Issuu on Google+

Barbara Rubin, OŠ Maksa Pečarja

LETNA PRIPRAVA ZA KEMIJO za 9. razred devetletne osnovne šole

Učbeniški komplet: S. A. Glažar, A. Godec, M. Vrtačnik, K. S. Wissiak Grm: Moja prva kemija 2


Literatura: (učbeniki, periodni sistem elementov, priročniki, revije,…) a) obvezni viri za učence 1. Glažar, S. A., Godec, A., Vrtačnik, M., Wissiak Grm, K. S. (2005). Moja prva kemija 2. Učbenik. Modrijan. Ljubljana. 2. Glažar, S. A., Godec, A., Vrtačnik, M., Wissiak Grm, K. S. (2005). Moja prva kemija 2. Delovni zvezek in zgoščenka. Modrijan, Ljubljana. 3. Periodni sistem elementov b) priporočljivi viri za učence (šolska knjižnica, računalnica): 1. Brencelj, A., Glažar, S.,A., Janžekovič, F., Slavinec, M.,Svečko, M., Turk, T. (1999). Naravoslovje za 7. razred 9-letne osnovne šole. Učbenik. DZS, Ljubljana. 2. Glažar, S. A., Godec, A., Vrtačnik, M., Wissiak Grm, K. S. (2004). Moja prva kemija 1. Učbenik. Modrijan. Ljubljana. 3. Gabrič A., Glažar, S.,A., Slatinek Žigon. M., (2003). Kemija danes 1. Učbenik. DZS, Ljubljana. 4. Gabrič A., Glažar, S.,A., Slatinek Žigon. M., (2003). Kemija danes 2. Učbenik. DZS, Ljubljana. 5. Smrdu, A. (2004). Od atoma do molekule. Učbenik. Jutro. Ljubljana. 6. Smrdu, A. (2004). Od molekule do makromolekule. Učbenik. Jutro. Ljubljana. 7. Košele, M.,… (2003). Kemija 8. Učbenik. Tehniška založba. Ljubljana. 8. Zbašnik Zabovnik, I.,… (2003). Kemija 9. Učbenik. Tehniška založba. Ljubljana. 9. Kornhauser, A., Frazer, M. (2003). Pogled v kemijo 8. Učbenik. Cankarjeva založba. Ljubljana. 10. Kornhauser, A., Frazer, M. (2004). Pogled v kemijo 9. Učbenik. Cankarjeva založba. Ljubljana. 11. Glažar, S. A.,… (2004). Kemija danes-učenje z nalogami. Zbirka nalog za 8. in 9. razred devetletne osnovne šole. DZS. Ljubljana. 12. Gabrič, A., Slatinek Žigon, M. (2004). Kemija. Zbirka nalog in vaj z rešitvami za 8.razred. Mladinska knjiga. Ljubljana. 13. Gabrič, A., Slatinek Žigon, M. (2005). Kemija 9. Zbirka nalog in vaj z rešitvami. Mladinska knjiga. Ljubljana. 14. Challoner, J. (1997). Slikovni slovar kemije. Mladinska knjiga. Ljubljana. 15. Kobal, E. (1994). Kemija za vedoželjne, DZS, Ljubljana. 16. Crowther, B. (1992). Naravoslovje, Kemija, Komplet Učbenik, Navodila za vaje, Priročnik za učitelja. Tehniška založba Slovenije , Ljubljana. 17. Haavisto, A. et. al. (1996). Čudežni svet elementov, DZS, Ljubljana. 18. Kovač-Artemis, T. (1984). Kemiki skozi stoletja, MK, Ljubljana. 19. Pretnar, T. (1987). Šolski kemijski laboratorij, DZS, Ljubljana. 20. Ryan, L. (2000). Kemija, Preproste razlage kemijskih pojavov. Tehniška založba. Ljubljana. 21. http://www.keminfo.uni-lj.si/ 22. http://www.chem.leeds.ac.uk/delights/

2


23. http://www.pslc.ws/macrog/index.htm 24. http://www.webelements 25. Interaktivni programi: Spoznavajmo elemente in spojine, KemŠol 2.0 26. Računalniški program Maksova kemija c) za učitelje: 1. Glažar, S. A., Godec, A., Vrtačnik, M., Wissiak Grm, K. S. (2004). Moja prva kemija 1 (učbenik, delovni zvezek in zgoščenka). Modrijan, Ljubljana. 2. Glažar, S. A., Godec, A., Vrtačnik, M., Wissiak Grm, K. S. (2005). Moja prva kemija 2 (učbenik, delovni zvezek in zgoščenka). Modrijan, Ljubljana. 3. Gabrič, A., Glažar, S.,A., Slatinek Žigon. M. (2003). Kemija danes 1 (učbenik, delovni zvezek, priročnik za učitelja). DZS, Ljubljana. 4. Gabrič, A., Glažar, S.,A., Slatinek Žigon. M. (2003). Kemija danes 2 (učbenik, delovni zvezek, priročnik za učitelja). DZS, Ljubljana. 5. Smrdu, A. (2004). Od atoma do molekule (učbenik in delovni zvezek). Jutro. Ljubljana. 6. Smrdu, A. (2004). Od molekule do makromolekule (učbenik in delovni zvezek). Jutro. Ljubljana. 7. Košele, M.,… (2003). Kemija 8 (učbenik in delovni zvezek). Tehniška založba. Ljubljana. 8. Zbašnik Zabovnik, I.,… (2003). Kemija 9 (učbenik in delovni zvezek). Tehniška založba. Ljubljana. 9. Kornhauser, A., Frazer, M. (2003). Pogled v kemijo 8 (učbenik in delovni zvezek). Cankarjeva založba. Ljubljana. 10. Kornhauser, A., Frazer, M. (2004). Pogled v kemijo 9 (učbenik, delovni zvezek, priročnik za učitelja). Cankarjeva založba. Ljubljana. 11. Glažar, S. A.,… (2004). Kemija danes-učenje z nalogami. Zbirka nalog za 8. in 9. razred devetletne osnovne šole. DZS. Ljubljana. 12. Gabrič, A., Slatinek Žigon, M. (2004). Kemija. Zbirka nalog in vaj z rešitvami za 8.razred. Mladinska knjiga. Ljubljana. 13. Gabrič, A., Slatinek Žigon, M. (2005). Kemija 9. Zbirka nalog in vaj z rešitvami. Mladinska knjiga. Ljubljana. 14. Brencelj, A., Glažar, S.,A., Janžekovič, F.,Slavinec, M.,Svečko, M.,Turk, T. (1999). Naravoslovje za 7. razred 9-letne osnovne šole (učbenik, delovni zvezek, priročnik za učitelja), DZS, Ljubljana. 15. Challoner, J. (1997). Slikovni slovar kemije. Mladinska knjiga. Ljubljana. 16. Crowther, B. (1992). Naravoslovje, Kemija, Komplet Učbenik, Navodila za vaje, Priročnik za učitelja. Tehniška založba Slovenije , Ljubljana. 17. Učni načrt: kemija, program osnovnošolskega izobraževanja (1998). Nacionalni kurikularni svet, Ljubljana. 18. Učni načrt: naravoslovje 7, program osnovnošolskega izobraževanja (1998). Nacionalni kurikularni svet, Ljubljana. 19. Asselborn, W., Demuth, R. (1999). Šolski kemijski poskusi z varnim odstranjevanjem odpadnih snovi, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. 20. Falatov, V. (1996), Dotik, barva, vonj, zvok, svetloba. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. 21. Kobal, E. (1994). Kemija za vedoželjne, DZS, Ljubljana.

3


22. Kobal, E. (1991). Kemijske informacije za srednješolce, DZS, Ljubljana. 23. Kovač-Artemis, T. (1984). Kemiki skozi stoletja, MK, Ljubljana. 24. Kral, P., Rentzsch, W., Weissel, H. (1994). Preprosti kemijski poskusi za šolo in prosti čas, DZS, Ljubljana. 25. Požek-Novak, T. (1992). Poskusi v kemiji 1, splošna kemija. DZS, Ljubljana. 26. Pretnar, T. (1987). Šolski kemijski laboratorij, DZS, Ljubljana. 27. Haavisto, A. et. al. (1996). Čudežni svet elementov, DZS, Ljubljana. 28. Disney, W., Haber, H. (1961). Naš prijatelj atom. Mladinska knjiga. Ljubljana. 29. Graunar, M. et al. (1999). Kemija 2000, delovni zvezek 1. DZS, Ljubljana. 30. Graunar, M. et al. (2001). Kemija 2000, delovni zvezek 2. DZS, Ljubljana. 31. Požek-Novak T. (1990). Biokemijski eksperimenti v šoli. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. 32. Vrtačnik, M.,… (1999). Vključevanje eksperimenta v pouk kemije. NTF – KII. Ljubljana. 33. Ryan, L. (2000). Kemija, Preproste razlage kemijskih pojavov. Tehniška založba. Ljubljana. 34. Prva pomoč doma, na delu in v prostem času. (1993). Cankarjeva založba. Ljubljana. 35. Glažar, S. A., Pretnar, T. Kemija za 7. razred. Prosojnice. 36. Bačnik, A., Ipavec, R. (2001). Izbrani kemijski poskusi – 1. del. Video. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. 37. Kemija. Kislinsko bazne reakcije. Video. Videofon. Blejska Dobrava. 38. Kemija. Nevtralizacijska titracija. Video. Videofon. Blejska Dobrava. 39. Kemija v uporabi. Video. Videofon. Blejska Dobrava. 40. Umetne mase. Video. Videofon. Blejska Dobrava. 41. Kemija čistil. Video. Založba Jaka. Ljubljana. 42. Predelava zemeljskega olja. Video. Videofon. Blejska Dobrava. 43. Učinek tople grede. Video. Založba Jaka. Ljubljana. 44. Pufič, T...(1996). Pralna sredstva. Zgoščenka. UTM. Ljubljana. 45. http://www.keminfo.uni-lj.si/ 46. http://www.minet.si/kemija/ 47. http://www.chem.leeds.ac.uk/delights/ 48. http://www.zrss.si/pps/kem/kem.htm 49. http://www.webelements 50. http://www.pslc.ws/macrog/index.htm 51. Interaktivni programi: Spoznavajmo elemente in spojine, Kemijska reakcija in svetloba, KemŠol 2. 52. Računalniški program Maksova kemija 53. Revija Kemija v šoli

4


STANDARDI ZNANJA (podrobni vsebinski standardi znanja so v pripravi in bodo objavljeni v kratkem) Minimalni standardi znanja Učenec, ki dosega minimalni standard znanja: • sodeluje v skupini z boljšimi učenci pri izvajanju eksperimentov; • zna z besedami opisati eksperimentalna opažanja ali podatke iz literature in jih predstaviti v vnaprej pripravljeni tabeli; • pozna definicije pojmov jedrnih vsebin; • pozna simbole za ključne elemente; • pozna pomen formul za ključne spojine jedrnega sklopa; • zna z besedami opisati kemijske spremembe kot spremembe snovi in energije za tiste spremembe, ki so vključene v jedrni vsebinski sklop; • zna izračunati relativne molekulske mase; • pozna osnovna načela varnega dela s snovmi; • ima pozitiven odnos do šolskega dela, učitelja in sošolcev.

Temeljni standardi znanja So opredeljeni na treh nivojih. 1. NIVO Za doseganje tega nivoja učenec: • izvaja eksperimente po navodilih; • ureja podatke v tabele ob pomoči učitelja; • prepoznava vzorce v podatkih; • zna in razume definicije pojmov jedrnih vsebin; • pozna simbole elementov, ki so vključeni v jedrni vsebinski sklop; • zna zapisovati formule spojin, ki so vključene v jedrni vsebinski sklop; • pozna, razume in zna uporabljati kvantitativen pomen simbolov in formul; • zna izračunati masne deleže topljenca v raztopinah; • zna opisati kemijsko spremembo z besedami in preprostejše tudi z uporabo kemijskih simbolov, formul in preprostih reakcijskih shem; • pozna vplive snovi na okolje in pozna načela varnega dela s snovmi v šoli in doma.

5


2. NIVO Za doseganje tega nivoja učenec: • samostojno izvaja eksperimente po navodilih; • samostojno beleži rezultate, jih predstavi v primerni obliki in postavlja zaključke; • zna povezovati zaključke s teoretično obravnavo učne vsebine; • zna izračunati masne deleže elementov v spojinah; • pozna, razume in zna uporabljati kvantitativni pomen simbolov in formul ter zna iz množine snovi izračunati maso snovi; • zna opisovati tudi zahtevnejše kemijske spremembe s simboli in formulami; • zna sklepati o možnih vplivih snovi in kemijskih sprememb na okolje ter pozna načela varnega dela s snovmi in jih posreduje tudi svojim sošolcem v skupini; • pozna pomen in uporabo snovi jedrnega vsebinskega sklopa za vsakdanje življenje; • obvlada eno izbirno vsebino oz. njen del in jo posreduje sošolcem. 3. NIVO Za doseganje tega nivoja učenec: · zna ob pomoči učitelja voditi skupino; · samostojno beleži rezultate, jih predstavi v primerni obliki, postavlja hipoteze in jih preverja z uporabo literature ali dodatnih eksperimentov; · zna povezovati zaključke s teorijo; · zna reševati tudi zahtevnejše računske naloge (iz mase snovi izračunati množino snovi); · zna posploševati lastnosti snovi na novih primerih; · zna predstaviti s simbolnimi zapisi tudi zahtevnejše kemijske spremembe in sklepati o vplivu reakcijskih pogojev na potek kemijske spremembe; · zna sklepati o vplivih snovi in kemijskih procesov na okolje ter pozna načela varnega dela s snovmi in jih posreduje tudi svojim sošolcem v skupini; · pozna pomen in uporabo snovi jedrnega vsebinskega sklopa za vsakdanje življenje; · obvlada dve izbirni vsebini oz. njune dele in ju posreduje sošolcem.

6


Preverjanje in ocenjevanje znanja Vsebinska znanja preverjam ustno sproti in pregledno ob koncu vsakega vsebinskega sklopa. Ocenjevanje je ustno in pisno (test), ocenjujejo se tudi eksperimentalno delo in seminarske naloge oz. plakati s predstavitvami. Kriteriji za pisno ocenjevanje: 50% doseženih točk 65% doseženih točk 80% doseženih točk 90% doseženih točk

zd(2) db(3) pdb(4) odl(5)

V primeru zahtevnejših nalog, težje razumljive snovi oziroma učno šibkejšega razreda se navedeni kriterij ustrezno zniža. Kriteriji in opisniki za ustno ocenjevanje: opisniki Razumevanje Razlaga Primeri Argumenti Predstavitev

odlično upošteva vse značilnosti učinkovita ubeseditev prepričljivi, originalni, ilustrativni originalni, prepričljivi, elegantni, logični prepričljiva, jasna, koherentna, pristna

prav dobro

dobro

zadostno

nezadostno

upošteva večino značilnosti zgledna ubeseditev

upošteva bistvene pomanjkljivo značilnosti primerna ubeseditev pomanjkljiva

ni

ustrezni, lastni

lastni, deloma ustrezni, preprosti

ni ali neustrezni

lastni, ustrezni

lastni, deloma ustrezni ali povzeti

pomanjkljivi, okorni, deloma ustrezni pomanjkljivi

jasna, koherentna

zatikajoča, a z bistvenimi podatki

pomanjkljiva

ni ali kaotična

ni primerna

ni ali neustrezni

7


Kriteriji in opisniki za ocenjevanje eksperimentalnih veščin: merila in opisi/

zadostno

dobro

prav dobro

odlično

sodeluje s skupino pri izvajanju eksperimentov po navodilih

s pomočjo učitelja in skupine izvaja eksperimente po navodilih

s pomočjo učitelja izvaja eksperimente po navodilih

pod nadzorom učitelja izvaja eksperimente po navodilih

Minimalni standardi

Temeljni standardi znanja

področje spremljanja Načrtovanje preprostih poskusov in uporaba preprostih tehnik dela, pripomočkov in aparatur Spremljanje, opazovanje, zapisovanje ugotovitev in merjenja Oblikovanje poročila o delu znanja

8


Kriteriji in opisniki za ocenjevanje izdelkov učencev (plakat, miselni vzorec, seminarska naloga): merila in opisi/

zadostno

dobro

Pri delu najpogosteje uporablja le učbenik. Slikovni material je slabo izbran in ni primerne velikosti. Zelo težko obnovi snov in jo z izredno težavo poda sošolcem. Večina vsebin med ni smiselno povezanih. Izdelek ni dodelan, sošolci iz njega ne razberejo bistva. Predstavitev je zelo nerazumljiva in premalo zanimiva. Opazi se slabo poznavanje pojmov.

Pri zbiranju podatkov uporablja pisane vire in redkeje vire v elektronski obliki. Slikovnega materiala je dovolj vendar se v celoti ne navezuje na izbrano temo. Pri izboru pojmov ima včasih težave. Ima težave pri poročanju sošolcem. Najpogosteje prebere zapisan tekst. Izdelek je estetski vendar nedodelan. Pri predstavitvi so opazne napake. Premalo natančno pozna pojme, kar je odraz nenatančno opravljenega dela.

prav dobro

odlično

področje spremljanja

Zbiranje informacij in urejanje podatkov

Poznavanje in razumevanje pojmov

Izdelava zaključnega dela (plakat, poročilo..)

Predstavitev dobljenih rezultatov

Minimalni standardi

Pri zbiranju podatkov uporablja pisane vire in vire v elektronski obliki. Slikovnega materiala je dovolj, vendar ni izviren. Zbere ustrezne podatke vendar ima majhne težave pri izboru bistvenih pojmov. Sošolcem podaja snov s pomočjo zapisanega teksta. Samostojno oblikuje razumljive zaključke, vendar pa je opaziti nekaj težav pri vključevanju lastnih idej. Izdelek je estetski. Pripravljeni rezultati so zanimivi. Predstavitev je jasna, vendar premalo zanimiva in ne pritegne sošolcev. Temeljni standardi znanja

Natančno zbere informacije in pri tem uporablja pisane vire in vire v elektronski obliki. Slikovnega materiala je dovolj; je izviren in ustrezne velikosti. Zna izbrati bistvene podatke in jih oblikovati v celoto. Pozna in razume vse pojme, ki jih zna jasno podati sošolcem in jih povezovati v celoto. Poroča prosto, torej ne uporablja zapiskov. Samostojno oblikuje razumljive zaključke. Pri tem prevladujejo lastne ideje. Zaključki so zelo zanimivi. Zna jasno in zanimivo razumljivo predstaviti rezultate opravljenega dela.

znanja

9


OPERATIVNI CILJI TEMATSKEGA VSEBINSKEGA SKLOPA • Seznanijo se z učilnico kemije in z načinom dela pri predmetu; • spoznajo učne pripomočke – učbenik, delovni zvezek, zgoščenka, periodni sistem, zvezek; • seznanijo se z načini preverjanja in ocenjevanja; • urijo se v zaznavanju.

• Ponovijo snov 8. razreda, potrebno za razumevanje snovi v 9. razredu.

VSEBINE

Uvodna ura

pred. št. ur

1

DIDAKTIČNI PRISTOPI (AKTIVNOSTI, DEJAVNOSTI) • Spoznavanje učilnice (ognjevarni pult, digestorij, …); • predstavitev učnih pripomočkov, seznanjanje z načini preverjanja in ocenjevanja;

Medpred. povezava

Naravoslovje Biologija Fizika

Atom in periodni sistem; ionska vez, kovalentna vez, lastnosti snovi; kemijska reakcija, urejanje kemijskih enačb;ogljikovodiki.

4

OPOMBE

Učbenik, delovni zvezek, zgoščenka, periodni sistem, dodatna strokovna literatura. Zaščitna sredstva, laboratorijski pribor in steklovina, prazna čajna vrečka, temna steklenica.

Eksperiment: »Aladinova svetilka« (vir: Kemija v šoli, junij 2005)

Ponovitev snovi 8.razre da

UČNA SREDSTVA

Kemikalije: 30% vodikov peroksid, kalijev jodid.

• Ustna ponovitev snovi 8. razreda, reševanje nalog (skupinsko, individualno ali v dvojicah); • ogled animacij, poskusov in modelov na zgoščenki.

Učbenik, delovni zvezek, periodni sistem, dodatna strokovna literatura. Zgoščenka: Moja prva kemija 1

1. Kisline, baze in soli • znajo opredeliti razliko v lastnostih kovinskih in nekovinskih oksidov pri reakciji

Jedrna vsebina: KISLINE, BAZE

• Izvajanje eksperimentov za določanje kislosti in

Biologija Gospodinjstvo

Zaščitna sredstva, laboratorijski pribor in steklovina, pH meter,

10


z vodo; • znajo z uporabo indikatorjev razlikovati med kislimi, bazičnimi in nevtralnimi raztopinami; • znajo opredeliti kisline in baze glede na oddajanje in sprejemanje protonov; • znajo napisati formule nekaterih kislin, baz in soli; • znajo uporabiti pH-lestvico kot merilo za oceno kislosti kislin in baz v vodnih raztopinah; • spoznajo, da pri reakcijah med kislinami in bazami nastanejo soli in voda; • znajo zapisati enostavne primere reakcij med kislinami in bazami; • znajo poimenovati osnovne soli; • znajo izračunati masni delež topljenca v raztopini; • poznajo pomen, uporabo in nevarnost soli, kislin in baz v vsakdanjem življenju ter njihov

IN SOLI

• Kisline v organizmih in okolju 1. Kislost in bazičnost snovi v našem neposrednem okolju (rastline, živali, človek) 2. Kisle padavine in njihov vpliv na okolje 3. Ukrepi v primerih nesreč s kislinami in bazami • Kovinski in nekovinski oksidi 1. Priprava oksidov 2. Ugotavljanje topnosti oksidov v vodi in določanje kislosti/bazičnosti oksidov •

Najbolj pomembne kisline, baze in soli

• Definicija kislin in baz 1. Zapisovanje enostavnih kislin in baz

13

bazičnosti raztopin z indikatorji; Eksperiment: Preizkušanje kislosti oziroma bazičnosti raztopin snovi, ki jih najdemo doma. • Spajanje elementov s kisikom, raztapljanje oksidov v vodi, ugotavljanje kislosti in bazičnosti z indikatorji Eksperimenta: Gorenje žvepla. Gorenje magnezija. • reakcije nevtralizacije med kislino in bazo; Eksperimenti: Reakcija med klorovodikovo kislino in natrijevim hidroksidom. Reakcija med vodikovim kloridom in amoniakom. Reakcija med kisom za vlaganje in pecilnim praškom. • reakcije nastanka soli; Eksperimenta: Reakcija magnezija z razr. klorovodikovo kislino. Reakcija kalcijevega karbonata z razr. klorovodikovo kislino. • merjenje pH vodnih

Matematika

indikatorji (univerzalni, lakmus, metiloranž, fenolftalein, sok rdečega zelja,…), kis za vlaganje, limona, pecilni prašek, šipkov čaj,kamilični čaj, vodovodna voda, fiziološka raztopina, milnica, zobna pasta, čistilo za pečico, grenivkin sok, Aspirin, Rupurut, destilirana voda. Kemikalije: Žveplo, magnezij, razredčena klorovodikova kislina, raztopina amoniaka, kalcijev karbonat, ocetna kislina. Modeli in multimedijske simulacije za prikaz zgradbe snovi (modeli atomov in molekul) in ponazoritev reakcij Zgoščenke: Moja prva kemija 2 Videokasete:

11


vpliv na okolje.

2. Razlikovanje med kislinami in bazami z indikatorji 3. pH-lestvica kot merilo za kislost in bazičnost

raztopin različnih vzorcev; • animacije zapisov reakcij z modeli in na zgoščenki; Eksperiment: Kislost ocetne in klorovodikove kisline • zapisovanje enačb reakcij med oksidi in vodo ter enačb reakcij med kislinami in bazami • poimenovanje soli; • ponovitev in utrditev pojmov topilo, topljenec in raztopina; • ponovitev in utrditev pojmov, povezanih z raztopinami, in kislih padavine ter njihov vpliv na okolje.

• Reakcije med kislinami in bazami 1. Nevtralizacija nastanek in poimenovanje soli 2. Topnost soli v vodi, nasičena raztopina 3. Topilo, topljenec in raztopina 4. Masni delež topljenca v raztopini

OPERATIVNI CILJI TEMATSKEGA VSEBINSKEGA SKLOPA

VSEBINE

pred. št. ur

Kislinsko bazne reakcije Nevtralizacijska titracija Spletne strani: www.keminfo.uni-sl.si Periodni sistem elementov

DIDAKTIČNI PRISTOPI (AKTIVNOSTI, DEJAVNOSTI)

Medpred. povezava

• Izvajanje eksperimentov; • opazovanje, beleženje opažanj, prepoznavanje

Biologija Gospodinjstvo

UČNA SREDSTVA

OPOMBE

2. Kisikova družina organskih spojin • na osnovi eksperimentov spoznajo lastnosti organskih kisikovih spojin; • na osnovi eksperimentov spoznajo ključne lastnosti

Jedrna vsebina: KISIKOVA DRUŽINA ORGANSKIH SPOJIN

15

Zaščitna sredstva, laboratorijski pribor in steklovina, pH meter, indikatorji (lakmus, fenolftalein,

12


alkoholov, karboksilnih kislin in estrov; • prepoznajo hidroksilno, etrsko, karbonilno, karboksilno in estrsko funkcionalno skupino v zapisu spojin; • znajo poimenovati alkohole, karboksilne kisline, s katerimi se srečajo v vsakdanjem življenju; • spoznajo vplive delovanja alkoholov na organizem, spoznajo znake zastrupitve z metanolom in etanolom ter se naučijo nuditi prvo pomoč; • znajo zapisati strukturne ali racionalne formule preprostih znanih primerov kisikovih organskih spojin, zlasti alkoholov in karboksilnih kislin; • spoznajo uporabo kisikovih organskih spojin v vsakdanjem življenju in industriji (topila, dodatki hrani, razkužila); • poznajo ključne fizikalne lastnosti maščob (agregatno stanje, topnost, gostota);

• Alkoholi, karboksilne kisline in estri (etri, aldehidi in ketoni le informativno) 1. Opredelitev funkcionalnih skupin in glavnih predstavnikov te skupine spojin 2. Vpliv funkcionalne skupine na topnost, vrelišče, kislost/bazičnost v primerjavi z vodo in ogljikovodiki 3. Vpliv funkcionalne skupine na reaktivnost: reakcija alkoholov z natrijem, eliminacija vode iz alkoholov, oksidacija, estrenje in hidroliza estrov 4. Razširjenost v naravi in uporaba • Maščobe 1. Sestava, lastnosti in uporaba, žarkost 2. Bazična hidroliza maščob - mila • Ogljikovi hidrati 1. Monosaharidi

vzorcev in sklepanje ter povezovanje sklepov v pravila; Eksperimenti: Mešanje alkoholov z vodo Gorenje metanola in etanola Reakcija natrija z vodo in z alkoholom (primerjalno) Oksidacija primarnih, sekundarnih in terciarnih alkoholov Priprava estra salicilne kisline in metanola Ugotavljanje nasičenosti maščobnih kislin, vezanih v maščobe Dokaz glukoze in fruktoze Dokaz škroba • opisovanje sprememb z besednimi zapisi in reakcijskimi shemami; • urejanje fizikalnih lastnosti v tabele; • uporaba multimedijskih predstavitev; • uporaba modelov za prikaz strukture kisikovih organskih spojin in prepoznavanje reaktivnih mest;

univerzalni), barvila(klorofil, rdeče barvilo, metilensko modrilo), alkotest, jabolčni sok, kvas, različna olja in trdne maščobe, mivka, lesena deščica, balon. Kemikalije: Metanol, etanol, propan-1-ol, propan-2ol, butan-1-ol, 2metilpropan-2-ol, višji alkoholi, apnica, natrij, kalijev dikromat, salicilna kislina, žveplova kislina, oksalna kislina, propanon, borova smola, natrijev hidrogenkarbonat, kloroform, glicerol, ricinusovo olje, ribje olje, bencin, 2% raztopina broma v diklorometanu, glukoza, fruktoza, saharoza Fehlingov reagent, škrob, jodovica, klorovodikova kislina. Modeli in multimedijske

13


• znajo opredeliti maščobe kot estre maščobnih kislin in glicerola; • poznajo soli maščobnih kislin kot mila in kako jih lahko pridobivamo iz maščob;

• uporaba virov informacij za ugotavljanje uporabe kisikovih organskih spojin; • sestavljanje modelov maščob, monosaharidov ter poenostavljenih modelov škroba in celuloze;

(glukoza, fruktoza) 2. Disaharidi (saharoza) 3. Polisaharidi (škrob in celuloza) 4. Dokazne reakcije za glukozo in škrob

• znajo v strukturi monosaharidov prepoznati kisikove funkcionalne skupine (hidroksilna, karbonilna) in jih povežejo z lastnostmi;

simulacije za prikaz zgradbe snovi (modeli atomov in molekul) in ponazoritev reakcij Zgoščenke: Moja prva kemija 2 Pralna sredstva Videokasete: Kemija čistil Spletne strani: www.keminfo.uni-sl.si

• znajo razlikovati med monosaharidi, disaharidi in polisaharidi ter prepoznajo monosaharidne enote v disaharidih in polisaharidih;

Zgodovinski viri, strokovna literatura Periodni sistem elementov

• spoznajo pomen maščob in ogljikovih hidratov za uravnoteženo prehrano

OPERATIVNI CILJI TEMATSKEGA VSEBINSKEGA SKLOPA

VSEBINE

pred. št. ur

DIDAKTIČNI PRISTOPI (AKTIVNOSTI, DEJAVNOSTI)

Medpred. povezava

UČNA SREDSTVA

Biologija Gospodinjstvo

Zaščitna sredstva, laboratorijski pribor in steklovina, šop las,bela

OPOMBE

3. Dušikova družina organskih spojin • na osnovi eksperimentalnih opažanj spoznajo dušik kot ključni element v organskih

Jedrna vsebina: DUŠIKOVA

9

• Izvajanje eksperimentov; • opazovanje, beleženje

14


spojinah; • na osnovi eksperimentalnih opažanj spoznajo amino skupino kot bazično funkcionalno skupino; • spoznajo aminokisline kot osnovne gradnike beljakovin; • znajo opredeliti aminsko in karboksilno skupino v molekuli aminokisline; • spoznajo peptidno vez kot način medsebojne vezave aminokislin; • na osnovi eksperimentalnih opažanj ugotavljajo lastnosti beljakovin; • znajo opredeliti beljakovine kot sestavine živih bitij; • poznajo pomen beljakovin v prehrani in posledice njihovega pomanjkanja; • poznajo občutljivost beljakovin na onesnaževala in temperaturo ter s tem vpliv okolja na zdravje; •

DRUŽINA ORGANSKIH SPOJIN • Dokazovanje dušika 1. Dokaz dušika v izbrani snovi 2. Dokazovanje bazičnosti amino skupine - analogija z amoniakom • Aminokisline 1. Zgradba 2. Povezovanje aminokislin peptidna vez • 1. 2. 3.

Beljakovine Zgradba, delitev Lastnosti beljakovin Razširjenost v naravi in njihov pomen za življenje

opažanj, sklepanje in povezovanje s teorijo; Eksperimenti: Dokaz dušika in žvepla Vsebnost beljakovin v različnih vrstah moke Kislost in bazičnost aminokislin Dokaz peptidne vezi Lastnosti beljakovin (spremembe pri segrevanju in ob dodatku različnih kemikalij) Encimi so beljakovine • uporaba modelov za prikaz strukture aminokislin in peptidov; • besedni in formulski zapisi nastanka dipeptida - peptidna vez, amidna vez); • urejanje zbirke beljakovinskih živil;

moka, črna moka, univerzalni indikator, zbirka beljakovinskih živil, krompir, bombažna krpica, svila, jajčni beljak, štoparica. Kemikalije: Bakrov sulfat, natrijev hidroksid, amoniak, ocetna kislina, svinčev acetat, glicin, serin, alanin, jodovica, dušikova kislina, svinčev nitrat, natrijev klorid. Modeli in multimedijske simulacije za prikaz zgradbe snovi (modeli atomov in molekul) in ponazoritev reakcij Zgoščenke: Moja prva kemija 2 Spletne strani: www.keminfo.uni-sl.si Periodni sistem elementov

poznajo encime kot

15


biokatalizatorje. OPERATIVNI CILJI TEMATSKEGA VSEBINSKEGA SKLOPA

VSEBINE

pred. št. ur

DIDAKTIČNI PRISTOPI (AKTIVNOSTI, DEJAVNOSTI)

Medpred. povezava

UČNA SREDSTVA

fizika matematika

Zaščitna sredstva, laboratorijski pribor in steklovina, jeklena volna, tehtnica.

OPOMBE

4. Količinski odnosi •

pridobijo predstavo o masi atomov;

spoznajo pojem relativne atomske mase elementov in znajo izračunati relativno molekulsko maso spojin;

spoznajo pojem množine snovi z enoto mol;

povežejo relativno atomsko maso elementov in relativno molekulsko maso z množino snovi;

znajo izračunati masni delež elementov v spojinah;

spoznajo osnove kvantitativnih odnosov pri kemijskih reakcijah;

spoznajo uporabo kemijskih enačb za določitev množinskih razmerij;

Jedrna vsebina: KOLIČINSKI ODNOSI

• Relativna atomska in molekulska masa: 1. Predstavitev reda velikosti mase atomov in vzrokov za uporabo relativnih atomskih mas 2. Računanje relativne molekulske mase spojin iz kemijske formule • Množina snovi 1. Odnosi med maso snovi, množino snovi in molsko maso snovi 2. Kvalitativne (katere snovi reagirajo in katere nastanejo) in kvantitativne spremembe

9

Uporaba periodnega sistema kot vira informacij; • iskanje relativne atomske mase za posamezne elemente po periodnem sistemu in primerjanje elementov; • računanje relativne molekulske mase; • priprava zbirke za ponazoritev 1 mola elementov in spojin; (ogljik, železo, baker, voda, saharoza, natrijev klorid, etanol, …) • računanje masnega deleža elementov v spojinah; • računanje mase snovi iz množine snovi; • prepoznavanje množinskih razmerij iz urejene kemijske enačbe reakcij, ki jih eksperimentalno

Kemikalije: Modra galica, natrijev karbonat, vodikov peroksid, kalijev jodid, magnezijev trak, žveplo Zgoščenke: Moja prva kemija 1 Moja prva kemija 2 Videokasete: Izbrani kemijski poskusi I.del Modeli atomov in molekul za ponazoritev zgradbe snovi Periodni sistem elementov v tabelarni in računalniški obliki

16


znajo iz množine snovi izračunati maso snovi;

spoznajo zakon o ohranitvi mase.

OPERATIVNI CILJI TEMATSKEGA VSEBINSKEGA SKLOPA

(množine reaktantov in produktov) pri kemijskih reakcijah

VSEBINE

izvedemo ali si jih ogledamo na videu ali zgoščenki; Eksperimenti: Gorenje železa Nastanek oborine bakrovega karbonata Razpad vodikovega peroksida Reakcija magnezija z vodno paro Oksidacija žvepla Spajanje natrija in klora pred. št. ur

DIDAKTIČNI PRISTOPI (AKTIVNOSTI, DEJAVNOSTI)

Medpred. povezava

UČNA SREDSTVA

OPOMBE

5. Polimeri • spoznajo naravne in sintezne polimere; • na osnovi eksperimentov spoznavajo ključne lastnosti polimerov (vpliv temperature na trdnost, odpornost na organska topila, kisline in baze) in sklepajo o njihovi uporabni vrednosti; • z uporabo modelov in slikovnih prikazov sklepajo na velikost molekul in razvijejo

Jedrna vsebina: POLIMERI

• Naravni polimeri: kavčuk, škrob, celuloza, beljakovine • Sintezni polimeri 1. Lastnosti 2. Strukturna primerjava naravnih in sinteznih polimerov

6

• Priprava zbirke sinteznih polimerov; • Izvajanje eksperimentov za pridobivanje polimerov ali ogled animacij reakcij na zgoščenki; Eksperimenti: Sinteza najlona Priprava poliestra – gliptalna smola Naredimo super žogo

Biologija Zgodovina

Zaščitna sredstva, laboratorijski pribor in steklovina, papirnati lončki, lesene palčke, papirnata vrečka, plastična vrečka, škarje, steklene plošče, vzorci polimerov (poliester, bakelit, polieten, polistiren, polimer za vezavo vode iz pleničke,…), škarje, destilirana voda. Kemikalije:

17


razumevanje pojma makromolekula; • spoznajo glavne predstavnike sinteznih polimerov in razumejo podobnost v strukturi med naravnimi in sinteznimi polimeri;

• izvajanje eksperimentov za ugotavljanje lastnosti polimernih materialov; • beleženje opažanj, iskanje zakonitosti v povezavi z zgradbo polimerov; Eksperimenti: Zamreževanje polimerov Lastnosti plastičnih in papirnatih vrečk za smeti Vpliv toplote na lastnosti polimerov Nekateri polimeri vpijajo vodo • prikazi zgradbe polimerov z modeli in ugotavljanje ponavljajoče se enote, ogled animacij na zgoščenki;

3. Uporaba polimerov in okoljski problemi

• spoznavajo pomen polimerov za razvijanje novih materialov v vsakdanjem življenju; • spoznajo vplive uporabe polimerov na okolje in spoznajo potrebo po recikliranju polimerov in ustrezne možnosti.

• spoznajo pomen nafte in petrokemije za gospodarski razvoj; • preučijo alternativne vire energije in možnosti za njihovo širše uveljavljanje v različnih

Izbirna vsebina: Nafta in derivati – viri energije in surovin • Nafta in derivati 1. Nafta in derivati -

2

• Raziskava o zalogah nafte in uporabi naftnih derivatov ter vpliv naftnih derivatov na okolje; • raziskava o alternativnih virih

Raztopina adipildiklorida v cikloheksanu, vodna raztopina heksan-1,6diamina v natrijevem hidroksidu, anhidrid ftalne kisline, natrijev acetat, glicerol, etanol, vodno steklo, klorovodikova kislina, natrijev hidroksid, aceton, heksan, kuhinjska sol, sečnina, modra galica. Zgoščenke: Moja prva kemija 2 Videokasete: Umetne mase Kemija v uporabi Spletne strani: www.keminfo.uni-sl.si www.pslc.ws/macrog/ index.htm

Fizika Geografija Videokaseta: Predelava zemeljskega olja

Izbirne vsebine oz. dele izbirnih vsebin učenci obdelajo samostojno

18


okoljih; • spoznajo vplive halogenoogljikovodikov na okolje; • spoznajo pomen halogeniranih ogljikovodikov kot fitofarmacevtskih pripravkov, njihovo toksičnost in bioakumulativnost; • spoznajo, kako lahko kot posamezniki prispevamo k lepšemu in bolj zdravemu okolju.

osnova za razvoj sodobne družbe 2. Nafta kot vir energije 3. Nafta kot vir surovin za razvoj novih materialov • Nafta in okolje 1. Vplivi ogljikovodikov in halogenoogljikovodikov na okolje; učinek tople grede, uničevanje ozonske plasti 2. Toksičnost halogeniranih ogljikovodikov za žive organizme

• • • •

energije; uporaba virov podatkov; obiski knjižnic; ogled videa, delo z računalnikom in medmrežjem; vrednotenje in ocenjevanje izdelkov učencev.

pod vodstvom učitelja kot seminarske naloge ali plakate in jih predstavijo sošolcem.

Od 64 ur je razporejenih 58 ur, 6 ur je namenjenih pisnemu ocenjevanju znanja (testu) in analizi testa (vsako konferenčno obdobje 2 uri).

19


Členitev vsebinskih sklopov po učnih urah Od 64 ur je razporejenih 58 ur, 6 ur je namenjenih pisnemu ocenjevanju znanja (testu) in analizi testa (vsako konferenčno obdobje 2 uri). 1. 2. 3. 4. 5.

Vsebina učne ure Uvodna ura Ponovitev snovi 8. razreda

Dejavnosti Spoznavanje učilnice, predstavitev učnih pripomočkov, seznanjanje z načini preverjanja in ocenjevanja. Demonstracijski eksperiment: Aladinova svetilka (vir: Kemija v šoli, junij 2005) Zgradba atoma, uporaba periodnega sistema; Ionska vez, kovalentna vez, lastnosti snovi; Kemijska reakcija, urejanje kemijskih enačb; Ogljikovodiki.

Jedrna vsebina: Kisline, baze in soli 6.

Kisline in baze okoli nas

7.

Ugotavljanje kislosti in bazičnosti z indikatorji

8. 9.

Nastanek oksidov in raztapljanje oksidov v vodi

10 .

Protoliza kislin

11 .

Protoliza baz

13 ur

Seznanitev s kislinami in bazami iz vsakdanjega življenja, ponovitev simbolov za označevanje nevarnosti na embalaži kislin in baz v laboratoriju (učbenik str. 6,7, delovni zvezek str. 5,6). Ugotavljanje kislosti in bazičnosti z različnimi indikatorji (lakmus, fenolftalein, metiloranž, sok rdečega zelja, univerzalni indikator). Skupinsko eksperimentalno delo: Preizkusimo kislost oziroma bazičnost snovi, ki jih najdemo doma (učbenik str. 9, 10) Prikaz nastanka kislin in baz z gorenjem nekaterih elementov v kisiku in raztapljanjem nastalih oksidov v vodi, ugotavljanje razlike v lastnostih kovinskih in nekovinskih oksidov pri reakciji z vodo. Demonstracijski eksperiment: Gorenje žvepla, gorenje magnezija (učbenik str. 11, 12) Poskus na zgoščenki: Gorenje žvepla, magnezija in rdečega fosforja Ugotavljanje vzroka za kislost, prikaz nastanka oksonijevega iona. Demonstracijski eksperiment: Delci, prisotni v vseh kislih raztopinah (učbenik str. 14) Ogled animacij na zgoščenki: Nastajanje oksonijevega iona, žveplova kislina in voda, močna kislina Ogled videokasete: Kislinsko bazne reakcije (o kislinah!) Ugotavljanje vzroka za bazičnost, prikaz nastanka hidroksidnega iona. Demonstracijski eksperiment: Delci, prisotni v vseh bazičnih vodnih raztopinah (učbenik str. 19, 20) Ogled animacij na zgoščenki: Amoniak v vodi, raztapljanje natrijevega hidroksida Ogled videokasete: Kislinsko bazne reakcije (o bazah!)

20


12 .

pH lestvica

13 .

Reakcija nevtralizacije

14 .

Reakcije nastanka soli

15 . 16 . 17 .

Formule in imena soli

18 .

Utrjevanje in preverjanje snovi

Utrjevanje in preverjanje snovi Odstotna koncentracija in vpliv temperature na topnost

Opredelitev pH lestvice, ugotavljanje odvisnosti med pH vrednostjo in koncentracijo oksonijevih oz. hidroksidnih ionov (učbenik str. 15 – 18) Skupinsko eksperimentalno delo: Preizkušanje kislosti oziroma bazičnosti vodnih raztopin snovi (delovni zvezek str. 10, 11) Demonstracijski eksperiment: Kako kisli sta raztopini ocetne kisline in klorovodikove kisline (učbenik str. 15) Ogled animacij na zgoščenki: Indikatorji, močna kislina, šibka kislina, ocetna kislina in voda Ugotavljanje produktov reakcije med kislino in bazo, spremljanje reakcije z indikatorjem, zapisovanje enačb reakcij. Demonstracijski eksperiment: Ugotovimo snov, ki nastane pri nevtralizaciji (učbenik str. 21, 22). Skupinsko eksperimentalno delo: Ugotovimo, katera snov nastane pri nevtralizaciji (delovni zvezek str. 14) Ogled poskusa na zgoščenki: Titracija Ogled videokasete: Nevtralizacijska titracija Seznanitev z reakcijami nastanka soli, opredelitev pojma elektrolit. Skupinsko eksperimentalno delo: Reakcija med kislino in kovino, reakcija med kislino in karbonati (delovni zvezek str. 12, 13). Skupinsko eksperimentalno delo: Katere snovi prevajajo električni tok (učbenik str. 23) Poimenovanje soli in zapisovanje formul soli; zapisovanje enačb reakcij nastanka soli (učbenik str. 22). Utrjevanje snovi (ustno, delovni zvezek, učni list,…), preverjanje znanja in razumevanja, odpravljanje napak. Opredelitev pojmov masni delež topljenca, odstotna koncentracija raztopine, topnost snovi, nasičena raztopina; ugotavljanje vpliva temperature na topnost snovi (učbenik str. 25 – 28, delovni zvezek str. 17, 18) Skupinsko eksperimentalno delo: Koliko kalijevega nitrata lahko raztopimo v čaši vode (učbenik str. 27). Utrjevanje snovi (ustno, delovni zvezek, učni list,…), preverjanje znanja in razumevanja, odpravljanje napak.

Jedrna vsebina: Kisikova družina organskih spojin 19 . 20 .

15 ur

Kaj so kisikove organske spojine?

Seznanitev z vrstami kisikovih organskih spojin, njihovim pomenom za organizem, elementno sestavo in načinom povezovanja kisikovih in ogljikovih atomov – enojna in dvojna vez (učbenik str. 30) Ogled piramide zdrave prehrane (učbenik str. 48) Alkoholi – funkcionalna Razlaga zgradbe alkoholov, seznanitev s hidroksilno funkcionalno skupino, pravili poimenovanja in vrstami skupina, poimenovanje, vrste alkoholov (učbenik str. 30, 31) 21


21 .

Lastnosti alkoholov

22 . 23 .

Alkoholno vrenje, alkoholne pijače Reakcije alkoholov

24 .

Oksidacija etanola v našem telesu, aldehidi

25 .

Oksidacija sekundarnih in terciarnih alkoholov

26 .

Dehidracija alkoholov – etri

27 .

Organske kisline

Risanje formul alkoholov, sestavljanje modelov, poimenovanje (delovni zvezek str. 19 – 21) Ogled modelov na zgoščenki Ugotavljanje lastnosti alkoholov – vrelišče, mešanje z vodo, gostota, kislost oz. bazičnost na osnovi eksperimentov, iskanje odvisnosti med zgradbo alkohola in njegovimi fizikalnimi lastnostmi (učbenik str. 32, delovni zvezek str. 22) Skupinsko eksperimentalno delo: Mešanje alkoholov z vodo (učbenik str. 32), Ugotavljanje kislosti oz. bazičnosti etanola z indikatorjem Razlaga alkoholnega vrenja in nastanka različnih alkoholnih pijač (učbenik str. 33 – 35) Demonstracijski eksperiment: Jabolčni sok vre (učbenik str. 34) Eksperimentalni prikaz reakcij alkoholov – gorenje metanola in etanola, reakcija natrija z etanolom in primerjalno z vodo (učbenik str. 36 – 37, delovni zvezek str. 23) Demonstracijski eksperimenti: Metanol in etanol gorita, reakcija natrija z vodo in reakcija natrija z etanolom Ogled poskusa na zgoščenki: Reakcija natrija z vodo in etanolom Razlaga oksidacije etanola v človeškem telesu in učinkov na organizem, seznanitev z aldehidi in karboksilnimi kislinami, njihovimi funkcionalnimi skupinami in poimenovanjem; podobnost reakcije oksidacije metanola in njegov učinek na organizem (učbenik str. 39, 40) Demonstracijski eksperiment: Etanol dokažemo z oksidacijo (učbenik str. 40) Razlaga oksidacije sekundarnih in terciarnih alkoholov, seznanitev s ketoni, njihovo funkcionalno skupino in poimenovanjem, zapisovanje reakcijskih shem (učbenik str. 41, 42, delovni zvezek str. 25, 26) Demonstracijski eksperiment: Oksidacija propan-2-ola (učbenik str. 41) Demonstracijski eksperiment: Propanon – aceton topi smole in lake (delovni zvezek str. 26) Ogled animacije na zgoščenki: Oksidacija alkohola Razlaga reakcije etrenja, seznanitev z etri, njihovo funkcionalno skupino in poimenovanjem; seznanitev s pogoji reakcije in prikaz reakcije dehidriranja pri spremenjenih pogojih (učbenik str. 38, delovni zvezek str. 24) Ogled animacije na zgoščenki: Sinteza etena iz etanola Ponovitev zgradbe organskih karboksilnih kislin, ugotavljanje njihovih lastnosti in uporabe (učbenik str. 43, 44) Demonstracijski eksperiment: Organske kisline sublimirajo (delovni zvezek str. 27) Ogled poskusa na zgoščenki: Sublimacija oksalne kisline Risanje formul kislin, sestavljanje modelov, poimenovanje

22


28 .

Reakcije organskih kislin

29 .

Maščobe

30 . 31 .

Mila

32 .

Disaharidi in polisaharidi

33 .

Utrjevanje in preverjanje snovi

Ogljikovi hidrati, monosaharidi

Ogled modelov na zgoščenki Razlaga reakcij karboksilnih kislin z bazami in alkoholi, seznanitev z estri, njihovo funkcionalno skupino in poimenovanjem (učbenik str45, 46, delovni zvezek str. 28, 29) Demonstracijski eksperimenti: Organske kisline reagirajo z bazami (delovni zvezek str. 28), Priprava estra salicilne kisline in metanola (učbenik str. 46) Ogled animacije na zgoščenki: Estrenje Seznanitev z maščobami, njihovimi fizikalnimi lastnostmi, zgradbo – estri glicerola in maščobnih kislin in pravilnim hranjenjem (učbenik str. 49 – 52) Ogled modelov na zgoščenki Demonstracijski eksperiment: Ugotavljanje nasičenosti maščobnih kislin, vezanih v maščobah (učbenik str. 51, delovni zvezek str. 30, 31) Razlaga nastanka mila in njihove zgradbe (učbenik str. 52, 53) Demonstracijski eksperiment: Tekočinski stolp (delovni zvezek str. 32) Seznanitev z ogljikovimi hidrati in njihovo razdelitvijo – mono, di, poli; razlaga zgradbe monosaharidov glukoze in fruktoze (učbenik str. 55, 56), ogled modelov na zgoščenki Demonstracijski eksperiment: Kako dokažemo glukozo in fruktozo (učbenik str. 57) Razlaga povezovanja monosaharidov v di in polisaharide, seznanitev s saharozo, laktozo in maltozo ter škrobom in celulozo (učbenik str. 57- 59), sestavljanje modelov (delovni zvezek str. 34/naloga 27 in str. 35/naloga 29) in ogled modelov na zgoščenki Demonstracijski eksperimenti: Ali saharoza enako reagira s Fehlingovim reagentom kot glukoza in fruktoza? (delovni zvezek str. 34), Kako bomo spoznali škrob (učbenik str. 60), Hidroliza škroba (delovni zvezek str. 36) Ogled poskusov na zgoščenki: Fehlingova reakcija, dokazovanje škroba, hidroliza škroba Utrjevanje snovi (ustno, delovni zvezek, učni list,…), preverjanje znanja in razumevanja, odpravljanje napak.

Jedrna vsebina: Dušikova družina organskih spojin 34 .

Dušikove spojine (pomen, dokaz dušika)

35 .

Zgradba aminokislin

9 ur

Spoznajo, da so dušikove organske spojine nosilke življenja in da je dušik ključni element teh spojin (učbenik str. 62); na osnovi eksperimenta spoznajo dokaz dušika in žvepla Demonstracijski eksperiment: Dušik, ključni element molekul življenja (učbenik str. 63) Demonstracijski eksperiment: Žveplo je pomemben element v molekulah življenja (delovni zvezek str. 37) Razlaga zgradbe aminokislin – aminska in karboksilna skupina (učbenik str. 64, 65, delovni zvezek str. 39) Ogled modelov aminokislin na zgoščenki, sestavljanje modelov, risanje formul (delovni zvezek str. 39) 23


36 .

Lastnosti aminokislin

37 .

Povezovanje aminokislin, peptidna vez

38 . 39 . 40 . 41 .

Zgradba beljakovin

42 .

Utrjevanje in preverjanje snovi

Lastnosti beljakovin Delitev beljakovin Funkcije beljakovin

Ugotavljanje lastnosti aminokislin – agregatno stanje, kislost, bazičnost (učbenik str. 65 – 67) Demonstracijski eksperiment: Kislost in bazičnost aminokislin (učbenik str. 66, delovni zvezek str. 40) Ogled poskusa na zgoščenki: Kislost in bazičnost aminokislin Ogled animacije na zgoščenki: Nastajanje iona dvojčka Razlaga povezovanja aminokislin in nastanka peptidne vezi (učbenik str. 69, 70, delovni zvezek str. 42) Ogled animacije na zgoščenki: Tripeptid Demonstracijski eksperiment: Dokaz peptidne vezi (učbenik str. 69) Ogled poskusa na zgoščenki: Biuretska reakcija Razlaga zgradbe beljakovin in vzroka za tako veliko število beljakovin (učbenik str. 71, 72, delovni zvezek str. 45/naloga 17) Ugotavljanje lastnosti beljakovin (učbenik str. 73, 74) Demonstracijski eksperiment: Primerjali bomo lastnosti dveh beljakovin: jajčnega beljaka in volne Seznanitev z delitvijo beljakovin (učbenik str. 75) Razlaga funkcije beljakovin v organizmu (učbenik str. 76) Demonstracijski eksperiment: Encimi so beljakovine (delovni zvezek str. 44) Ogled eksperimenta na zgoščenki: Encimi na delu Utrjevanje snovi (ustno, delovni zvezek, učni list,…), preverjanje znanja in razumevanja, odpravljanje napak.

Jedrna vsebina: Količinski odnosi 43 .

Atomska in molekulska relativna masa

44 .

Mol, molska masa

45 . 46 . 47 .

Masni delež elementa v spojini Utrjevanje in preverjanje snovi Računanje množine in mase

9 ur

Pridobitev predstave o masi atomov, seznanitev s pojmom Ar in Mr. Iskanje Ar v periodnem sistemu, računanje Mr za znane elemente in spojine, primerjanje atomov in molekul po masi (učbenik 78 – 81, delovni zvezek 47, 48). Seznanitev s količinama množina snovi z enoto mol in molska masa z enoto gmol-1, opredelitev Avogadrovega števila; povezava molske mase z Ar in Mr, računanje molske mase elementov in spojin (učbenik str. 82 – 85, delovni zvezek str. 49 – 52). Računanje masnega deleža elementov v spojinah (učbenik str. 86, 87, delovni zvezek str. 52, 53). Utrjevanje snovi (ustno, delovni zvezek, učni list,…), preverjanje znanja in razumevanja, odpravljanje napak. Ugotavljanje povezave med maso, množino in molsko maso snovi (učbenik str. 88 – 90, delovni zvezek str. 54, 55). 24


48 . 49 . 50 . 51 .

Utrjevanje in preverjanje snovi Množina in masa pri kemijski reakciji

Utrjevanje snovi (ustno, delovni zvezek, učni list,…), preverjanje znanja in razumevanja, odpravljanje napak. Razlaga zakona o ohranitvi mase pri kemijski reakciji in kvantitativnih odnosov pri kemijski reakciji množinska in masna razmerja (učbenik str. 91 – 94, delovni zvezek str.56 – 60). Demonstracijski eksperiment: Nastanek oborine CuCO3 (učbenik str. 91), Gorenje železa (učbenik str. 92)

Utrjevanje in preverjanje snovi

Utrjevanje snovi (ustno, delovni zvezek, učni list,…), preverjanje znanja in razumevanja, odpravljanje napak.

Jedrna vsebina: Polimeri 52 .

6 ur

Kaj so polimeri?

Opredelitev besede polimer, seznanitev z nekaterimi naravnimi in sintetičnimi polimeri, pogled v zgodovino polimerov (učbenik str. 96 – 98). Ogled videokasete: Umetne mase 53 Pridobivanje polimerov Razlaga nastanka polimerov – seznanitev z nekaterimi reakcijami polimerizacije. . Skupinsko eksperimentalno delo: Sinteza najlona (učbenik str. 99), Priprava poliestra – gliptalna smola (delovni zvezek str. 62), Naredimo super žogo (delovni zvezek str. 65). Ogled poskusov na zgoščenki: Priprava poliestra, sinteza bakelita, sinteza najlona, sinteza poliestra Ogled animacij na zgoščenki: Polimerizacija, polikondenzacija 54 Lastnosti polimerov Ugotavljanje lastnosti polimerov – odpornost na kemikalije, vpojnost vode, zamreževanje. . Skupinsko eksperimentalno delo: Lastnosti plastičnih in papirnatih vrečk za smeti (delovni zvezek str. 66), Nekateri polimeri lahko popijejo veliko vode (delovni zvezek str. 69) Ogled poskusa na zgoščenki: Zamreževanje 55 Vrste polimerov Razlaga pojmov elastomer, plastika, vlakno, termoset, termoplast (učbenik str. 103 – 106) . Skupinsko eksperimentalno delo: Vpliv toplote na lastnosti polimerov (delovni zvezek str. 67) Ogled videokasete: Kemija v uporabi 56 Uporaba in vpliv polimerov Ugotavljanje uporabne vrednosti polimerov (učbenik str. 100 – 108, delovni zvezek str. 64, spletna stran The . na okolje Macrogalleria) in vpliv na okolje (recikliranje!) 57 Utrjevanje in preverjanje Utrjevanje snovi (ustno, delovni zvezek, učni list,…), preverjanje znanja in razumevanja, odpravljanje . snovi napak. Izbirna vsebina: Nafta in derivati – viri energije in surovin 1 ura 58 Nafta in derivati, zaloge in Predstavitve, vrednotenje in ocenjevanje izdelkov učencev. . alternativni viri Nafta in okolje 25


26


/Kemija%2C+9.+razred