Page 1

Jurij Senegačnik, Igor Lipovšek, Mirko Pak

EVROPA GEOGRAFIJA ZA 2. in 3. LETNIK GIMNAZIJ

DELOVNI ZVEZEK REŠITVE VAJ


UVOD 1. Tipi obal a) lagunski tip b) akumulacijska c) Poljska č) fjordski tip d) abrazijska e) Norveška f) dalmatinski tip g) vzporedno h) Hrvaška i) riaški tip j) rečne doline k) Španija

2. Tektonske enote Evrope a) Karpati b) v Neoevropo c) v alpidski orogenezi č) med nagubana gorstva d) Vzhodnoevropsko nižavje e) v najstarejši del Evrope f) Schwarzwald g) v Mezoevropo h) v hercinski orogenezi i) Skandinavsko gorstvo j) v Paleoevropo k) v kaledonski orogenezi

3 Podnebni tipi in rastlinski pasovi v Evropi tundrsko rastlinstvo – klimogram št. 4 listnati gozd – klimogram št. 3 iglasti gozd – klimogram št. 2 sredozemsko rastlinstvo – klimogram št. 1

4. Padavska karta Evrope a) islandski minimum b) potujoči cikloni c) sibirski maksimum č) ker leži na nižji geografski širini d) Več padavin prejema kraj D. Leži neposredno ob oceanu, od koder z zahodnimi vetrovi prihajajo vlažne zračne mase. e) Kraj F prejema več padavin zato, ker leži v Alpah, ki so orografska ovira, okoli kraja G pa ni nobene večje orografske ovire.

5. Evropske plovne reke 1 2 3 4 5 6 7 8 9

2

Dnester Visla Odra Laba Donava Ren Rona Garona Temza


10 11 12 13 14 15

Sena Pad Sava Drava Tisa Prut

a) ne b) ne c) prekop Majna – Donava č) Nemčija d) Donava

6. Kisli dež in izvor dušikovih oksidov iz drugih držav a) Norveška, Švedska, Švica, Avstrija, Belgija b) V. Britanija, Španija, Francija, Italija, Nemčija, (nekdanja) Jugoslavija c) proti vzhodu in severu

7. Sakralna arhitektura kot odraz verske sestave prebivalstva a) za pravoslavno b) v Ukrajini c) za katoliško c) v Avstriji d) za islam e) v Bosni in Hercegovini f) za hinduizem g) v V. Britaniji

8. Starostne piramide turških priseljencev, Turčije in Nemčije a) Spolna sestava Turkov v Nemčiji je bila bistveno bolj neuravnotežena. Delež moških je bil bil bistveno večji. b) V Nemčiji so živeli predvsem moški priseljenci, saj so bile največje potrebe po delavcih za različna težka nekvalificirana dela (v industriji in gradbeništvu). c) 20–24 let, 25–29 let in 30–34 let (v Nemčiji); 0–4 let, 5–9 let, 10–14 let (v Turčiji) č) Med priseljenimi Turki v Nemčiji so prevladovali tisti, ki sodijo v dela zmožno prebivalstvo, zato je bilo malo starejših in otrok. Starostna piramida Turkov v Turčiji prikazuje normalno starostno piramido države, ki je imela relativno velik naravni prirast, zato je bila spodaj široka. d) Starostna piramida Turkov v Turčiji je spodaj bistveno širša kot starostna piramida Nemčije. Razlog za to je v nizkem naravnem prirastu v Nemčiji. e) Pri starostni skupini 35–40 let znaša delež priseljenih slabo četrtino, pri starostni skupini 0–5 let pa približno polovico. f) Zapirali bodo šole in odpirali domove za ostarele. g) Zaposleno prebivalstvo bo upokojence vzdrževalo bistveno težje kot danes, saj se bo število zaposlenih zmanjšalo, število upokojencev pa precej povečalo.

9. Priseljenci po izvoru v različnih državah evropskega zahoda a) V Nemčiji, Franciji in V. Britaniji b) v Nemčiji c) Največ priseljencev iz Indije je v V. Britaniji, saj je bila Indija britanska kolonija. č) v Nemčiji

10. Regionalne razlike v Evropi pod sliko zgoraj: litoralizacija pod sliko na sredini: robno območje pod sliko spodaj: centralno območje a) Litoralizacija je selitev gospodarstva in prebivalstva na obale. b) Največje osrednje območje v Evropi ima obliko velikanske banane, modra pa je barva Evrope. Modro banano imenujejo tudi (zahodno)evropski megalopolis.

3


c) močna koncentracija gospodarske moči in priseljevanje prebivalstva č) med osrednja območja d) čez Španijo, Francijo in Italijo e) prijetnejše podnebje in bolj sproščen način življenja

11. Širjenje Evropske unije Dijak pobarva karto v skladu z navodili.

12. Regionalne razlike znotraj Evropske unije a) Danska, Švedska in Luksemburg b) Avstrija, Nemčija, Nizozemska c) Romunija in Bolgarija č) Litva, Latvija, Estonija, Poljska, Madžarska, Slovaška d) Španija, Italija, Nemčija, Belgija

VZHODNA EVROPA Z RUSIJO 13. Vzhodnoevropsko nižavje in Ural a) Ruski plošči b) Volga, Don, Dneper in druge reke c) v hercinski orogenezi č) zaradi močne uravnanosti, relativno majhnih nadmorskih višin in velike širine d) zaradi rudnih bogastev

14. Geografska lega in velikost Rusije v primerjavi z neruskim delom Evrope a) Rusija b) Rusija na splošno leži na višjih geografskih širinah. c) od 50. vzporednika č) od 40. vzporednika d) Rusije e) Berlin f) Moskva, Jekaterinburg g) ne

15. Padavine in temperature v Vzhodni Evropi in Rusiji a) V kraju A je več padavin zato, ker leži v večji bližini Atlantika, od koder z zahodnimi vetrovi prihajajo vlažne zračne mase b) V kraju C je več padavin zato, ker leži na Uralu, ki prestreza nekaj več padavin kot pa nižavje zahodno od njega. c) V kraju Čje več padavin zato, ker leži na območju vpliva Tihega oceana, kraj D pa je v celinski notranjosti. č) Višje temperature so v kraju D, ker leži na nižji geografski širini. d) Nižje temperature so v kraju D, ker leži v notranjosti celine. Le-ta se pozimi zaradi vpliva sibirskega anticiklona močno ohladi. Kraj E leži ob morju, zato tam temperature niso tako izredno nizke. e) Nižje temperature so v kraju D, saj leži vzhodneje, v to smer pa se pozimi povečuje vpliv sibirskega maksimuma z izredno nizkimi temperaturami.

16. Spreminjanje temperaturnih in rastnih razmer a) Bistveneje se spreminjajo srednje januarske temperature. Razlog za to je naraščanje kontinentalnosti oz. večanje vpliva sibirskega maksimuma z nizkimi zimskimi temperaturami. b) v Novosibirsku c) v Kirensku č) V Kirensku. Leži na območju sibirskega maksimuma. d) Dolžina obdobja rasti se zmanjšuje, dolžina obdobja zmrzali pa povečuje. e) v Minsku f) v Krasnojarsku in Kirensku g) zaradi lege ob Tihem oceanu

4


17. Podnebni tipi in rastlinski pasovi v Vzhodni Evropi listnati gozd – klimogram št. 3 stepsko rastlinstvo (lesostepje) – klimogram št. 2 iglasti gozd oz. tajga – klimogram št. 4 tundrsko rastlinstvo – klimogram št. 1

18. Družbeni razvoj od carske Rusije do danes V SZ se je vršil proces rusifikacije () to je politične, jezikovne in kulturne prevlade ruskega naroda. Uvajanje socialistične družbene ureditve je pomenilo denacionalizacijo (nacionalizacijo) vseh naravnih virov, tovarn in veleposestev. Namesto planskega (tržnega) so uvedli tržno (plansko) gospodarstvo, ki ga je načrtovala državna agencija za planiranje iz Moskve. Industrijska proizvodnja je v prvih desetletjih obstoja SZ skokovito naraščala (). Močno so pospeševali (zanemarjali) proizvodnjo izdelkov za široko potrošnjo. Zaradi tehnološkega zaostajanja () za zahodom in visoke (nizke) produktivnosti dela se je gospodarska rast v 80. letih ustavila (). Glavni moto reform Gorbačova sta bila perestrojka () in glasnost (), vendar reforme niso uspele. Pod Jelcinom se je začela privatizacija () gospodarstva. Industrijska proizvodnja je najprej močno porastla (upadla). V času Jelcinovega naslednika Putina je sledila počasna stabilizacija () gospodarskih in družbenih razmer.

19. Razvoj zasebnih kmetov v obdobju 1991 – 2002 a) 1993 b) 1992 in 1993 c) naraščala je č) naraščala je d) Povprečna velikost posesti je naraščala relativno hitreje zato, ker je kar nekaj zasebnih kmetov propadlo oz. opustilo ta poklic.

20. Spreminjanje števila podjetij v ruski industriji v obdobju 1990 – 2000 a) v strojegradnji, prehrambeni industriji, lahki industriji in lesnopredelovalni industriji b) v proizvodnji energije, predelavi goriv, črni in barvni metalurgiji ter kemični industriji c) v proizvodnji energije, predelavi goriv, črni in barvni metalurgiji č) proizvodnja energije, predelava goriv, črna metalurgija d) proizvodnja energije, predelava goriv, črna metalurgija e) strojegradnja, prehrambena industrija, lahka industrija

21. Spreminjanje ruske trgovine na drobno v obdobju 1991–2001 a) do leta 1995 b) 1995, 1996, 1997 c) Leta 1998. Glavni razlog za to je bila devalvacija ruske valute rublja.

22. Starostne piramide s treh različnih območij v Rusiji Dagestan – Moskva – Magadanska oblast a) piramida št. 2 b) pri piramidi št. c) pri piramidi št. č) pri piramidi št. d) pri piramidi št. e) pri piramidi št.

1 3 2 3 2

23. Razlike med podeželjem in mesti a) prvi b) Naravni prirast je bil negativen, migracijski saldo pa pozitiven. c) od leta 1986 č) drugi graf d) Migracijski saldo je postal precej pozitiven. e) drugi graf f) Prvi graf prikazuje mestno, drugi pa podeželsko prebivalstvo.

5


24. Selitve med Rusijo in neruskimi republikami 1989–2001 a) 1991 b) 1994 c) To je bilo obdobje tik po razpadu SZ. Priseljevalo se je prebivalstvo iz drugih republik, kjer so bili Rusi v manjšini. Priseljenci so bili pripadniki ruske narodnosti. č) V prihodnjih letih se bo njihovo število zmanjševalo, saj se je velika večina etničnih Rusov, ki so želeli ali sploh mogli preseliti, že preselila. d) Med priseljenci prevladuje mlajše prebivalstvo, ki še vidi svojo prihodnost drugje, starejši pa za to večinima nimajo več volje ali možnosti.

25. Posledice rusifikacije v Ukrajini, Belorusiji in Moldaviji 4 5 2 6 1

beloruščina in ukrajinščina Moldavci Uniatska cerkev Pridnestrska republika rusko govoreča manjšina v Ukrajini

SREDNJA EVROPA 26. Naravna raznolikost Nemčije skrajni jug – sredogorski masiv – skrajni sever Nemčije a) Mladonagubano gorstvo. Nastalo je predvsem z gubanjem, in sicer v alpidski orogenezi. b) Grudasto gorstvo. Nastalo je predvsem s prelamljanjem v času hercinske orogeneze. c) na sliki 3 č) na sliki 1

27. Geološka sestava Alp a) v zahodnem delu b) Italije in Francije c) iz magmatskih in metamorfnih kamnin č) v zahodni polovici d) Severnoapneniške Alpe prikazuje desna, Centralne Alpe pa leva slika

28. Padavine v Srednji Evropi a) Podnebje je bolj oceansko v kraju A, in sicer zaradi večje bližine Atlantika (Severnega morja). b) V kraju C je več padavin zato, ker predstavlja višji sredogorski masiv Harza in zato prejema več orografskih padavin. c) V kraju Č je več padavin zato, ker so gore na tem območju višje, poleg tega pa predstavljajo prvo orografsko oviro vetrovom z morja. V kraju D so gore nižje in ležijo globje v celinski notranjosti Evrope, do kamor pride manj vlažnih zračnih mas z Atlantika. č) Večja možnost je v kraju E, ki leži v Panonski kotlini, močno odrezani od morja.

29. Zgradbene enote in rastlinstvo Srednje Evrope Panonska kotlina sredogorja s kotlinami Nemško-Poljsko nižavje Alpe a) stepsko (travniško) rastlinstvo b) V tej pokrajini ni več gozda zato, ker je premalo padavin. c) Na sliki je iglasti gozd, ki tu uspeva zaradi večje nadmorske višine Schwarzwalda. č) Na sliki je listnati gozd. Gre za nižinski gozd. d) Razlog za to je velika nadmorska višina pokrajine na sliki in posledično prenizke temperature, da bi gozd še lahko uspeval.

6


30. Viri emisij v črnem trikotniku na začetku 90. let a) Vzhodna Nemčija b) Poljska c) Nase sta se morali nasloniti Češka in Poljska, Vzhodna Nemčija pa je po združitvi z Zahodno lahko računala na pomoč od Zahodne Nemčije.

31. Tranzitni promet čez Alpe a) v Franciji b) v Avstriji c) V Švici. Ukrepi so bili: prepoved vožnje tovornjakov ponoči, prepoved vožnje težjih tovornjakov (nad 28 t), uvedba posebnih taks za tovornjake idr. d) Cestni promet se je preusmeril na druge alpske države, kjer se je posledično precej povečal.

32. Sezonsko nihanje števila turistov v dveh alpskih turističnih središčih a) Poletni višek je razviden le pri levem grafu, dva viška pa pri desnem grafu. b) Višje ležeče turistično središče prikazuje desni graf. Za to središče ni značilna le poletna, ampak tudi zimska sezona. Zaradi večje nadmorske višine je v tem središču smučarska sezona.

33. Rast in upad števila prebivalcev v obeh delih Nemčije v obdobju 1960–2000 a) zahodni del b) leta 1974 c) Število se je najbolj povečalo leta 1990, ko sta se Nemčiji združili in so se množice z vzhoda preselile na zahod. č) Rekorden padec so zabeležili leta 1990. Razlog je bila združitev Nemčij in beg prebivalstva na zahod. d) ne

34. Onesnaženost zraka v Porurju a) koncentracija žveplovega dioksida b) v premogovništvu in jeklarstvu c) v terciarne in kvartarne dejavnosti

35. Brezposelnost v Porurju a) 1973 b) 1987 c) skoraj dvakrat večji č) večji d) precej manjša e) V Nemčiji kot celoti. V Porurju se je povečal delež brezposelnosti zato, ker se je pomoč države odvrnila od Porurja, v Nemčiji kot celoti pa zato, ker se je zaradi prehoda na tržno gospodarstvo izredno povečalo število brezposelnih v vzhodnem delu Nemčije.

36. Zaposleni v Porurju po sektorjih gospodarstva v obdobju 1970 – 2000 a) zelo majhen b) Število zaposlenih v industriji je upadlo, število zaposlenih v storitvenih dejavnostih pa se je povečalo. c) 1983 č) skoraj dvakrat večje

37. Preobrazba Gornješlezijskega industrijskega območja Gornješlezijsko industrijsko območje

usmeritev v premogovništvo in težko industrijo

prekomerno izkoriščanje naravnih virov

kaotičen urbani razvoj

deformirano površje zaradi jalovišč in ugreznin

kopičenje industrijskih odpadkov

transformacija po letu 1990

počasna privatizacija državnih podjetij

propad skrajno neprofitabilnih podjetij

ustanavljanje manjših in srednje velikih podjetij

posebna gospodarska cona Katowice

privabljanje tujega kapitala

zbiranje, skladiščenje in recikliranje industrijskih odpadkov

namestitev čistilnih naprav

ureditev zelenih oaz v mestih

ustanavljanje naravnih in krajinskih parkov

7


38. Rast BDP na Češkem in Slovaškem v obdobju 1999 – 2004 a) Nizka. Majhna. b) nihala c) večala č) Rast je bila na Slovaškem višja. Razlog za to je v nižji štartni osnovi Slovaške, ki je bila manj razvita, potem pa je zaradi reformnih ukrepov doživljala relativno hitrejši razvoj in doživela višjo rast.

39. Velikost in lastništvo kmetijskih posesti na Madžarskem a) 40 % b) 11 % c) 49 % č) 97 % d) majhnim obratom e) ne

SEVERNA EVROPA 40. Opredelitev in posebnosti geografske enote Severna Evropa a) Norveška, Švedska, Finska b) Islandijo, Norveško, Švedsko, Finsko, Dansko c) protestantska veroizpoved in sorodnost večine jezikov č) redka poselitev in zgostitev prebivalstva v južnem delu nordijskih držav d) Manjše socialne razlike so zato, ker te države že več desetletij posvečajo veliko pozornost reševanju socialnih vprašanj. e) Litvo, Latvijo, Estonijo f) Od razpada Sovjetske zveze. Razlogi zato so v naravni in kulturni sorodnosti.

41. Površje Severne Evrope a) v paleozoiku b) Norveški c) iz predkambrija č) uravnano površje d) fjord e) na Norveškem f) fjell g) platojski ledenik h) Debelina ledu je pri njih najvišja na vrhu uravnav, navzdol pa segajo le krajši ledeniški jeziki.

42. Padavine in temperature v Severni Evropi a) V kraju A je več padavin zato, ker leži na udaru zračnih mas ob Atlantiku, kraj B pa leži v zaledju v notranjosti. b) V kraju A je več padavin zato, ker je bolj neposredno na udaru zahodnih vetrov z vlažnimi zračnimi masami kot kraj C, ki kljub obalni legi leži v zavetrju na vzhodno strani polotoka. c) V kraju C je več padavin zato, ker leži ob obali, kraj B pa leži v celinski notranjosti. č) V kraju B so julija višje, januarja pa nižje temperature zato, ker leži v notranjosti in ima bolj celinsko podnebje, za katerega so značilne večje letne temperaturne amplitude kot za kraj C ob morju. d) srednji e) desni f) levi g) Oba kraja nista več na udaru vlažnih zračnih mas z Atlantika, zato je količina padavin približno enaka. Temprature so v kraju Č nižje zaradi višje geografske širine.

43. Podnebni tipi in rastlinski pasovi Severne Evrope iglasti gozd – klimogram št. 3 listnati gozd – klimogram št. 4 gorsko rastlinstvo – klimogram št. 1 tundrsko rastlinstvo – klimogram št. 2

8


44. Energetska oskrba držav Severne Evrope DA NE NE NE NE DA DA

Pomen hidroenergije izstopa na Norveškem, Švedskem in na Islandiji. Največ nafte in zemeljskega plina načrpata Norveška in Danska. Na Švedskem prispevajo hidroelektrarne polovico električne energije. Estonija pridobiva elektriko iz oljnih skrilavcev. Danci so zaradi lege ob Atlantiku začeli prvi izkoriščati vetrno energijo. Moč morskih valov izkorišča elektrarna pri Bergnu na Norveškem. Islandska posebnost je izkoriščanje geotermalne vode.

45. Učinki kislega dežja v Skandinaviji a) iglavci b) zaradi kislega dežja c) iglasti gozdovi č) silikatne kamnine d) Občutljivi organizmi v teh jezerih ne morejo več živeti. e) Razlog je v tem, da je v Sloveniji bistveno več karbonatnih kamnin s kalcijem, ki je nevtralizator kislin. f) z dodajanjem apna

46. Razporeditev prebivalstva na Norveškem a) ob južnih obalah b) na daljnjem severu in skoraj povsod v notranjosti c) Glavni razlogi so zelo različne naravne razmere. Ugodne za poselitev so predvsem obale na jugu, ki niso tako razčlenjene s fjordi, podnebje pa je zaradi nižje geografske širine zmernejše. Bolj severni deli imajo bistveno bolj razčlenjeno obalo, podnebje je bolj hladno. Notranjost je preveč gorata in prehladna za poselitev. č) Neenakomernost se povečuje. Prebivalstvo se seli predvsem z severa proti jugu. d) z gradnjo prometnic, z različnimi ukrepi socialne politike in z odpiranjem novih delovnih mest

47. Finska zunanja trgovina a) elektronske in optične naprave b) elektronske in optične naprave c) papir in papirni izdelki č) ob obalah in jezerih na jugu države d) Pomembnejši so papir in izdelki iz papirja. Ker je Finska visoko razvita država, ne stremi k izvozu surovin in polizdelkov, ampak k izvozu produktov, ki zahtevajo izpopolnjeno tehnologijo in veliko znanja. Takšni produkti imajo namreč bistveno višjo ceno in omogočajo bistveno boljše zaslužke. e) Nokia, ki je osvojila svetovno tržišče predvsem z mobilnimi telefoni.

48. Spremembe danskega kmetijstva a) žitaricam b) krmi za živino c) Oba deleža sta se zmanjšala. č) Število govedi se je zmanjšalo. d) Število prašičev se je povečalo. e) zaradi vključevanja v skupno kmetijsko politiko Evropske unije

49. Tipična danska kmetija na otoku Fyn a) pšenica in ječmen b) pšenica, ječmen, oves, rž c) živini č) Oddaljenost je precej manjša. d) prehrani prebivalcev kmetije

50. Spremembe narodne sestave pribaltskih držav a) povečal se je b) Osamosvojitev pribaltskih držav in odselitev dela slovanskega prebivalstva. c) Litvanci

9


č) manjši d) Večina industrije se je naselila v mestih, ki so zato pritegnila največ priseljencev iz drugih delov SZ. e) Litvanci

ZAHODNA EVROPA 51. Skupne značilnosti Zahodne Evrope "Evropski zahod" () vključuje vse "stare" socialistične (kkapitalistične) države v zahodni polovici Evrope. Državam Zahodne Evrope je skupna lega ob Atlantskem () oceanu, kar se odraža v oceanskem () podnebosemnajstega) morje) in drugih značilnostih. V Angliji se je konec devetnajstega (o ju, navezanosti na kopno (m stoletja začela agrarna (iindustrijska) revolucija, ki se je potem postopoma širila proti zahodu (vvzhodu). Največji kolonialni imperij si je ustvarila Velika Britanija, drugega največjega pa Nizozemska (FFrancija). Ti imperiji so začeli od sredine dvajsetega () stoletja dalje razpadati, Belgiji (FFranciji) pa je uspelo obdržati močan vpliv v okviru frankofonske () skupnosti. Zahodna Evropa je bila prva v Evropi, kjer so nastajale nove industrijske panoge in nove oblike urbanizacije (), zgoden pa je bil tudi prehod v poindustrijsko () družbo, ki jo lahko imenujemo tudi dezinformacijska (iinformacijska) družba.

52. Padavine in temperature v Zahodni Evropi a) V kraju A je več padavin kot v kraju B zato, ker leži tik ob Atlantskem oceanu, kjer je največji vpliv Severnoatlanstskega toka in zahodnih vetrov, ki prinašajo padavine. Kraj B ni tako izrazito na udaru vlažnih zračnih mas z Atlantika. b) A vkraju A je več padavin zato, ker leži ob Atlantiku in na udaru zahodnih vetrov in ciklonov z zahoda, kraj Č pa leži ob Sredozemskem morju in je zato bistevno manj pod vplivom potujočih ciklonov. c) v kraju A č) gorsko podnebje d) V kraju E je več padavin zato, ker leži v najvišjem deu francoksih Alp in prestreza ogromno orografskih padavin. Kraj D je sicer ob Atlantiku, vendar tam ni orografskih ovir. e) za kraj Č f) tretji g) prvi h) četrti i) drugi j) Zato ker ima kraj C bistveno večjo nadmorsko višino.

53. Pokrajinska raznolikost Zahodne Evrope pokrajina na Irskem – Ardeni – francoske Alpe – Azurna obala a) oceansko podnebje b) listnati gozd c) v paleozoiku č) na sliki št. 1 d) v alpidski orogenezi e) zaradi prenizkih temperatur kot posledici velike nadmorske višine f) sredozemsko podnebje in mediteransko rastlinstvo g) sliki 3 in 4

54. Gibanje števila prebivalcev Londona v obdobju 1801 – 1987 a) do leta 1939 b) Potem je začelo upadati. c) Število prebivalcev v notranjem delu mesta je začelo že pred letom močneje 1939 upadati, število prebivalcev v zunanjem delu mesta pa je začelo rahlo upadati šele po letu 1951. č) razglasitev zelena pasu okoli Londona d) 21 mest e) Pozitivne posledice tovrstnih ukrepov so zaustavitev pretiranega širjenja mest, pospeševanje gospodarskega razvoja podeželja z nastajanjem novih naselij, zmanjševanje razlik v razvitosti med mesti in podeželjem.

10


f) Negativne posledice tovrstnih ukrepov so porast dnevne migracije z nujno izgradnjo prometnic prek zelenih pasov, večje onesnaženje zraka zaradi povečanega prometa, porast cene zemljišč ob zelenih pasovih in večja zgostitev zgrab znotraj mest.

55. Razvoj mest v Veliki Britaniji a) dobro b) boljša ponudba kulturnega in zabavnega življenja c) ne č) suburbanizacija d) podeželski e) v terciarnih dejavnostih f) Industrija visoke tehnologije. Takšna industrija se praviloma izogiba večjim mestom, namešča pa se v bližini univerzitetnih in raziskovalnih središč, saj je tesno povezana z znanostjo. Potrebuje veliko dobro izšolanih strokovnjakov, ki so na voljo prav v univerzitetnih središčih.

56. Upadanje industrije in razcvet storitvenega sektorja v V. Britaniji a) delež industrije b) delež finančnih in poslovnih storitev c) delež prometa in komunikacij č) Delež pri javni upravi se je zmanjšal, delež pri izobraževanju, zdravstvu in socialnem skrbstvu pa povečal. d) delež finančnih in poslovnih storitev

57. Demografski razvoj Irske a) Število prebivalcev otoka Irska je tako drastično upadlo zato, ker je zaradi bolezni, ki je prizadela krompir, nastopila »krompirjeva lakota«. Ker se je prebivalstvo prehranjevalo v veliki meri s krompirjem, je bilo zelo prizadeto in je v veliki meri videlo edini izhod v izseljevanju. b) malo pred letom 1930 c) Hitreje je naraščalo število prebivalcev Republike Irske. č) danes živi v tujini štirikrat toliko Ircev (16 milijonov) kot v republiki Irski.

58. Nizozemsko kmetijstvo a) Razlog je v tem, da rajši pridelujejo zelo kakovostne pridelke za izvoz, ki na svetovnem trgu dosegajo visoko ceno. Cenejših pridelkov se jim enostavno ne izplača pridelovati. b) pšenico, druge žitarice in sadje c) krompir, sladkor, zelenjavo č) maslo, sir, govedino in teletino, svinino, perutnino in jajca d) z maslom in jaci

59. Posebnosti francoskega gospodarstva in upravljanja države Pravilne trditve so št. 1, 2, 4 in 6

JUŽNA EVROPA 60. Polotoške, otoške in žepne države Južne Evrope a) Španija, Portugalska, Grčija b) Portugalska c) Italija č) Malta in Ciper d) Grčija e) Andora, San Marino, Vatikan f) Andora g) Monako. Med možnimi razlogi za to sta sredozemsko podnebje in sredozemska arhitektura. (Lahko se navede tudi druge južnoevropske značilnosti.)

11


61. Razvoj števila prebivalcev v različnih delih Sredozemlja a) Leto

1950

1960

1970

1980

1990

1995

2000

Severno Sredozemlje

61,6 %

56, 7 %

52,4 %

48, 3 %

43, 1 %

40, 4 %

Vzhodno Sredozemlje

15, 7 %

18,1 %

19, 8 %

21, 5 %

23, 7 %

24, 8 %

Južno Sredozemlje

22,7 %

25, 1 %

27, 8 %

30, 2 %

33, 2 %

100,0 %

100,0 %

100,0 %

100,0 %

100,0 %

Skupaj

2010

2025

38,5 %

34, 6 %

29, 1 %

25, 6 %

26,4 %

28, 3 %

34, 8 %

35, 9 %

39, 0 %

42, 6 %

100,0 %

100,0 %

100,0 %

100,0 %

b) v severnem c) v južnem č) v vzhodnem d) v vzhodnem e) Glavna problema bosta verjetno prenaseljenost obal in pomanjkanje pitne vode, pričakujemo pa lahko še druge probleme, kot so preobremenjeno okolje in onesnaženost morja, pomanjkanje hrane zaradi skromnih kmetijskih zemljišč, povečane migracije, spremenjena etnična sestava v severnem delu Sredozemlja idr. f) Glavna smer selitve bo iz južnega dela v severni, kar je že sedaj, povečalo pa se bo tudi preseljevanje iz vzhodnega Sredozemlja v njegov severni del.

62. Padavska karta Južne Evrope a) v zahodnih delih b) V kraju A je prek celega leta več padavin zato, ker leži neposredno ob Atlantiku, kjer so pihajo vlažni vetrovi iz zahodne smeri. Kraj B leži že v vzhodni polovici Sredozemlja, kjer je vpliv z Atlantika že precej omiljen. c) V kraju A je poleti več padavin zato, ker ima zaradi lege ob oceanu oceansko podnebje, kraj B pa ima zaradi lege ob Sredozemskem morju izrazito sredozemsko podnebje. č) V kraju C je še več padavin kot v kraju A zato, ker leži na območju enega najvišjih delov Alp, ki prestreza zelo veliko veliko orografskih padavin. d) V kraju D je več padavin zato, ker leži na Šarsko-Pindski orografski pregradi, ki prestreza obilico orografskih padavin. Kraj E ne prestreza orografskih padavin, zato je padavin bistveno manj. e) V hladni polovici leta je bolj namočena zato, ker se v tem času planetarno kroženje zraka pomakne proti jugu, zato začnejo nad Sredozemlje prihajati potujoči cikloni.

63. Podnebje Španije a) S temperaturno krivuljo izkazujeta nedvoumne značilnosti sredozemskega podnebja klimograma Valencije in Barcelone. b) Za La CoruĖo je značilno oceansko podnebje. Razlog za to je lega ob Atlantiku, kjer je močan vpliv zahodnih vetrov iznad oceana. c) Za Barcelono je značilno sredozemsko podnebje. Razlog za to je lega ob Sredozemskem morju. č) Podnebje Madrida ima nekatere kontinentalne značilnosti. Razlog za to je lega v notranjosti Mesete, ki je z robnimi gorstvi zavarovana pred morskimi vplivi. d) Degradirani gozdovi so se hitreje spreminjali v makijo in garigo v okolici Valencije, kjer je dolgo obdobje z malo padavin (s sušo), makija in gariga pa sta rastlnstvo slabših naravnih možnosti.

64. Pokrajinski kontrasti v Južni Evropi 1 2 3 4

pokrajina v Apeninih obala v južni Grčiji obala v španski Galiciji notranjost Mesete

a) gorsko rastlinstvo b) v alpidski orogenezi c) mediteransko rastlinstvo (makija in gariga) č) Razlog je v tem, da prejema pokrajina na sliki št. 3 precej več padavin, ki so tudi bolj enakomerno razporejene prek leta (brez tako izrazite poletne suše) kot v pokrajini na sliki št. 2. d) Bolj sušna je pokrajina na sliki št. 4, zato pri kmetijski rabi zahteva več namakanja. Pokrajina na sliki št. 3 leži ob oceanu, pokrajina na sliki št. 4 pa v notranjosti celine in je zavarovana pred vplivi z morja.

12


65. Onesnaževanje Sredozemskega morja a) Najpomembnejši onesnaževalci Sredozemskega morja so reke, obalna mesta, industrija, kmetijstvo, ladijski promet ter turizem. b) Onesnažene so z industrijskimi in komunalnimi odplakami ter kemikalijami od uporabe v kmetijstvu. c) Ladijski promet onesnažuje morje z mazivi, gorivi, razlitji nafte in "balastno" vodo. č) Cvetenje morja je množičen razvoj določenih vrst alg. d) zaradi šibke izmenjave vode Sredozemskega morja s čistejšim Atlantskim oceanom e) Kopanje v morju marsikje ni več priporočljivo, zato ga zamenjujejo s kopanjem v bazenih. f) Zmanjševali bi ga z omejevanjem okolju neprijazne industrije, z zmanjševanjem uporabe kemikalj v kmetijstvu, z omejevanjem prometa, z bolj urejenim odlaganjem odpadkov, z nameščanjem čistilnih naprav, s strožjo okoljsko zakonodajo in z večjim spoštovanjem dogovorov, ki so jih sredozemske države že sprejele za zaščito morja.

66. Pomen turizma v državah Južne Evrope Država

Število tujih turistov

Prihodek od tujih turistov

Prihodek od turista

Španija

41,2

21

509,7 USD

Italija

32,9

26

790,3 USD

Grčija

39,0

34

444,4 USD

a) Največ turistov je obiskalo Španijo, najmanj pa Grčijo. b) Največ prihodka je imela Italija, najmanj pa Grčija. c) Največji prihodek od posameznega turista je imela Italija, najmanjšega pa Grčija. č) Ena država lahko iztrži precej več od turista kot druga z bolj pestro oz. večjo (dodatno) turistično ponudbo, s prenočitvenimi zmogljivostmi boljše kakovosti in hkrati višjega cenovnega razreda, z večjim upoštevanjem želja turistov, z večjo prilagodljivostjo turistične ponudbe za posebne skupine gostov, z usmeritvijo v elitnejše in hkrati dražje turistične usluge itd.

67. Olimpijske igre v Južni Evropi a) toplo in suho podnebje, zgodovinska tradicija, razvitost športnih panog, zanimanje domačega prebivalstva za šport, bližina velikega tržišča, razvita turistična infrastruktura (prometnice, tekmovališča, hotelske in gostinske usluge) itd. b) zaslužek, zaposlitev, ureditev infrastrukture, promocijo c) povečanje državnega dolga, neizkoriščenost in neuporabnost športnih objektov po tekmovanjih, pritisk na lokalno prebivalstvo za sprejemanje vsiljenih urbanističnih rešitev, prometni kaos idr.

68. Spremembe turistične pokrajine na območju Benidorma a) Naselje se je v največji meri širilo proti vzhodu in severu. Glavni razlog za to je bila širitev turističnih dejavnosti z izgradnjo vse potrebne turistične infrastrukture (predvsem hotelov). b) Dijak vriše ceste. c) Pozitivni učinki so: nove zaposlitvene možnosti, zaslužek lokalnega prebivalstva, urejena infrastruktura, možnost prodaje lokalnih izdelkov in storitev tujcem, bogata turistična ponudba za domače in tuje goste idr. Negativni učinki so: zaton tradicionalnih gospodarskih dejavnosti, onesnaženje okolja, preobremenjenost prostora, sezonska nihanja, uniformiranost prostora, razmah kriminala idr. č) Slika je bila narejena leta 2002. Prikazuje pravo "betonsko džunglo" velikega števila hotelov in prenatrpano plažo s turisti. Takšno stanje se do leta 1960 še ni moglo razviti, ker je bil turizem tedaj še v povojih. d) Tovrstni turizem tako spremeni pokrajino, da se mu začnejo turisti, ki hočejo doživeti nekaj pristnosti, izogibati oziroma so zanj pripravljeni plačevati vse manj. Poleg tega takšen turizem tudi zelo uniči naravno okolje.

69. Spremembe pokrajine v Mezzogiornu a) Cesta je bila posodobljena in razširjena. Prometna povezanost Mezzogiorna je bila leta 1950 slaba. V njej so videli enega poglavitnih razlogov za nerazvitost, zato je bil eden glavnih ukrepov sklada za Mezzogiorno izboljšanje prometnih povezav. b) ne c) Na njej so izvedli osuševanje. Danes na njej pridelujejo tržne pridelke (agrume). č) minifundija d) Reko so zajezili.

13


e) kmetijstvu f) V 60. in 70. letih so pomoč preusmerili v razvoj industrije. Takšna strategija se ni posebej obnesla, ker industrija ni ustrezala potrebam lokalnih skupnosti. g) Videz naselja v notranjosti se ni bistveno spremenil, saj se je razvijala predvsem obala.

70. Narodne manjšine v Južni Evropi Portugalska je država brez avtohtonih () narodnih manjšin. Najštevilčnejša jezikovna manjšina v Španiji so Katalonci). Katalonščino ne govorijo le v Kataloniji, ampak tudi v okolici Valencije in na Kanarskih Baski (K Balearskih) otokih. V Galiciji govorijo jezik, ki je bolj podoben portugalščini () kot pa španščini. Baski živijo v (B štirih španskih () in treh portugalskih (ffrancoskih) provincah. Baskovska organizacija ETA je bila dolgo znana po svoji humanitarni (tteroristični) dejavnosti. Sardinci na Siciliji (SSardiniji) govorijo jezik, ki je zelo podoben francoskemu (iitalijanskemu). Največ manjšinskih pravic v Italiji uživajo Južni Tirolci (). Furlani in Ladini sodijo med retoromanske () manjšine.

71. Zdomčev razmislek Zdomec se lahko vrača v to hišo le na dopust. V tem primeru vloži del denarja v obnovo hiše, da mu bo nudila zadovoljivo udobje in zdržala 11 mesecev brez obiskovalcev. Hišo lahko ponudi turistični agenciji, da jo »trži« v nezasedenih terminih. Zdomec pa lahko po upokojitvi pride za stalno živet v domači kraj, saj bo z nemško pokojnino in grškimi stroški življenje zanj cenejše. Lahko pa se preseli, vloži denar v podjetje oz. dejavnost, ki jo je opravljal v Nemčiji (avtopralnica). S preselitvijo sicer odpravi nostalgijo po domačem kraju, vendar njegova žena teh občutij ne deli. Težava bo okrnjeno družinsko življenje, saj otroka zaradi svoje starosti in že skoraj dosežene samostojnosti verjetno ne bosta hotela priti živet v Grčijo. (Možna so seveda tudi zelo drugačna razmišljanja.)

JUGOVZHODNA EVROPA 72. Meje Balkana a) Dijak po lastni presoji nariše tri možne meje Balkana.

73. Pokrajinska pestrost Jugovzhodne Evrope a) ekstenzivno kmetijstvo b) vode c) s tektonskim grezanjem č) veliko d) gore takoj za obalo e) Ob obali je možna poselitev in razvoj turizma, zato je bolj razvita od zaledja, ki je gorato in neprimerno za poselitev in gospodarstvo. f) gorsko rastlinstvo g) nagubano gorstvo h) k Panonski nižini i) črne rodovitne prsti

74. Padavinska karta Jugovzhodne Evrope a) Kraj A dobiva precej več padavin kot kraj B zato, ker tam vlažne zračne mase z Jadranskega morja zaradi zahodnih vetrov udarijo ob gorsko pregrado Dinarskega gorstva. Kraj B leži na jadranskem otoku, ki ne predstavlja orografske pregrade. b) V kraju C je manj padavin zato, ker leži že v zaledju sredi celinskega dela Jugovzhodne Evrope. c) V kraju Č je več padavin kot v kraju C zato, ker leži visoko v romunskih Karpatih, ki spet predstavljajo orografsko oviro za vlažne zračne mase z zahoda. č) V kraju D je tako malo padavin zato, ker Črno morje nima tako izrazitega vpliva na okolico kot Jadransko morje.

75. Podnebni tipi v Jugovzhodni Evropi Temišvar – Bjelašnica – Dubrovnik – Varna a) namočeno kontinentalno podnebje b) gorsko podnebje

14


c) sredozemsko podnebje č) klimogram št. 4 d) klimogram št. 3

76. Etnična in verska raznolikost Jugovzhodne Evrope pravoslavna veroizpoved – katoliška veroizpoved – islam a) pravoslavna veroizpoved b) islam c) Romuni, Bolgari, Srbi, Črnogorci, Makedonci č) pri Bošnjakih in Albancih d) pri Hrvatih

77. Turizem v državah Jugovzhodne Evrope Država

Pozitivni dejavniki

Negativni dejavniki

Hrvaška

bližina evropskega tržišča; dolga in razčlenjena obala; tradicija; prometna povezanost s Srednjo Evropo

relativno visoke cene; spreminjanje zakonodaje; izkoriščenost najatraktivnejših delov obale

Črna gora

peščene plaže; bližina držav brez morja

slaba prometna dostopnost po cestah; politična nestabilnost; relativno visoke cene

Albanija

nizke cene; turistično "nepokvarjena" obala

slaba prometna dostopnost po cestah; politična nestabilnost; pomanjkanje turistične tradicije

Romunija

nizke cene; peščene plaže; tuja vlaganja v turizem

slaba prometna dostopnost po cestah; negativen sloves zaradi polpretekle zgodovine

Bolgarija

nizke cene; peščene plaže; tuja vlaganja v turizem

slaba prometna dostopnost po cestah; negativen sloves zaradi polpretekle zgodovine

78. Selitve na območju nekdanje Jugoslavije in Albanije a) Razlogi za prve selitve so bili politični. Ljudje so bežali pred vojnim nasiljem. Razlogi za druge selitve so bili ekonomske oz. socialne narave. Ljudje so zapuščali svojo državo zaradi revščine, brezposlenosti in tudi kaotičnih političnih razmer. b) Iz Albanije so se povečini odseljevali v Italijo in Grčijo. Danes se v glavnem odseljujejo le v Grčijo. Italija je namreč kmalu začela vračati ilegalne priseljence, ki so prišli na ladjah. Zato se Albanci rajši preusmerili v Grčijo, kamor lahko pridejo prek slabše nadzorovanih gora. c) S Slovenijo so bile tesneje povezane selitve na območju nekdanje Jugoslavije. Slovenija je ležala blizu območij, ki jih je pustošila vojna. Številni begunci so se lahko namestili pri svojih sorodnikih, ki so se v prejšnjih obdobjih priselili v Slovenijo kot ekonomski migranti.

79. Rast števila prebivalcev v Albaniji a) Slovenija b) okoli 1960 c) Število prebivalcev je v Albaniji naraščalo bistveno hitreje kot v Sloveniji zato, ker je bila Albanija revna država s tradicijo velikega števila otrok. Prebivalstvo je v veliki meri živelo na podeželju in se ukvarjalo s kmetijstvom, politična ureditev pa je omogočala skromno brezplačno šolanje in zaposlitev. Slovenija je bila država s povsem drugačno kulturno tradicijo, ki se je v povojnem obdobju hitro industrializirala in sprejela "zahodni" način življenja s čedalje manj otroki. č) Točno število prebivalcev ni znano, saj je več sto tisoč ljudi zapustilo državo, od koder jih delno vračajo nazaj. Tudi albanski uradni podatki so zato precej nezanesljivi. d) Albanija sodi med druge države, saj v njej zaradi množičnega odseljevanja dejansko živi precej manj ljudi, kot jih ima njeno državljanstvo. Slovenija sodi med prve države, saj v njej zaradi priseljevanja in prihoda na začasno delo živi več prebivalcev, kot jih dejansko ima slovensko državljanstvo.

15


80. Spremembe gospodarstva v Romuniji in Bolgariji a) Industrija v obeh državah je bila še posebej prizadeta zato, ker sta državi zaradi razpada vzhodnoevropske gospodarske zveze izgubili velik del tradicionalnih odjemalcev industrijskih izdelkov. Ker so proizvajali povečini le izdelke slabe kakovosti, z njimi niso mogli prodreti na svetovni trg. b) v primarni sektor c) Delež zaposlenih v tem sektorju se je 90. letih še povečal zato, ker je industrija propadala, terciarni sektor pa še ni bil razvit. Preživljanje s kmetijstvom je tako za marsikoga pomenilo edino možnost preživetja. č) v terciarni sektor d) v terciarnem sektorju

16

/Evropa  
/Evropa  

http://www.modrijan.si/slv/content/download/2634/42930/version/1/file/Evropa.pdf