Issuu on Google+

LETNA PRIPRAVA SLOVENŠČINA OBRAVNAVA NEUMETNOSTNIH BESEDIL (Znanka in uganka 5, učbenik in delovni zvezek)

5. razred (predvideno št. ur za obravnavo neumetnostnih besedil: 105 ur)


CILJI Zap. št. ure Učenci: •

1.

2.

navedejo imena jezikov, ki jih govorijo ljudje v njihovem okolju, prepoznavajo poseben položaj slovenskega jezika v Republiki Sloveniji (tj. državni jezik) in na delu slovenske Istre ter Prekmurja poseben položaj italijanskega/madžarskega jezika (tj. uradni jezik), vadijo težja mesta v pravopisu – rabo male začetnice v imenih jezikov, spoznavajo naslednje jezikoslovne pojme in izraze zanje: državni jezik, uradni jezik,

CILJNA TEMA

DEJAVNOSTI

OSVOJENI POJMI

stran v UČ, DZ, št. posnetka

JEZIK Govorjenje, Slovenščina – pogovarjanje, državni in uradni branje, pisanje. jezik

Briški, K., (2007), Letna priprava, Slovenščina – obravnava neumetnostnih besedil, 5. razred

Državni jezik, uradni jezik.

UČ: 8–9 DZ: 5–7

2


Zap. CILJI št. ure Učenci: •

3.

• • • •

4. •

pogovarjajo se o tem, ali govorijo doma, s prijatelji enako kot v šoli, z neznanci, s tujci, navedejo razlike v govorjenju s prijatelji, sošolci, z učiteljem, neznancem, tujcem. Premišljajo, zakaj govorijo z različnimi osebami različno, pogovarjajo se o okoliščinah rabe knjižnega in neknjižnega jezika, učenci, ki znajo katero drugo narečje, pokrajinski pogovorni jezik, kot ga govorijo sošolci, le-tega predstavijo svojim sošolcem in povedo, s kom tako govorijo, od koga so se ga naučili, spoznavajo naslednje jezikoslovne pojme in izraze zanje: narečje.

CILJNA TEMA

JEZIK Narečje

Briški, K., (2007), Letna priprava, Slovenščina – obravnava neumetnostnih besedil, 5. razred

DEJAVNOSTI

Poslušanje, pogovarjanje, delo v skupini, branje.

OSVOJENI POJMI

Knjižni jezik, neknjižni jezik, narečje.

stran v UČ, DZ, št. posnetka

UČ: 10–11 POS: 1, 2, 3 DZ: 7–8

3


Zap. CILJI št. ure Učenci: • •

5.

6.

tiho in glasno berejo in razčlenjujejo neuradno in uradno čestitko, neuradno in uradno voščilo. PO PRVEM BRANJU: – povedo, kdo je sporočevalec in kdo naslovnik, ter v besedilu poiščejo tiste jezikovne prvine, po katerih so ju prepoznali; – povedo, kaj želi sporočevalec od naslovnika oziroma čemu mu pošilja to besedilo, ter v besedilu poiščejo tiste jezikovne prvine, iz katerih so to prepoznali; – presodijo, ali so izrazi v besedilu vljudni ali ne. PO VNOVIČNEM BRANJU: – ob besedilu odgovarjajo na učiteljeva vprašanja o bistvenih podatkih; – povedo svoje mnenje o tem, kako se bo naslovnik odzval, in svoje mnenje utemeljijo; – povedo, ali je besedilo uradno ali neuradno, in v njem poiščejo tista jezikovna znamenja, iz katerih so to prepoznali; – v besedilu podčrtajo naslov, nagovor,

CILJNA TEMA

BESEDILA Čestitka in voščilo

Briški, K., (2007), Letna priprava, Slovenščina – obravnava neumetnostnih besedil, 5. razred

DEJAVNOSTI

Branje, pogovarjanje, pisanje.

OSVOJENI POJMI

Neuradna in uradna čestitka in voščilo, sporočevalec, naslovnik, nagovor.

stran v UČ, DZ, št. posnetka

UČ: 54–57 DZ: 8–11

4


– –

7.

podpis, datum in določijo njegovo vlogo; povedo, ali je besedilo popolno ali mu kaj manjka in mu dodajo manjkajoči del. Ob ustreznih zunanjih okoliščinah sami tvorijo podobna besedila. Pri tem pazijo na čitljivost, estetskost in pravilnost zapisa. Vadijo težja mesta v pravopisu – rabo velike začetnice v izrazih posebnega razmerja in spoštovanja, zapisovanje kraja (za njim vejica), nagovora (za njim vejica ali klicaj), datuma in okrajšave (g. za gospod).

Briški, K., (2007), Letna priprava, Slovenščina – obravnava neumetnostnih besedil, 5. razred

5


Zap. CILJI št. ure Učenci: • 8.

• •

9.

• •

10.

• •

11.

• •

12.

13.

navedejo samoglasnike slovenskega knjižnega jezika, ločijo pojma glas in črka ter se zavedajo delne nesimetrije v njunem razmerju. Vadijo razločno, naravno in knjižno govorjenje. Pozorni so zlasti na težja mesta v knjižni izreki, na konkretnem primeru utemeljijo zapis glasov v besedi, vadijo težja mesta v pravopisu – zapis polglasnika pred r, spoznavajo naslednje jezikoslovne pojme in izraze zanje: samoglasnik. navedejo soglasnike slovenskega knjižnega jezika, ločijo pojma glas in črka ter se zavedajo delne nesimetrije v njunem razmerju. vadijo razločno, naravno in knjižno govorjenje. Pozorni so zlasti na težja mesta v knjižni izreki. vadijo težje mesta v pravopisu: zapis soglasniških sklopov, ločeno pisanje predlogov, izbiro predlogov z/s in k/h. spoznavajo naslednje jezikoslovne pojme in izraze zanje: soglasnik.

CILJNA TEMA

GLASOVI Samoglasniki

GLASOVI Soglasniki

Briški, K., (2007), Letna priprava, Slovenščina – obravnava neumetnostnih besedil, 5. razred

DEJAVNOSTI

Poslušanje, branje, pogovarjanje, pisanje.

Poslušanje, branje, pogovarjanje, pisanje.

OSVOJENI POJMI

Samoglasnik

stran v UČ, DZ, št. posnetka

UČ: 12–14 POS: 4, 5, 6, DZ: 12–14 POS: 22, 23, 24, 25, 26

UČ: 15–17 POS: 7, 8, 9, DZ: 14–16 Soglasnik

+ strani za utrjevanje (16–18)

POS: 30, 31, 32, 33, 34, 35 36, 37

6


Zap. CILJI št. ure Učenci: • 14.

CILJNA TEMA

vadijo razločno, naravno in knjižno govorjenje. Pozorni so zlasti na težja mesta v knjižni izreki – na mesto naglasa. Naglas

DEJAVNOSTI

OSVOJENI POJMI

Poslušanje, branje, pogovarjanje.

Naglas, glas, črka.

Branje, pisanje, delo v skupini, pogovarjanje.

Obnova, uvod, jedro, zaključek.

15.

16.

• •

17.

18.

19.

20.

Sami pišejo krajša besedila, in sicer obnovo besedila. PRED PISANJEM – izdelajo ogrodje miselnega vzorca. MED PISANJEM OSNUTKA – napišejo naslov in vrsto besedila, – miselni vzorec pretvorijo v zapisano besedilo, – besedilo členijo na uvod, jedro in zaključek. PO PISANJU OSNUTKA – preberejo besedilo, nato pa popravijo vsebinske, slogovne, slovnične in pravopisne napake, – prepišejo besedilo; pri tem pazijo na zunanjo oblikovanost zapisanega besedila, izboljšujejo čitljivost, natančnost, hitrost in tekočo pisavo, – svoja besedila primerjajo in presojajo.

PIŠEMO Obnova

stran v UČ, DZ, št. posnetka UČ: 19–20 POS: 11, 12, 13, 14 DZ: 18–19 POS: 38, 39, 40, 41, 42, 43

UČ: 77–80 DZ: 19–23

Zamenjujejo besede, ki se v besedilu ponavljajo, z ustreznimi sopomenkami.

Briški, K., (2007), Letna priprava, Slovenščina – obravnava neumetnostnih besedil, 5. razred

7


Zap. CILJI št. ure Učenci:

21.

22.

23.

24.

• •

25.

tiho in glasno berejo kratka neumetnostna besedila, in sicer poljudnoznanstvena besedila – opis pojava, uredijo bistvene podatke v miselni vzorec in ga ustno upovedijo, povedo svoje mnenje o besedilu in ga skušajo utemeljiti, pripovedujejo o svojih izkušnjah ob podobnih besedilih, zamenjujejo besede, ki se v besedilu ponavljajo, z ustreznimi sopomenkami.

CILJNA TEMA

PIŠEMO Opis pojava

Briški, K., (2007), Letna priprava, Slovenščina – obravnava neumetnostnih besedil, 5. razred

DEJAVNOSTI

Branje, pisanje, iskanje podatkov, pogovarjanje

OSVOJENI POJMI

Odstavek

stran v UČ, DZ, št. posnetka

UČ: 89–91 DZ: 23–26

8


Zap. CILJI št. ure Učenci: • 26.

• •

27.

• • •

28.

29. •

30.

poslušajo prosto govorjena poljudnoznanstvena besedila – opis pojava, odgovarjajo na učiteljeva vprašanja o vsebini besedila, v obrazec vpišejo ustrezne bistvene podatke iz besedila, povedo svoje mnenje o besedilu in ga skušajo utemeljiti, pripovedujejo o svojih izkušnjah o besedilu, govorno nastopajo z vnaprej pripravljeno temo, in sicer opišejo prostor. PRED GOVORNIM NASTOPOM: – izdelajo ogrodje miselnega vzorca, – po različnih virih iščejo manjkajoče podatke in jih vpišejo v ogrodje miselnega vzorca, – pisno zasnovo govornega nastopa si večkrat preberejo in si jo čim bolj zapomnijo. MED GOVORNIM NASTOPOM: – napovedo temo, – samostojno govorijo ob pisni zasnovi govornega nastopa, in to razločno, naravno in čim bolj zborno. PO GOVORNEM NASTOPU: – poslušalci presodijo govorni nastop.

CILJNA TEMA

GOVORIMO Predstavitev pojava

Briški, K., (2007), Letna priprava, Slovenščina – obravnava neumetnostnih besedil, 5. razred

DEJAVNOSTI

Govorjenje, poslušanje, pisanje.

OSVOJENI POJMI

Prvine govornega nastopa

stran v UČ, DZ, št. posnetka

UČ: 95–96 DZ: 26–27

9


Zap. CILJI št. ure Učenci:

CILJNA TEMA

DEJAVNOSTI

OSVOJENI POJMI

Premor

UČ: 73–76 POS: 16, 17, 18, 19, 20, 21 DZ: 28–23 POS: 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50

Deljenje besed

UČ: 18 POS: 10 DZ: 31

31. 32.

BEREMO

vadijo razločno, naravno in knjižno branje.

vadijo težja mesta v pravopisu – deljenje domačih besed.

Od zapisanega besedila do glasnega branja

33.

Poslušanje, branje, pisanje, pogovarjanje.

34. 35. 36.

• •

37. 38.

39.

40.

41. 42. 43. 44. 45.

uvrstijo besede med samostalnike. spoznavajo naslednje jezikoslovne pojme in izraze zanje: samostalnik, spol (moški, ženski, srednji), število (ednina, dvojina, množina). v besedilu podčrtajo samostalnike in jih izpišejo v slovarski obliki. izpisanim samostalnikom določijo spol in število. opazujejo samostalnike v besedilu in jim določijo število.

Deljenje besed

Pogovarjanje, poslušanje, pisanje.

SAMOSTALNIK

Lastnosti samostalnika

Spol Utrjevanje Lastnosti samostalnika

Število Utrjevanje

Briški, K., (2007), Letna priprava, Slovenščina – obravnava neumetnostnih besedil, 5. razred

stran v UČ, DZ, št. posnetka

UČ: 21 DZ: 32 Pogovarjanje, branje, pisanje, iskanje samostalnikov v besedilu, določanje spola in števila samostalnikom.

samostalnik, število (ednina, dvojina, množina), spol (moški, ženski, sredni).

UČ: 22–25 DZ: 32–34

UČ: 26–28 DZ: 34–36 + strani za utrjevanje (36–38)

10


Zap. CILJI št. ure Učenci: •

46.

47.

48.

• •

49.

50.

51. 52. 53.

sami pišejo krajša besedila, in sicer pripoved o tem, kar so doživeli. PRED PISANJEM – Ob učiteljevi pomoči izdelajo ogrodje miselnega vzorca. MED PISANJEM OSNUTKA – Napišejo naslov in vrsto besedila. – Miselni vzorec pretvorijo v zapisano besedilo in pri tem besedilo členijo na uvod, jedro in zaključek. PO PISANJU OSNUTKA – Preberejo besedilo in najprej sami, nato pa ob pomoči popravijo vsebinske, slogovne, slovnične in pravopisne napake. – Prepišejo besedilo, pri tem pazijo na zunanjo oblikovanost zapisanega besedila; izboljšujejo čitljivost, natančnost in tekočost pisave. – Svoja besedila primerjajo in presojajo. vadijo težja mesta v pravopisu: – rabo velike začetnice v osebnih lastnih imenih, – rabo velike začetnice v eno-/večbesednih slovenskih zemljepisnih lastnih imenih, – rabo male začetnice v nenaselbinskih lastnih imenih.

CILJNA TEMA

PIŠEMO Pripoved o doživetju

Velika začetnica

Briški, K., (2007), Letna priprava, Slovenščina – obravnava neumetnostnih besedil, 5. razred

DEJAVNOSTI

OSVOJENI POJMI

stran v UČ, DZ, št. posnetka

Branje, pisanje, pogovarjanje, delo v skupini, poslušanje.

Uvod, jedro, zaključek, načrt za pisanje.

UČ: 81–84 DZ: 38–40

Branje, pisanje, delo v skupini, pogovarjanje.

Naselbinska, nenaselbinska imena, velika začetnica

UČ: 29–31 DZ: 41–44

11


Zap. CILJI št. ure Učenci:

CILJNA TEMA

DEJAVNOSTI

OSVOJENI POJMI

stran v UČ, DZ, št. posnetka

54.

55.

Tiho in glasno berejo in razčlenjujejo neuradno pismo. PO PRVEM BRANJU: – povedo, kdo je sporočevalec in kdo naslovnik, ter v besedilu poiščejo tiste jezikovne prvine, po katerih so ju prepoznali; – povedo, kaj želi sporočevalec od naslovnika oziroma čemu mu pošilja to besedilo, ter v besedilu poiščejo tiste jezikovne prvine, iz katerih so to prepoznali; – presodijo, ali so izrazi v besedilu vljudni ali ne. PO VNOVIČNEM BRANJU: – ob besedilu odgovarjajo na učiteljeva vprašanja o bistvenih podatkih; – povedo svoje mnenje o tem, kako se bo naslovnik odzval, in svoje mnenje utemeljijo; – v besedilu podčrtajo naslov, nagovor, podpis, datum in določijo njegovo vlogo; – povedo, ali je besedilo popolno ali mu kaj manjka in mu dodajo manjkajoči del. •

56.

• •

BESEDILA Pismo

Branje, pisanje, pogovarjanje,

Neuradno pismo, sporočevalec, naslovnik, UČ: 58–60 elektronsko DZ: 45–48 pismo, elektronski naslov.

Ob ustreznih zunanjih okoliščinah sami tvorijo podobna besedila. Pri tem pazijo na čitljivost, estetskost in pravilnost zapisa. Utrjujejo težja mesta v pravopisu, in sicer deljenje domačih besed. Utrjujejo težja mesta v pravopisu, in sicer zapisovanje velike začetnice v večbesednih naselbinskih imenih, vrstilnih števnikov v datumih.

Briški, K., (2007), Letna priprava, Slovenščina – obravnava neumetnostnih besedil, 5. razred

12


Zap. CILJI št. ure Učenci: • • 57.

• • •

58.

• • • •

59.

• •

tiho in glasno berejo javna obvestila – telefonski imenik, ob besedilu odgovarjajo na učiteljeva vprašanja o bistvenih podatkih, sami postavljajo vprašanja o vsebini besedila, pripovedujejo o svojih izkušnjah ob besedilu, v telefonskem imeniku iščejo zahtevani podatek, v besedilu poiščejo okrajšave in jih razvežejo, vadijo težja mesta v pravopisu – rabo male začetnice v funkcijskih nazivih, seznanijo se z zapisom telefonskih številk, vadijo težja mesta v pravopisu – rabo velike začetnice v osebnih lastnih imenih ter pravilnim vrstnim redom zapisa imena in priimka pri podpisovanju, podčrtajo pridevnike in jim določijo vrsto, število in spol, besedam iščejo sopomenke.

CILJNA TEMA

BESEDILA Telefonski imenik

Briški, K., (2007), Letna priprava, Slovenščina – obravnava neumetnostnih besedil, 5. razred

DEJAVNOSTI

Pogovarjanje, branje, pisanje, urejanje, delo v skupini.

OSVOJENI POJMI

stran v UČ, DZ, št. posnetka

Telefonski imenik, področna koda, UČ: 69–72 naročnik, klicatelj, DZ: 48–51 klicna številka, klic v sili

13


Zap. CILJI št. ure Učenci: • 60.

• •

61.

• • •

62.

63. 64. 65.

• • •

tiho in glasno berejo javna obvestila – TV spored, ob besedilu odgovarjajo na učiteljeva vprašanja o bistvenih podatkih, sami postavljajo vprašanja o vsebini besedila, pripovedujejo o svojih izkušnjah ob besedilu, v sporedu iščejo zahtevani podatek, v besedilu poiščejo okrajšave in jih razvežejo, vadijo oz. utrjujejo težja mesta v pravopisu: rabo velike začetnice v znanih stvarnih lastnih imenih, zapis števnikov. berejo, izpolnjujejo in tvorijo anketo, opazujejo in razčlenjujejo strategije izpolnjevanja ankete, utemeljujejo svoje mnenje.

CILJNA TEMA

BESEDILA TV spored

Radijski spored

BESEDILA

67. 68. 69. 70.

si bogatijo besedišče

Branje, pogovarjanje, pisanje, poslušanje

BESEDILA

Anketa

66.

DEJAVNOSTI

BESEDE Bogatimo besedni zaklad

Briški, K., (2007), Letna priprava, Slovenščina – obravnava neumetnostnih besedil, 5. razred

Branje, pisanje, pogovarjanje, sestavljanje anketnega vprašalnika, izvedba ankete, predstavljanje ankete Branje, pisanje, pogovarjanje, delo s SSKJ

OSVOJENI POJMI

stran v UČ, DZ, št. posnetka

Televizijski spored, televizijski program, vrsta oddaje, predvajanje programa.

UČ: 61–63 DZ: 52–56

Radijski spored, radijski program.

UČ: 64 POS: 15 DZ: 57, 58

Anketa, anketna vprašanja, anketiranec, anketar.

UČ: 65–67 DZ: 58–61

UČ: 47–49 DZ: 62–72

14


Zap. CILJI št. ure Učenci:

71. 72. 73. 74. 75. 76.

• •

• • •

77. 78. 79. 80.

• • •

uvrstijo besede med pridevnike, spoznavajo naslednje jezikoslovne pojme in izraze zanje: pridevnik, spol (moški, ženski, srednji), število (ednina, dvojina, množina), lastnostni, svojilni in vrstni pridevnik, v besedilu podčrtajo pridevnike in jih izpišejo v slovarski obliki, izpisanim pridevnikom določijo spol in število, na podlagi vprašalnic jih razvrstijo v pomenske skupine, v besedilu opazujejo stopnjevanje pridevnika, pridevnikom določijo stopnje, tvorijo pridevniške izpeljanke iz samostalnika.

CILJNA TEMA

PRIDEVNIK PRIDEVNIK Vrste pridevnikov PRIDEVNIK Spol in število pridevnika PRIDEVNIK Stopnjevanje pridevnika

81. 82. PRIDEVNIK 83.

Utrjevanje

Briški, K., (2007), Letna priprava, Slovenščina – obravnava neumetnostnih besedil, 5. razred

DEJAVNOSTI

Branje, pogovarjanje, iskanje pridevnikov v besedilu. Branje, pogovarjanje, pisanje, določanje vrste pridevniku Branje, pogovarjanje, pisanje, določanje števila in spola pridevniku Branje, pogovarjanje, pisanje, stopnjevanje pridevnika, določanje stopnje pridevniku. Iskanje pridevnikov v besedilu, določanje spola in števila pridevniku, stopnjevanje pridevnika, določanje vrste pridevnika

OSVOJENI POJMI

stran v UČ, DZ, št. posnetka

Pridevnik

UČ: 32–33 DZ: 73

Lastnostni, svojilni, vrstni pridevnik.

UČ: 33–39 DZ: 73–78

Ednina, dvojina, množina; moški, ženski, srednji spol.

UČ: 40–42 DZ: 80–82

Osnovnik, primernik, presežnik.

UČ: 43–46 DZ: 89–94

DZ: 78–80, 82–83, 93– 94

15


Zap. CILJI št. ure Učenci: • 84.

• • •

85.

• • • • •

86.

87.

88.

89.

tiho in glasno berejo javna obvestila – jedilni list, ob besedilu odgovarjajo na učiteljeva vprašanja o bistvenih podatkih, sami postavljajo vprašanja o vsebini besedila, pripovedujejo o svojih izkušnjah ob besedilu, v jedilnem listu iščejo zahtevani podatek, vadijo težja mesta v pravopisu – rabo velike začetnice v znanih stvarnih lastnih imenih, podčrtajo pridevnike in jim določijo vrsto, število in spol, besedam iščejo sopomenke, vadijo težja mesta v pravopisu (zapis decimalne vejice v denarni enoti, velika začetnica v stvarnih lastnih imenih, zapis besed, ki se drugače pišejo, kot izgovarjajo). navedejo čim več pomenov iste besede in jih ponazorijo v povedi ali besedni zvezi. povedo, kaj vse bi lahko poimenovali z dano besedo.

CILJNA TEMA

BESEDILA Jedilni list

DEJAVNOSTI

OSVOJENI POJMI

stran v UČ, DZ, št. posnetka

Pogovarjanje, branje, pisanje.

Jedilni list, vrste jedi, cena jedi, skupina jedi.

UČ: 68–69 DZ: 84–89

Pogovarjanje, branje, pisanje.

Večpomenka, enopomenka

UČ: 50–52 DZ: 95–99

BESEDE Večpomenke in enopomenke

Briški, K., (2007), Letna priprava, Slovenščina – obravnava neumetnostnih besedil, 5. razred

16


Zap. CILJI št. ure Učenci:

90. 91. 92.

• • •

93.

94.

95.

96.

97.

98.

• •

99.

tiho in glasno berejo kratka neumetnostna besedila, in sicer poljudnoznanstvena besedila – opis zgradbe, uredijo bistvene podatke v miselni vzorec in ga ustno upovedijo, povedo svoje mnenje o besedilu in ga skušajo utemeljiti, pripovedujejo o svojih izkušnjah ob podobnih besedilih, k samostalnikom dodajajo pridevnike različnih vrst. tiho in glasno berejo kratka neumetnostna besedila, in sicer poljudnoznanstvena besedila – opis prostora, uredijo bistvene podatke v miselni vzorec in ga ustno upovedijo, povedo svoje mnenje o besedilu in ga skušajo utemeljiti, pripovedujejo o svojih izkušnjah ob podobnih besedilih, k samostalnikom dodajajo pridevnike različnih vrst.

CILJNA TEMA

PIŠEMO Opis zgradbe

PIŠEMO Opis prostora

Briški, K., (2007), Letna priprava, Slovenščina – obravnava neumetnostnih besedil, 5. razred

DEJAVNOSTI

Pogovarjanje, pisanje, branje, poslušanje, iskanje podatkov.

Pogovarjanje, pisanje, branje, poslušanje.

OSVOJENI POJMI

stran v UČ, DZ, št. posnetka

Odstavki.

UČ: 84–86 DZ: 100– 102

Odstavki.

UČ: 86–87 DZ: 102– 105

17


Zap. CILJI št. ure Učenci: •

100.

• •

101.

102.

• • • •

103.

104.

105.

CILJNA TEMA

poslušajo prosto govorjena poljudnoznanstvena besedila – opis prostora, odgovarjajo na učiteljeva vprašanja o vsebini besedila, v obrazec vpišejo ustrezne bistvene podatke iz besedila, povedo svoje mnenje o besedilu in ga skušajo utemeljiti, pripovedujejo o svojih izkušnjah z besedilom. govorno nastopajo z vnaprej pripravljeno temo, in sicer opišejo prostor, GOVORIMO PRED GOVORNIM NASTOPOM: – izdelajo ogrodje miselnega vzorca, – po različnih virih iščejo manjkajoče podatke Predstavitev in jih vpišejo v ogrodje miselnega vzorca, sobe – pisno zasnovo govornega nastopa si večkrat preberejo in si jo čim bolj zapomnijo. MED GOVORNIM NASTOPOM: – napovedo temo, – samostojno govorijo ob pisni zasnovi govornega nastopa, in to razločno, naravno in čim bolj zborno. PO GOVORNEM NASTOPU: – poslušalci presodijo govorni nastop.

Briški, K., (2007), Letna priprava, Slovenščina – obravnava neumetnostnih besedil, 5. razred

DEJAVNOSTI

Poslušanje, govorjenje, branje, pisanje.

OSVOJENI POJMI

Prvine govornega nastopa

stran v UČ, DZ, št. posnetka

UČ: 92–94 DZ: 106– 107 POS: 52

18


/LP-Znanka+ali+uganka+5