine je namenjen predvsem učencem ter dijakom v osnovnem in srednjem izobraževanju, pa tud...

Mala latinska slovnica  

Priročnik za začetno in nadaljevalno učenje latinščine je namenjen predvsem učencem ter dijakom v osnovnem in srednjem izobraževanju, pa tud...