Issuu on Google+

Jaz pa vem, ice cveto ... ž o r o k ka

Naravoslovje

za 6. razred osnovne šole

M. Dermastia, D. Denac, ©. GoriËan, R. Repnik, M. UrbanËiË, T. Vidic


To n o

a l š a n k o o Ë je mim

jesen

(Ivan Minatti, slovenski pesnik)

KAJ SPOZNAŠ IN SE NAUČIŠ JESENI Začela se je meteorološka jesen Rastline zaznajo jesenske spremembe Vsi organizmi so zgrajeni iz celic Energija se uskladišči tudi v hrani Življenje na Zemlji je odvisno od fotosinteze


S SPREMINJANJEM LETNIH ČASOV SE SPREMINJAJO NEŽIVI DEJAVNIKI Jaz pa tisti dan razreda nisem videl, ne klopi in še dolgo abeceda m so bile mi uce tri; h z njimi v osti smo se skrili in po svoje se uËili.

Tone Pavček, Prvič v šolo

1. september. Počitnic je konec, šolarji se vračate v šolske klopi, vremenoslovci pa pravijo, da je nastopila meteorološka jesen. Njena nedvoumna znamenja so od poletja segreta tla in zato še skoraj poletno topli dnevi. Kljub temu so jutra že precej hladna, saj so noči vse daljše. Poletnih neviht ni več. Kadar dežuje, dežuje dlje časa. Malo kasneje, odvisno od leta, 22. ali 23. septembra, nastopi jesensko enakonočje, ki označuje začetek astronomske ali koledarske jeseni. En dan spomladi in en dan jeseni je Zemlja v takem položaju, da Sonce enako osvetljuje severno in južno poloblo, žarki pa padajo navpično na ekvator. Takrat je med sončnim vzhodom in zahodom približno 12 ur. To pomeni, da sta noč in dan približno enako dolga; zato tema dnevoma rečemo spomladansko in jesensko enakonočje.

Meteorologija Me Vremenoslovec je slovenski izraz za meteorologa. Ta se ukvarja z meteorologijo, vedo, ki proučuje ozračje in pojave v njem, skupaj z vremenom in podnebjem. Beseda ima starogrški izvor. Sestavljena je iz besed meteoron, ki pomeni nekaj, kar je visoko v zraku, in logos, ki pomeni besedo, govor. Vedno, kadar govorimo o meteoroloških letnih časih, so ti povezani z vremenskimi pojavi.

As Astronomija Besedna zveza astronomska jesen je povezana z astronomijo. To je veda, ki se ukvarja z opazovanjem in razlago pojavov v vesolju. Beseda je grškega izvora. astron pomeni zvezdo ali ozvezdje, nomia [nomija], ki se nanaša na zakon, pa urejenost, razporeditev. Astronomske ali koledarske letne čase določata položaja Sonca in Zemlje, ki kroži okoli Sonca.

6

Po jesenskem enakonočju se zmanjšuje količina sončne svetlobe, ki nas doseže, po spomladanskem se pa povečuje.

Izvor strokovnih izrazov Izv Tako kot besedi meteorologija in astronomija imajo tudi številni drugi strokovni naravoslovni izrazi svoj izvor v klasični grščini ali latinščini. Oba jezika sta danes mrtva. To pomeni, da se ne spreminjata več in se ju v šolah uči takšna, kot sta bila v antiki. Jeziki, ki jih govorimo danes, so živi, kar pomeni, da se ves čas spreminjajo. Mnogo besed iz tvojega vsakdanjega govora tvoji starši v mladosti niso niti poznali, kaj šele uporabljali. Uporaba mrtvega jezika za kovanje novih strokovnih besed se ti morda zdi nenavadna, vendar ni. Skoraj 2 000 let, tja do 17. stoletja, je bila večina znanstvenih besedil napisana v latinščini. Kdor je v tistih časih na univerzi študiral naravoslovje, se je učil iz knjig, napisanih v latinščini. Večina besedil v teh knjigah pa je vključevala raziskave grških znanstvenikov. Nove znanstvene izraze kujemo iz latinskih in starogrških besed deloma zaradi tradicije, ki izhaja iz teh starih besedil. Drug pomemben razlog pa je, da se pomen besed iz mrtvega jezika ni spreminjal od časa njihove rabe pred dvema tisočletjema.

Dolžina dneva vpliva na živa bitja Svetloba je pomemben neživi dejavnik. Spreminjanje njene količine zaradi spreminjanja dolžine dneva uravnava številne dejavnosti živih bitij. Dolžina dneva vpliva na to, kdaj bo posamezna rastlina cvetela. Veliko rastlin, ki jih poznaš, cveti spomladi, nekatere pa cvetijo tudi jeseni. Za te rastline je znak za začetek cvetenja kratek dan. Jeseni cvetijo krizanteme, ki so prav zaradi tega najpogostejše rastline na pokopališčih ob Dnevu spomina na mrtve.


Božična zvezda krasi naše domove ob božičnih praznikih. Njeni cvetovi so zelo majhni. Tisto, kar včasih imenujemo cvet božične zvezde, so obarvani listi, ki se razvijejo okrog cvetov. Božična zvezda je rastlina kratkega dne, ker potrebuje za razvoj cvetov in obarvanje listov manj kot 12 ur dnevne svetlobe.

dolžina noči

dolžina dneva

dolžina noči

dolžina dneva

Krajšanje dneva je znak za ptice selivke, da se začnejo seliti na prezimovališča.

Viri V iri svetlobe, ki nadomeščajo dnevno svetlobo D b Da bi človek videl tudi ponoči in imel s tem več možnosti za delo, zabavo in razvoj, je že zelo zgodaj začel uporabljati druge vire svetlobe. Najprej svetlobo ognja, kasneje oljenke, sveče, plinske svetilke, petrolejke in ob koncu 19. stoletja tudi električne žarnice.

Z umetno razsvetljavo je človek opremil tudi dele narave, kjer dnevne svetlobe ni, na primer jame. Ker je svetloba nujna za rast zelenih rastlin, jih globoko v jamah ni. A na umetno osvetljenih delih kraških jam lahko včasih opaziš rastline, ki jim že svetloba reflektorjev zadostuje za rast. Pod svetlobo jamskega reflektorja rastejo praproti.

Mnoge rastline, ki jih uporabljamo v naši prehrani ali kot rezano cvetje v šopkih, gojijo v posebnih rastlinjakih, kjer naravne svetlobe ni. To rastlin ne moti. Dokler je osvetlitev primerno močna in ustrezno razporejena, tako da se menjata noč in dan, bodo rastline uspešno rasle in se razvijale.

V posebnih rastlinjakih lahko rastlinam zagotovimo primerne razmere za rast.

7


Ljudje smo svetlobni onesnaževalci Z razvojem umetnih svetlobnih virov smo začeli s svetlobo obremenjevati okolje. Povečala se je količina obcestnih luči, razsvetljenih cerkva, gradov in drugih zgradb, uporabljamo neonske napise in osvetljujemo reklamne plakate. Pri tem svetlobo pogosto usmerimo v nebo in ne tja, kamor bi bilo zaželeno. Posledice so žarenje nočnega neba nad mesti, bleščanje, vsiljena svetloba, zmanjšana nočna vidljivost in nepotrebno trošenje energije. Takemu onesnaženju okolja pravimo svetlobno onesnaženje.

Svetlobno onesnaženje je ena izmed težav sodobne družbe. Negativno vpliva tako na ljudi kot na mnoge živali.

Zaradi svetlobnega onesnaženja se noč lahko spremeni v umeten dan. To ima lahko negativne posledice za okolje in živali ter ljudi, ki tam živijo. Svetlobno onesnaženje negativno vpliva tudi na orientacijo in navade mnogih nočnih žuželk in ptic. Te umetne vire svetlobe zamenjujejo za svetlobo zvezd ali odbito svetlobo Sonca z Lune, po kateri se v naravi orientirajo. Zaradi svetlobnega onesnaženja prihaja do masovnega poginjanja velikega nočnega pavlinčka. Tega nočnega metulja pri nas skoraj ni več.

Z razsvetljevanjem nočnega neba si zapiramo tudi pogled v vesolje, saj svetlo nebo resno ogroža astronomska opazovanja. Z razkošno zunanjo razsvetljavo pa porabimo vsako leto več električne energije.

Toplotni tok je prehajanje toplote Vidna svetloba je del sevanja, ki prihaja na Zemljo s Sonca. Osvetljena telesa sevanje delno vpijejo in se zato segrejejo. Kako hitro in kako močno se segrejejo, je odvisno od količine svetlobe, ki pride od vira svetlobe in tudi od lastnosti teles.

Toplotni tok lahko opazuješ, ko se v hladnem dnevu s prijatelji greješ ob ognju. Toplota se od ognja širi v vse smeri proti hladnejšim mestom in pri tem segreje tako nas kot tudi kotliček s hrano.

8

Čez dan se zaradi sončnega sevanja segrejejo zrak, tla in zgornje plasti vod. Kadar imajo segreta tla ali voda višjo temperaturo od zraka, toplota iz njih prehaja v zračne plasti nad njimi. Pri tem se zračne plasti še dodatno segrevajo. Takemu prehajanju toplote iz toplejšega območja v hladnejše rečemo toplotni tok.


Toplotni tok v domači kuhinji To Ob navzočnosti odraslega na grelno ploščo štedilnika postavi posodo z vodo. Vključi štedilnik in pusti, da se voda segreje. Ko štedilnik ugasneš, ostanejo grelna plošča, posoda in voda še nekaj časa topli. Shranili so toploto, ki so jo sprejeli od grelne plošče. Grelna plošča, posoda, voda in hrana se postopoma ohlajajo, ker oddajajo toploto v svojo okolico. Če se dotakneš posode s segreto vodo, tudi ti občutiš toploto, saj se je zgodilo enako – toplota je iz toplejše posode prešla na tvoje roke, ki so hladnejše. Poskus opiši v Naravoslovnem dnevniku.

Toplotni tok poganja razlika v temperaturi Toplotni tok vedno steče med dvema telesoma, ki imata različni temperaturi. Smer toplotnega toka je vedno od toplejšega telesa proti hladnejšemu. Pri tem se hladnejše telo segreje, toplejše pa ohladi. Toplotni tok je tem večji, čim večja je razlika v temperaturah med hladnim in toplim telesom, ki sta v stiku. Ko imata obe telesi enako temperaturo, se toplotni tok ustavi.

K

ºC

373

100

363

90

353

80

343

70

333

60

323

50

313

40

303

30

293

20

283

10

Toplotni tok teče s toplega na hladno To

273

0

263

–10

Za poskus potrebuješ kovinsko posodo (npr. prazno pločevinko), ki jo postaviš v plastično posodo.

253

–20

243

–30

233

–40

1. V kovinsko posodo nalij vročo vodo do 1 cm pod robom. Pri vlivanju vroče vode pazi, da se ne opariš. Naj ti pomaga kdo od odraslih.

223

–50

213

–60

203

–70

2. Nato v plastično posodo nalij mrzlo vodo, ki sega do roba vode v kovinski posodi.

193

–80

183

–90

173

–100

vrelišče vode 58 ºC najvišja izmerjena temperatura na Zemlji. El Azizia, Libija, september, 1922 40,61 ºC najvišja izmerjena temperatura v Sloveniji. Črnomelj, 5. 7. 1950 37 ºC povprečna telesna temperatura

ledišče vode

–49 ºC najnižja izmerjena temperatura v Sloveniji. 15. 1. 2009 mrazišče na Komni –89 ºC najnižja izmerjena temperatura na Zemlji. Vostok, Antarktika, julij 1983

3. Vsaki 2 minuti s termometrom izmeri temperaturo vode v kovinski in plastični posodi. 4. V Naravoslovnem dnevniku pripravi tabelo, kamor vnesi rezultate meritev. Zapiši, kako se je spreminjala temperatura (T) vode v kovinski in kako v plastični posodi.

Celzijeva in Kelvinova temperaturna lestvica z nekaterimi zanimivimi vrednostmi izmerjenih temperatur.

Za merjenje temperatur uporabljamo stopinjsko temperaturno lestvico Temperature merimo s termometri, ki imajo temperaturno lestvico razdeljeno na manjše enote – stopinje. V veljavi je več temperaturnih lestvic. V vsakdanjem življenju uporabljamo Celzijevo temperaturno lestvico. Stopinjo v tej lestvici označujemo z oznako °C, kar preberemo »stopinj celzija«. V Celzijevi lestvici ustreza 0 °C tališču ledu, ko se led začne taliti v tekočo vodo; 100 °C pa vrelišču vode, ko voda zavre in se začne spreminjati v vodno paro. Znanstveniki po dogovoru uporabljajo Kelvinovo temperaturne lestvico. Stopinjo Kelvinove lestvice imenujemo »kelvin« in jo označujemo z oznako K.

Pretvori °C v K P Dobro si oglej temperaturni skali na zgornji sliki in v Naravoslovni dnevnik zapiši, koliko K ustreza temperaturi vrelišča in ledišča vode.

9


Vse okrog nas je snov Vrelišče in tališče, ki ju izmerimo s termometrom, sta le dve lastnosti vode. Voda pa je le ena od snovi, ki sestavljajo prav vse okrog nas. Iz snovi so telesa vseh rastlin in živali, vključno z našimi, kovinska žlica, s katero zajameš sladkor, ki je tudi snov, leseni pult, lonec za kuhanje in svinčnik. Tudi zrak je zmes različnih snovi. Vsaka snov je sestavljena iz delcev.

Snovi se pojavljajo v različnih stanjih Razporeditve delcev v snovi določa stanje snovi pri določeni temperaturi. Najpogosteje so snovi v trdnem, tekočem ali plinastem stanju.

a

b

c

Če so delci urejeni in med seboj močno povezani, je snov v trdnem stanju (a); če pa so delci v snovi šibkeje in neurejeno povezani, je snov v tekočem stanju (b). To pomeni, da trdno snov lahko dvigneš, tekoča ti bo pa spolzela med prsti. V plinastem stanju (c) delci med seboj niso več povezani. Plinov velikokrat ne vidimo in ne čutimo, so pa prav tako resnični kot trdne snovi in tekočine, le da so delci, ki jih sestavljajo, med seboj veliko bolj oddaljeni.

V vseh treh stanjih se delci snovi gibljejo; najbolj v plinastem, v trdnem pa le nihajo. Snov lahko prehaja iz enega stanja v drugega. Na primer, ko se trdna snov stali, preide v tekoče stanje, in ko tekočina zavre, nastane plin.

Ustvari plin Če odpreš steklenico, v kateri je pijača z mehurčki, bodo mehurčki plina iz nje izhajali. Ta plin je ogljikov dioksid. Ogljikov dioksid lahko pridobiš s poskusom, pri katerem poteče kemijska reakcija. Zanj potrebuješ pomoč odraslega, plastenko, lijak, majhen nenapihnjen balon, kis in malo sode bikarbone. 1. Plastenko napolni s kisom do ene četrtine. 2. S pomočjo lijaka dodaj v balon sodo bikarbono. Previdno natakni balon preko vratu plastenke in pazi, da soda bikarbona ne pade iz njega. 3. Hitro dvigni balon, tako da bo soda bikarbona padla v kis. Kis je kislina, ki reagira s sodo bikarbono, pri reakciji pa se sprosti plin ogljikov dioksid. Mešanica se začne peniti in balon se začne polniti s plinom. Z obrazom se ne približuj balonu, ker lahko poči! 4. Poskus opiši v Naravoslovnem dnevniku.

10


Voda se v naravi pojavlja v treh stanjih Stanja vode dobro poznaš iz vsakdanjega življenja. Odvisna so od temperature. a

Trdnemu stanju vode rečemo led. V ledu so delci vode urejeni. Dež, rosa in celo drobne kapljice vode v megli so vremenski pojavi, pri katerih je voda v tekočem stanju. Prav voda v tekoči obliki pa je izjemnega pomena za življenje. Poleg tega, da v povprečju sestavlja kar 70 % teles vseh živih bitij, voda pomaga po njih prenašati hrano in pline ter iz teles izločati odpadne snovi, ki nastajajo med njihovim delovanjem. Voda živim bitjem tudi pomaga uravnavati telesno temperaturo. Ko se potiš, voda, ki prehaja skozi kožo, hladi tvoje telo. Para je voda v plinastem stanju. Tekoča voda se spreminja v paro, ko vodo segrevaš do vrelišča in njeni delci začnejo izhajati iz tekoče vode. Voda, ki izpari, postane del zraka. Vodne pare ne vidimo, saj je brezbarvna.

Led na vodi plava, ker je zaradi urejenosti delcev med njimi veliko prostora in ima zato manjšo gostoto kot tekoča voda.

Tekoča voda je izjemnega pomena za vsa živa bitja.

b

c

Led se pojavlja v različnih oblikah: kot zrna toče poleti (a), slana jeseni (b) ali kot sneg in ivje (c) pozimi.

Nad posodo, v kateri vre voda, lahko vidiš drobne kapljice vode, ki nastnejo ob ohlajanju vodne pare.

Tekoča voda v plinasto stanje prehaja tudi z izhlapevanjem. To opaziš, če za nekaj dni na sonce postaviš poln kozarec vode. Čeprav voda v kozarcu ne bo zavrela, bo v njem vsak dan manj vode. Tekoča voda bo izhlapela v vodno paro. Tudi če se oprhaš in se ne obrišeš, se zaradi izhlapevanja kapljice vode na tvoji koži čez čas posušijo. V naravi se nevidna vodna para dviga in se spremeni v drobne kapljice, ki jih vidimo kot oblake.

Povezanost delcev snovi določa, ali ima snov obliko Obliko imajo le trdne snovi, na primer posoda, ki jo zgneteš iz plastelina. Tekočine se obliki take posode prilagajajo. Če vanjo naliješ vodo, bo imela obliko posode, a če isto vodo preliješ v kozarec, bo dobila obliko kozarca. Plini pa zasedejo celoten prostor, ki jim je na voljo. 11


Vrsta delcev in razporeditev delcev v snovi določata njene lastnosti Določene lastnosti snovi so povezane s stanjem snovi. Na primer elastična je lahko le trdna snov. Nekatere lastnosti, kot je gostota, pa lahko pripišemo snovem ne glede na to, v kakšnem stanju so.

Lastnost krede je drobljivost, ker je iz zelo krhke snovi.

Lastnost elastike je, da je elastična, ker ji lahko z raztegovanjem spremenimo obliko, a se vrne v prvotno obliko, ko jo nehamo raztegovati.

Plastelin je gnetljiv in spremenjeno obliko obdrži.

Topnost je lastnost snovi, da se v neki drugi snovi raztopi. Kuhinjska sol je v vodi topna. To opaziš, ko jo dodaš v juho, v kateri se čez čas raztopi in kristalčkov soli ne vidiš več. Če juho še popopraš, ugotoviš, da poper v juhi ni topen. Hkrati tudi ugotoviš, da ima poper manjšo gostoto kot voda, saj plava na njeni površini. Gostota snovi je lastnost, ki pove, kolikšna je masa določene prostornine snovi. Morda se sliši zapleteno, a iz izkušnje veš, kaj to pomeni. Z lahkoto, na primer, dvigneš veliko škatlo iz stiropora, a povsem enako velike skale ne moreš niti premakniti. To je zato, ker ima stiropor manjšo gostoto od skale. Zaradi svojih lastnosti so diamanti med najuporabnejšimi minerali v draguljarstvu in v številnih panogah industrije.

Trdnost je lastnost diamanta. Z njim lahko režemo druge trde snovi, tako da njegov prah nanesemo na rezalne ploskve žag in svedrov. Diamanti odlično prenašajo tudi glajenje. Brušeni diamanti imajo zato izjemen lesk. Nekateri diamanti prepuščajo svetlobo in so zato prozorni; nekateri pa jo prepuščajo le delno in so prosojni. Diamanti so različnih barv.

IIzz grafi g ta so mine svin svinčnikov

Isti delci, ki sestavljajo diamant, sestavljajo tudi grafit. Ta je zelo mehak, ker so v njem delci razporejeni drugače kot v diamantu.

Čeprav so mine svinčnikov narejene iz grafita, ti ime pove, da so bile včasih iz svinca. Svinčena pisala so uporabljali že v starem Egiptu.

S preizkušanjem vzorca ugotavljamo lastnosti snovi

12 2

Lastnosti snovi ugotavljamo tako, da od snovi odvzamemo vzorec in ga preizkusimo. To pomeni, da ti ni treba popiti vsega sveže segretega kakava v skodelici, da ugotoviš, da je tekoč, rjav in vroč. Že čajna žlička kakava je dovolj za opis njegovih lastnosti.


Snovi se med seboj razlikujejo v gostoti S Za poskus meritve gostote potrebuješ kuhinjsko tehtnico, veliko plastenko, slamico, košček lepilne blazinice, merilno čašo in različne predmete. 1. S tehtnico stehtaj vse izbrane predmete – dobljena vrednost je masa (m) predmeta. Prosi odraslo osebo, da ti odreže vrh plastenke in blizu zgornjega roba naredi vanjo luknjo. Z lepilno blazinico v luknjo pritrdi slamico, ki bo služila kot izliv. 2. Pod izliv namesti merilno čašo in plastenko napolni z vodo. Pusti, da skozi izliv odteče toliko vode, da je gladina vode nespremenjena. Odlij vodo iz merilene čaše. 3. Posamezen predmet spusti v vodo in opazuj odliv vode. Z merilno čašo izmeri, koliko vode je izteklo iz plastenke – to je prostornina (V) predmeta. Vrednost gostote dobiš tako, da maso predmeta deliš s prostornino predmeta. 4. Poskus opiši v Naravoslovnem dnevniku in rezultate predstavi v tabeli.

Lastnost rastlinskih listov so različne barve Jesenski pogled na drevesa z listi – listavce – ti pove, da se z njimi ali v njih nekaj dogaja. Najbolj vidne zunanje spremembe so spremenjene barve njihovih listov. Zelene krošnje se postopoma spreminjajo v rumene, oranžne in rdeče. Listi so zeleni, ker je v njih snov – zeleno rastlinsko barvilo klorofil. Spomladi in poleti je klorofila v listih tako veliko, da prekrije vsa druga barvila v listih. S pripravo rastline na zimo se jeseni izdelovanje klorofila ustavi, preostali klorofil v listu pa se razgradi. Takrat se v listih razkrijejo rumena in oranžna barvila. Ta obarvajo tudi koren korenja, plod rumene paprike in cvetne liste rumene narcise. Za rdečo barvo je odgovorna Jeseni se razgradi zeleno barvilo klorofil in odkrijejo se prej skrita barvila.

Klorofil Klo poletje

količina barvila

jesen

barva barvila

Klorofil je barvilo, ki obarva liste zeleno. Beseda je sestavljena iz grških besed khloros [hloros], ki pomeni zelen, rumenkastozelen in phyllon [filon], ki pomeni list.

Količina zelenih, rumenih in oranžnih barvil se z letnimi časi spreminja.

13


tretja skupina barvil, ki obarva tudi zrela rdeča jabolka ali temno vijoličaste grozdne jagode in slive. Rjava barva nekaterih listov, kot so hrastovi, se razvije zaradi kopičenja snovi, ki dajejo tudi trpek okus nezrelemu sadju. Nekaj rjavine pa je posledica postopnega propadanja in sušenja listov.

Ločevanje listnih barvil Da je v listih več različnih barvil, lahko dokažeš s poskusom, pri katerem naj ti pomaga odrasla oseba. Zanj potrebuješ zelene ali obarvane liste različnih rastlin, steklene kozarce, aceton (odstranjevalec laka za nohte), škarje, svinčnik, spenjač papirja, papirnati filter za kavo in žlico. Poskus izvedi v dobro prezračenem prostoru. 1. Dva do tri liste z različnih dreves raztrgaj na zelo majhne koščke in jih položi v kozarce. Te predhodno označi z imenom drevesa. Liste prelij s približno štirimi jušnimi žlicami acetona. Z žlico liste še dodatno raztrgaj in pazi, da ostanejo povsem potopljeni v acetonu. V njem se bodo raztopila barvila iz lista. 2. Iz filtra za kavo nareži tanke trakove za vsako čašo in jih s spenjačem pritrdi na svinčnik. Na vrhu s svinčnikom označi, iz katerega drevesa je vzorec. Svinčnike s trakovi namesti v kozarce, tako da je 1 cm traku potopljen v aceton. Pusti jih 1 uro in opazuj spremembe. 3. V času poskusa bo aceton skupaj z raztopljenimi barvili prepotoval različno dolge razdalje na traku. Mesto, kjer se bodo ustavila, bo vidno kot obarvana lisa. 4. Trakove odstrani, posuši in nalepi v Naravoslovni dnevnik. Ob trakovih dopiši oznake na kozarcih. Poskus in ugotovitve natančno opiši.

Zrak je sestavljen iz delcev različnih snovi Vse življenje smo obdani s plini, ki sestavljajo zrak. Na zrak smo se tako navadili, da ga niti ne zaznamo. Rečemo, da je steklenica prazna, čeprav je v resnici polna zraka. Zrak, ki obdaja Zemljino površje, imenujemo ozračje. Mi živimo na dnu ozračja. Brez ozračja na Zemlji ne bi bilo življenja, kot ga poznamo. Iz ozračja dobimo kisik, ki ga dihamo, ozračje prestreza nevarno sončno sevanje in deluje kot odeja, ki vzdržuje na Zemlji temperaturo, primerno za življenje.

Okoli nas je zrak O Za poskus potrebuješ ravnilo, list papirja in mizo. 1. Ravnilo položi na mizo, tako da bosta dve tretjini ravnila na mizi, tretjina pa naj štrli čez njen rob. 2. Čez del ravnila na mizi položi list papirja. 3. Papir poskusi dvigniti, tako da udariš po delu ravnila, ki gleda preko robu mize. 4. Ali ti je uspelo dvigniti papir? Opažanja in ugotovitve zapiši v Naravoslovni dnevnik.

14


Zrak sestavljajo delci različnih snovi v plinastem stanju. Zaradi mase zračnih delcev je zrak težak. Delce zraka Zemljina težnost privlači, zato s svojo težo zrak pritiska na Zemljino površje. Težo zraka občutimo kot zračni tlak. V resnici na naše telo zrak pritiska s silo 15-tonske uteži. Mi tega ne občutimo, ker zrak znotraj našega telesa pritiska nazaj z isto silo. Enota za zračni tlak je paskal in ga označimo s Pa. Normalen zračni tlak je 1013 hPa (hektopaskalov).

Zračni tlak se spreminja Masa zraka, ki pritiska na Zemljino površje, je v hribih in gorah manjša kot v dolinah, saj je v zraku, ki ga dihamo ob morju, kar 2,5-krat več delcev kot na najvišji gori na svetu Mount Everest. Zaradi tega je v hribih in gorah nižji zračni tlak kot v dolinah. Zračni tlak se lahko razlikuje od kraja do kraja tudi na isti nadmorski višini. Te spremembe so povezane z vremenom. Na različnih območjih nad zemeljskim površjem prihaja do temperaturnih razlik zaradi sončnega sevanja. Zaradi teh razlik je zračni tlak neenakomerno porazdeljen, zrak se pa giblje. Gibanju zraka rečemo veter.

Barometer je naprava za merjenje zračnega tlaka. Imenuje se po stari enoti za zračni tlak – baru. Z meritvijo zračnega tlaka lahko napovedujemo vreme. V dnevnih napovedih vremena se pri nas pogosto uporabljajo bari. V njih izražen normalen zračni tlak je 1013 milibarov – pomeni, da je 1 milibar enak 1 hektopaskalu.

Okoli Zemlje je zrak, ki s svojo težo pritiska na površje, kar imenujemo zračni tlak. V gorah je zračni tlak nižji, saj na nas ne pritiska teža tistega zraka, ki je nižje od nas, ampak le del ozračja, ki je nad nami.

Izmeri zračni tlak s preprostim barometrom Iz Za preprost barometer, ki ga lahko izdelaš doma, potrebuješ kozarec, balon, elastiko, dvostranski lepilni trak, slamico, leseno ploščo, škarje in kartonski trak. 1. 2. 3. 4.

Čez prazen kozarec previdno raztegni balon in ga pritrdi z močno elastiko. Z lepilnim trakom kozarec prilepi na leseno ploščo. Konec slamice prireži v konico in neprirezan konec prilepi na balon. Iz kartona naredi merilni trak. Prilepi ga na leseno ploščo, tako da ga bo konica slamice dosegla. 5. Ko se bo zunanji zračni tlak dvigal, se bo zrak v kozarcu spuščal navzdol. To bo povzročilo, da se bo balon vbočil in slamica dvignila. V primeru znižanja zračnega tlaka se bo zrak v kozarcu dvigal navzgor, porinil balon navzgor in slamico navzdol. 6. Poskus opiši v Naravoslovnem dnevniku in vsak dan zapiši spremembo. Poskusi napovedati vreme in svojo napoved primerjaj z uradno.

15


Zračni Z ra tlak in potovanja P ih Pri hitrem spustu z avtomobilom npr. po gorski cesti se nam zdi, da so se nam »zamašila ušesa«. To se zgodi zato, ker smo se iz območja z nižjim zračnim tlakom v hribih spustili v dolino, kjer je območje višjega zračnega tlaka. Visoko v hribih je bil zunanji zračni tlak enak tlaku v našem srednjem ušesu, ob spustu v dolino pa se je zračni tlak v okolici višal, v ušesu pa je ostal enako nizek kot prej. Ravno obratno se dogaja, če se vzpenjaš iz doline v hrib. V obeh primerih razliko v tlakih občutimo kot neprijetnost ali celo kot bolečino v ušesih. Tlak v ušesu izenačimo z zunanjim tako, da zazehamo.

Vreme obsega vse pojave v ozračju Vse spremembe v ozračju označuje izraz vreme. Na osnovi opazovanj sprememb v temperaturi, zračnem tlaku, smeri vetra in vlažnosti ozračja lahko meteorologi vreme napovedujejo za več dni vnaprej. Vremenu, ki je značilno za določeno območje in ga opazujemo v daljših časovnih obdobjih, rečemo podnebje.

Sledenje sprememb neživih dejavnikov okolja Sl Zdaj poznaš nekaj neživih dejavnikov okolja, ki se spreminjajo tako dnevno kot z letnimi časi. Kako se v resnici spreminjajo v tvojem kraju, najlažje ugotoviš tako, da jih opazuješ in izmeriš. Podatke lahko vsak dan preverjaš na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO). Za izvedbo naloge potrebuješ termometer, pisalo, Naravoslovni dnevnik in dostop do svetovnega spleta. 1. V Naravoslovni dnevnik nariši preglednico in vanjo vse leto zapisuj podatke o zunanji temperaturi, ki jo meriš enkrat tedensko, vedno isti dan v tednu ob isti uri. Pazi, da bo termometer nameščen v senci. 2. Iz podatkov nariši graf. 3. Učenci različnih krajev v Sloveniji se lahko povežete in podatke primerjate med seboj, če boste meritve izvajali isti dan ob isti uri. 4. Na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za okolje lahko poiščeš še druge zanimive podatke, na primer o temperaturi zraka, zračnem tlaku in količini padavin za tvoj ali bližnji večji kraj v tvoji okolici. 5. Če imate doma tudi barometer in higrometer, poskusi izmeriti tudi tlak in vlago v zraku. Tudi ti dve napravi namesti zunaj na senčno mesto. Meritve prav tako opravi enkrat na teden, vedno ob isti uri.

16


• SSnov sestavlja vsa živa bitja in vse okrog njih. • Snov je zgrajena iz delcev. • Vrsta delcev in razporeditev delcev v snovi določata lastnosti snovi.

• Snovi se pojavljajo v različnih stanjih. • Voda se v naravi pojavlja v treh stanjih: kot led, tekočina in para.

• Za delovanje organizmov je najpomembnejša tekoča voda.

• • • • •

Toplotni tok poganja razlika v temperaturah. Svetloba je pomemben neživi dejavnik. Živa bitja zaznajo spremembe v količini svetlobe. Teža zraka povzroča zračni tlak. Vse spremembe v ozračju, ki so povezane s temperaturo, zračnim tlakom, vetrom in vlažnostjo imenujemo vreme.

1. Ugotovi, v kakšnem stanju (trdno, tekoče ali plinasto) so voda, kuhinjska sol, olje, živo srebro, alkohol, železo, baker in kisik pri temperaturi okoli 25 °C. Ali se pri 100 °C stanja teh snovi kaj spremenijo? 2. Iz izkušnje veš, da bo balon, napolnjen s helijem, ki ga ne držiš trdno na vrvici, odletel v nebo; balon, napihnjen z izdihanim zrakom, pa ne. Premisli, kako je to povezano z gostoto zraka in helija. 3. Kateri neživi dejavniki se spremenijo s spremembo letnega časa? 4. Naštej nekaj svetlobnih virov, ki noč spreminjajo v dan. 5. S čim več lastnostmi opiši radirko, čokoladni bonbon, gobasto krpo za pomivanje posode in kamen. 6. Kaj opisujemo s pojmom vreme in kaj s pojmom podnebje? 7. Razmisli, kako teče toplota med plastično in kovinsko posodo (Glej poskus.) ter okolico, ko je temperatura vode v obeh posodah enaka.

17


VSI ORGANIZMI SO ZGRAJENI IZ CELIC ... je rekel, da je vse povezano, celica in livada, blato in cvetje, maj in november, znano in neznano ...

Drago Jančar, slovenski pisatelj, Maj, november

Z laski so poraščeni listi, listni peclji in stebla paradižnika. Opazimo jih že s prostim očesom.

Če želiš videti, kje natančno v listu so nameščena barvila, ki smo jih spoznali v prejšnjem poglavju, moraš pogledati v notranjost lista.

Sestavnih delov listov ne vidimo s prostim očesom Sestavni deli lista so tako majhni, da jih ne moreš opazovati s prostim očesom, zato jih moraš povečati. Za povečave uporabljamo primerna orodja. Ta orodja so leče v lupah in mikroskopih. Že pogled na list z navadno lupo je drugačen od pogleda na list s prostim očesom. Kako pa je natančno zgrajena površina lista, lahko vidiš, če zelo majhen košček lista pogledaš pod svetlobnim ali elektronskim mikroskopom.

Leča v lupi je na poseben način zbrušena prozorna snov, na primer steklo. Na sredini je debelejša kot pri robu in nam omogoča, da opazovane predmete vidimo povečano. Pri opazovanju lista z lupo vidiš, da sta na listih paradižnika dve različni vrsti laskov – običajni in taki, ki imajo na vrhu kroglice. Svetlobni mikroskop je naprava, v kateri je več med seboj povezanih steklenih leč. Povečave opazovanih predmetov so v primerjavi z lupo večje. Pri opazovanju laskov s svetlobnim mikroskopom vidiš, da so kroglice na nekaterih laskih napolnjene s tekočino. To je olje s posebnim vonjem, ki ga zaznaš, če list zmečkaš med prsti. Zaradi olja v laskih so listi neužitni in jih živali ne pojedo. Na ta način se rastlina brani pred objedanjem živali. Elektronski mikroskop je naprava, v kateri so namesto steklenih posebne elektronske leče. Z elektronskim mikroskopom opazujemo predmete, ki so premajhni za opazovanje s svetlobnim mikroskopom. Elektronskih mikroskopov je več vrst. Laske na sliki smo opazovali s takim, ki nam pokaže površino opazovanih predmetov.

18


Mikro Mi

Celica Ce

V sestavljenih besedah je predpona mikro povezana z zelo majhnim. Izhaja iz grške besede mikros, ki pomeni majhen. Mikroskop je tako inštrument, s katerim lahko opazujemo predmete, ki so premajhni, da bi jih videli s prostim očesom. Drugi del besede mikroskop – skop – prihaja iz starogrškega glagola skopeo, ki pomeni gledam. Mikrometer (μm) je dolžinska enota, ki predstavlja 1/1 000 milimetra (mm). Za lažjo predstavo, koliko je 1 μm, si najprej na svojem ravnilu oglej, koliko je 1 mm. Vanj lahko enega za drugim zložiš 1000 μm.

Raziskovalca, ki je z zelo preprostim mikroskopom prvi opazoval rastlinske celice, so spominjale na majhne sobice, ki so jim rekli cella [cela], in na posamezne prostorčke v čebeljem satovju, ki so jim rekli cellulae [celule].

Celice so zidaki, iz katerih so zgrajeni vsi organizmi Povsem nov svet pa se ti odpre, če od lista odrežeš zelo tanek kos in ga povečaš, tako da ga pogledaš pod svetlobnim mikroskopom, s katerim vidiš v notranjost lista. Majhni zidaki, ki gradijo list, so celice. Iz celic pa ni sestavljen le list, iz njih je zgrajena kar cela rastlina. Še več, prav vsa živa bitja ali, kot jim strokovno rečemo, organizmi, od smreke, marjetice, vrabca, mušnice, tebe in najmanjših organizmov – bakterij, so zgrajena iz celic. Da pa organizem lahko raste, se razvija, se prehranjuje ali razmnožuje, morajo celice v njem delovati usklajeno. Naše telo sestavlja 250-krat več celic, kot je vseh zvezd v našem zvezdnem sestavu Rimska cesta, ki jo v jasni poletni noči vidiš kot svetel zvezdni pas čez nebo.

Bakterije B ak so naj najmanjši organizmi Pogled v notranjost lista paradižnika nam razkrije različno oblikovane celice.

Celice so zelo majhne Tvoje telo sestavlja kar okoli 50 bilijonov celic – 50 000 000 000 000! To pomeni, da so celice res zelo, zelo majhne – v povprečju imajo premer 20 mikrometrov. Da z njimi pokriješ piko na koncu tega stavka, jih potrebuješ približno 25. Najmanjše celice so bakterije. Za prekritje pike na koncu stavka jih potrebuješ kar 10 000. človek kit buča

jajce

bolha

celice

Čeprav je bakterija ena sama celica, je samostojen organizem. Bakterije živijo praktično povsod – v tleh, vodi, naši hrani, v notranjosti organizmov, tudi v tvojem.

Na sliki vidiš, kako veliki/majhni so nekateri organizmi ali njihovi deli. Tudi največji organizmi, kot so kiti, so sestavljeni iz enako majhnih celic, le da je teh celic še mnogo več kakor v našem telesu.

jedro bakterija

10 m = 1m= 10 000 000 μm 1 000 000 μm

1 dm = 100 000 μm

1 cm = 10 000 μm

1 mm = 1000 μm

100 μm

10 μm

1 μm

virus gripe

0,1 μm

0,01 μm

19


Deli celic so organeli Tako kot je celoten organizem sestavljen iz celic, je iz manjših delov sestavljena tudi vsaka celica. Delom celice, ki jih vidiš pod mikroskopom, rečemo organeli. Organeli so v celici nameščeni v prosojni želatinasti snovi. Posamezen organel v celici opravlja eno od pomembnih nalog – prenaša snovi v celico ali iz nje, pretvarja hrano v energijo ter izdeluje snovi za izgradnjo teles rastlin in živali. Organeli delujejo povezano, tako da lahko posamezna celica živi. Prav tako povezano delovanje vseh celic v organizmu zagotavlja življenje celotnemu organizmu. Rastlinsko in živalsko celico sestavljajo enaki sestavni deli, le da je rastlinska dodatno obdana s celično steno, v notranjosti ima veliko vakuolo in kloroplaste. jedro vakuola celična membrana mitohondrij kloroplast celična stena

Živalska celica Rastlinska celica

Posamezen organel v celici opravlja eno od pomembnih nalog celična stena

jedro

Celice v koreninskem vršičku čebule

celična stena vakuola kloroplasti

Celice v listu paradižnika

20

Celična stena rastlinskih celic je trdna, a hkrati prožna, in daje celicam obliko. S celično steno so rastlinske celice med seboj tudi povezane. Vse celice imajo notranjost od okolice ločeno s celično membrano. Membrana je kot milni mehurček: tako tanka, da njeno zgradbo lahko vidimo le z elektronskim mikroskopom, in tako mehka, da ne more vzdrževati oblike celice. V rastlinski celici je celična membrana nameščena pod celično steno. Celična membrana je zgrajena tako, da lahko celica nadzoruje vse, kar skozi membrano vanjo vstopi in izstopi. Z membranami so od svoje okolice razmejeni tudi organeli. Membrane organelov so zgrajene podobno kot celična membrana. V nekaterih celicah je jedro zelo jasno vidno. V jedru so shranjeni vsi podatki in navodila, ki jih celica potrebuje za svoje delovanje. Iz jedra se navodila za delovanje razpošiljajo na ustrezna mesta v celici. Pri opazovanju rastlinskih celic pod svetlobnim mikroskopom ugotoviš, da so le redki deli celic obarvani. Na primer v listu so taka drobna zelena telesca – organeli kloroplasti. V njih je zeleno barvilo klorofil, ki ga že poznaš. Zaradi celic, ki imajo kloroplaste s klorofilom, so deli rastline, kot so listi in stebla, zeleni.


Notranjost celic listov je videti skoraj prazna. Navidezno prazne notranjosti celic so z vodo napolnjeni mehurčki, ki jim rečemo vakuole. Kadar so vakuole celic listov polne vode, so listi napeti, če pa vode v vakuolah ni, je list ovenel.

mitohondrij

Natančno zgradbo kloroplasta vidimo le, če celico pogledamo pod elektronskim mikroskopom. Pod tako veliko povečavo vidiš še majhna telesca – mitohondrije, v katerih poteka celično dihanje.

celična stena

kloroplast

Če se izpraznijo vakuole celic lista, pravimo, da je list ovenel. Rastlina lahko izgubljeno vodo nadomesti in vakuole se ponovno napolnijo. Saj veš, ovenelo rastlino zaliješ in kmalu se bodo listi ponovno postavili pokonci. To se zgodi, ker voda ponovno vstopi v prej izpraznjene vakuole celic.

Organizem je vse, kar lahko samostojno opravlja •O življenjske procese.

• Vsi organizmi so zgrajeni iz ene ali več majhnih celic. • Rastlinska in živalska celica sta si po zgradbi podobni. • Celice imajo organele, v katerih potekajo različne celične dejavnosti.

• Za opazovanje celic potrebuješ mikroskop.

1. Kaj od naštetega šilček, vakuola, kloroplast, muha, celična stena in metulj, lahko opazuješ pod mikroskopom? Utemelji odgovor. 2. Med naštetimi pojmi poišči vsiljivca in obrazloži svojo izbiro: jablana, muha, plesen na kruhu, pes, diamant, božična zvezda, flamingo.

Kloroplast Klo Beseda vključuje grško besedo khloros [hloros], ki jo že poznaš in pomeni zelen, ter plast. Plast izhaja iz grškega izraza plastós, ki pomeni oblikovan tako kot v besedi plastelin, in nakazuje, da so kloroplasti lahko različnih, spremenljivih oblik.

Vakuola Va Beseda ima izvor v latinski besedi vacuum [vakuum], ki pomeni praznina, prazen prostor.

3. Med seboj primerjaj zgradbo živalske in rastlinske celice. 4. S svojimi besedami opiši izraz organel. 5. Imenuj organel rastlinske celice, ki zavzema večji del njene prostornine. Pomagaj si s slikami v učbeniku. 6. Imenuj tri organele, ki jih ima celica lista. 7. Zakaj pravimo, da je jedro nadzorno središče celice? 8. Katere lastnosti celične stene celicam dajejo obliko? 9. Ko rastlina nima dovolj vode, njeni listi ovenijo. Kako lahko pomanjkanje vode v rastlini vidimo v celici?

21


ORGANIZMI S HRANO SPREJEMAJO ENERGIJO Sonce ti da sladkor, sladkor ti da ...

Ciril Kosmač, slovenski pisatelj, Balada o trobenti in oblaku

Fotosinteza Fo Beseda fotosinteza izhaja iz grščine, kjer photos [fotos] pomeni luč, svetlobo. Beseda sinteza pa izhaja iz grške besede synthesis [sintezis], ki pomeni sestava, združenje. Če sedaj obe besedi povežeš in poveš po slovensko, lahko rečeš, da je fotosinteza sestavljanje snovi v novo snov s pomočjo svetlobe.

Vsi organizmi za življenje in rast potrebujemo energijo, ki je v hrani. Ko občutiš lakoto, ti telo sporoča, da celice potrebujejo energijo. Energija se iz hrane v telesu sprosti in omogoči, da rastemo, se razvijamo, da lahko delamo, se gibljemo, razmišljamo in vzdržujemo stalno telesno temperaturo.

Rastline si hrano izdelajo same Ljudje hrano v telo vnašamo skozi usta. Rastline ust nimajo, zato odgovora na vprašanje, kako in kaj jedo rastline, ne moreš dobiti le tako, da rastline preprosto opazuješ. Ker rastline rastejo iz tal, so raziskovalci včasih mislili, da so rastlinska hrana kar snovi v tleh. Danes vemo, da so glavna hrana rastlin sladkorji. Sladkorjev pa rastline, za razliko od živali, ne sprejemajo iz okolja. Izdelujejo jih same v svojih zelenih delih, predvsem v zelenih listih. Nato jih preoblikujejo v druge snovi, nujne za rast in razvoj. Procesu, v katerem rastline izdelujejo sladkorje, rečemo fotosinteza.

Energijo Sonca učinkovito zbirajo in pretvarjajo kloroplasti Kloroplasti v zelenih delih rastlin so naravne sončne celice. Sprejemajo energijo Sonca, podobno kot sončne celice na vaši ali morda sosedovi strehi.

Sončne ali svetlobne celice, ki so narejene iz posebnih materialov, pretvarjajo energijo svetlobe v električno energijo.

Oba, sončna celica in kloroplast v zelenem listu, podnevi sprejemata sončno svetlobo in jo pretvarjata. Sončna celica energijo sončne svetlobe pretvori v električno. V kloroplastu sončno svetlobo sprejme klorofil, energija sončne svetlobe pa se nato v procesu fotosinteze pretvori v energijo, ki je shranjena v sladkorjih. V fotosintezi se s pomočjo sončne svetlobe v sladkorje pretvorita voda in plin ogljikov dioksid. svetlobna energija

a

Kloroplast (a) in sončna celica (b) sta zapleteno zgrajena in delujeta le podnevi, ko je sončna svetloba na voljo. Zelena barva klorofila v kloroplastu je na sliki računalniško dodana, saj z elektronskim mikro skopom dobimo črno bele slike.

22

b

ogljikov dioksid

voda

voda kisik


Sladkorji se razgradijo pri celičnem dihanju Sladkorji, nastali med fotosintezo, se porabijo za pogon procesov v rastlini in za izgradnjo njenega telesa. Da postanejo sladkorji za rastlino uporabni, jih mora najprej razgraditi na njihove sestavne dele, ogljikov dioksid in vodo. Pri tem se sprosti energija. Energija, ki je shranjena v sladkorjih, se sprosti v procesu celičnega dihanja, ki poteka v mitohondrijih.

Celično dihanje poteka podnevi in ponoči Za razliko od fotosinteze, ki poteka samo podnevi, celično dihanje poteka ves čas, podnevi in ponoči. Energija, ki se v celičnem dihanju sprošča, se porabi za druge procese v rastlini. Ti procesi rastlini omogočajo rast in razvoj, saj v njih nastajajo snovi za vse rastlinske dele, od celic do korenin, listov, stebla, cvetov in lesa.

sonce

ogljikov dioksid + voda

Podnevi med fotosintezo rastlina v kloroplastu izdela zelo veliko sladkorjev. Tiste, ki jih ne porabi takoj, preoblikuje v škrob. To je snov, v kateri so sladkorji med seboj povezani. Rastlina neporabljene sladkorje v obliki škroba uskladišči v posebnih založnih celicah založnih organov.

Sladkorji se po rastlini prenašajo po posebnih ceveh Rastline sladkorje potrebujejo v različnih delih telesa za različne procese. Ker večina sladkorjev nastane v listih, morajo sladkorji iz listov do ostalih delov rastline pripotovati. V drevesu je pot sladkorja od najvišje ležečega lista do vršička najgloblje korenine zelo dolga. Za prenos sladkorjev imajo rastline razvite posebne cevi.

kisik

kloroplast ogljikov dioksid + voda

sladkor

mitohondrij

Čeprav si rastline izdelajo hrano same in jo živali dobijo s hranjenjem, pri obeh skupinah organizmov poteka njena razgradnja na enak način – s celičnim dihanjem v mitohondrijih.

Rastlina neporabljeno hrano predela in skladišči

energija

kisik energija

Med fotosintezo se energija Sonca pretvori v sladkor. Za izdelavo sladkorja rastlinske celice uporabljajo ogljikov dioksid in vodo ter sončno energijo, s katero ogljikov dioksid in vodo vežejo v sladkor. Pri fotosintezi se sprošča kisik, ki se med celičnim dihanjem v mitohondrijih porablja za razgradnjo sladkorja ter sprostitev ogljikovega dioksida, vode in energije. Tako v fotosintezi kot v celičnem dihanju nastajajo snovi, ki se porabijo v drugih procesih v organizmu.

Namizni N am sladkor je oblika sladkorjev za prenos Veš, š da zelo težko nosiš zvezke in učbenike kar v rokah, zato jih za pot v šolo pospraviš v šolsko torbico ali nahrbtnik; tudi ko greš na počitnice, si moraš stvari zapakirati. Podobno rastlina sladkorje, ki jih je izdelala med fotosintezo, zapakira v bolj primerno obliko za prenos po svojem telesu. Škrob je dobra založna oblika, a je povsem neprimeren za prenos od enega mesta do drugega, saj so škrobna zrna velika in slabo topna v hladni vodi. Zaradi tega rastlina za prenos po svojem telesu enostavne sladkorje, ki so nastali med fotosintezo, in že uskladiščen škrob najprej preoblikuje v saharozo. Saharoza je le strokovno ime za namizni sladkor, ki je dobro topen v vodi. Raztopljen v rastlinskem soku se prenese na mesta, kjer ga rastlina potrebuje.

V posebnih celicah za skladiščenje hrane so namesto kloroplastov posebna telesca z zelo veliko škroba. Slika je posneta pod elektronskim mikroskopom.

Namizni sladkor ali saharoza je oblika sladkorja, primerna za prenos po rastlini.

23


Topnost škroba in namiznega sladkorja To Za poskus potrebuješ kavno žličko koruzne moke (skoraj čisti škrob), žličko namiznega sladkorja, manjša kozarca, vodo iz pipe, lahko filtrirni papir za kavo, jodovico in kapalko. 1. V ločenih kozarcih zmešaj vodo s škrobom ali sladkorjem. Premešaj in opazuj. Opažanja zapiši v Naravoslovni dnevnik. 2. Mešanico vode in škroba prefiltriraj skozi filtrirni papir v čist kozarec. V tekočino in na preostanek škroba na filtrirnem papirju kani nekaj kapljic jodovice. Če se bo barva jodovice spremenila iz oranžnorumene v modročrno, bo to dokazovalo prisotnost škroba. 3. Ali se je škrob v vodi stopil in je v tekočini? Rezultat poskusa zapiši v Naravoslovni dnevnik.

Založni škrob rastlin je naša osnovna hrana Če si pripravljamo uravnotežene obroke, potem je kar 90 % naših obrokov pripravljenih iz rastlin. Od tega večino energije dobimo iz škroba. Tega rastline shranjujejo v založnih organih, kot so, na primer, gomolji krompirja. Rastline škrob skladiščijo tudi v semenih. Ta škrob je zaloga za rast nove rastline, ki bo ob ugodnih razmerah okolja vzkalila iz semena.

Staroegipčanski duhovnik s snopi pšenice

Vse velike svetovne civilizacije so bile osnovane na škrobu iz semen žit: starodavne kulture Mezopotamija, Egipt, Grčija in Rim so temeljile na pšenici, Kitajska, Japonska in Indija na rižu ter ameriški imperiji Indijancev Inkov, Aztekov in Majev na koruzi.

Indijanski bog koruze

Se Semena razvrsti na tista, ki vsebujejo več škroba (ogljikovih hidratov) ali maščob Založne snovi v semenih so odvisne od vrste rastline. Kopičijo lahko predvsem ogljikove hidrate, kakor skupaj imenujemo sladkor in škrob ter maščobe. Sestavo založnih snovi lahko razbereš iz opisa na embalaži arašidov, indijskih oreščkov, pinjol, lešnikov, makadamije, oljčnega olja, bučnih semen, kostanja, fižola, soje ipd. 1. Na embalaži poišči sestavo posameznega živila (na 100 g) in jih razvrsti na tista, ki vsebujejo več ogljikovih hidratov, in tista z več maščobami. Znotraj posamezne skupine (ogljikovi hidrati in maščobe) živila razvrsti od tistega, ki vsebuje najmanj, do tistega, ki vsebuje največ hranilnih snovi posamezne skupine. 2. V Naravoslovnem dnevniku pripravi ustrezno tabelo in vanjo zapiši ugotovitve. Podatke predstavi tudi v obliki grafa.

Življenje na Zemlji je odvisno od fotosinteze Spoznali smo, da je v sladkorjih, ki nastanejo med fotosintezo, shranjena energija. To energijo rastline potrebujejo za svojo rast in razmnoževanje. Hrana, ki jo rastline skladiščijo v svojih koreninah, steblih, listih, plodovih je tudi osnovni vir hrane in energije za nas ljudi. Fotosinteza pa ni pomembna le kot vir energije, je tudi vir kisika. Fotosintezi si v svojem 24


vsakdanjem življenju mnogo bližje, kot se ti morda zdi. Predmeti, ki jih uporabljaš vsak dan – tvoja najljubša bombažna majica, papir v tem učbeniku ali les, iz katerega sta narejena tvoj svinčnik in miza v vaši dnevni sobi, so predelani izdelki rastlinske fotosinteze. Kmalu bomo spoznali, da je celo premog le poogleneli ostanek starodavne fotosinteze.

Prav P rav ves kisik, ki ga dihamo, nastane med fotosintezo V času nastanka Zemlje pred 4,5 milijardami let kisika v ozračju še ni bilo. Prav tako ni bilo organizmov, ki bi kot vir energije za sintezo sladkorjev izrabljali sončno svetlobo. Ko so se taki organizmi pred 3,8 milijardami let razvili in začeli fotosintetizirati, se je ozračje začelo polniti s kisikom. Šele sproščeni kisik je omogočil razvoj živali in ne nazadnje tudi ljudi. Prvi organizmi na Zemlji, ki so imeli sposobnost fotosinteze, pa niso bile rastline, ampak nekatere bakterije – cianobakterije. Obisk obal Zahodne Avstralije ti odkrije pogled prav v začetek življenja na Zemlji. V plitki vodi Zaliva morskega psa še danes rastejo nenavadne kopice – stromatoliti. Sestavljajo jih cianobakterije, prvi preprosti fotosintezni organizmi, ki so se razvili pred 3,8 milijardami let.

• EEnergija za fotosintezo prihaja od Sonca. • S hrano živa bitja sprejemajo energijo. • Hrana rastlin so sladkorji, ki jih izdelujejo same v svojih zelenih delih v procesu fotosinteze.

• Pri fotosintezi se s pomočjo sončne svetlobe v sladkorje pretvorita voda in plin ogljikov dioksid. V zapletenih reakcijah fotosinteze se razgradi voda in pri tem se v ozračje sprosti kisik.

• V celičnem dihanju se sladkorji s pomočjo kisika razgradijo v vodo in ogljikov dioksid, pri tem se sprosti energija.

• Razvoj fotosinteznih organizmov je omogočil razvoj živali na Zemlji.

1. Primerjaj delovanje kloroplasta s sončno celico. 2. Razloži, zakaj fotosinteza poteka podnevi, celično dihanje pa podnevi in ponoči. 3. Naštej nekaj izdelkov rastlinske fotosinteze, ki jih uporabljaš doma. 4. Kaj narediš s hrano, ki je ne moreš pojesti? Razmisli, kaj rastline naredijo s sladkorji, ki jih ne porabijo. 5. Kaj sta škrob in saharoza?

25



Jaz pa vem, kako rožice cveto ...