Page 1


UVOD 1. Gospodarsko bolj in Gospodarsko manj razvite države a) b) c) č) d) e) f)

razvite države, razviti, bogate države države v razvoju, nerazvite države, nerazviti, revne države, države tretjega sveta neugodno podnebje, gorato površje, pomanjkanje naravnih bogastev, katastrofalne poplave, širjenje puščav različen zgodovinski razvoj, različna učinkovitost gospodarskih sistemov Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska multinacionalne družbe ali multinacionalke tja, kjer se jim obeta največji dobiček

2. indeks človekoveGa razvoja a) b) c) č) d) e) f)

Avstralija in Severna Amerika Afrika zelo visok Venezuela, Kolumbija, Ekvador, Peru, Brazilija, Urugvaj Maroko, Alžirija, Tunizija, Libija, Egipt, Gana, Gabon, Namibija, Bocvana, Južna Afrika Afganistan, Pakistan, Nepal, Butan, Bangladeš, Mjanmar, Severna Koreja Japonska, Južna Koreja (za nekatere po površini manjše države se visokega indeksa s karte ne da prepoznati)

3. izpusti toploGrednih plinov po svetu a) b) c) č)

ZDA in Kitajska Afrika Glavni vzrok za to je pomanjkanje predelovalnih dejavnosti oz. industrije. Države BRIC spadajo med tiste z veliko izpusti.

AZIJA 4. Geotektonska zGradba azije a) b) c) č) d) e)

Indoavstralska, Filipinska, Tihooceanska in Evrazijska litosferska plošča Tihooceanska plošča se podriva pod Azijsko. Posledice stika teh dveh plošč se kažejo v živahni potresni in vulkanski dejavnosti. Gorovja na območjih E in F sodijo med mladonagubana gorovja, nastala v času alpidske orogeneze. Ta gorovja so del »ognjenega obroča«. To gorovje je nagubano. To se vidi po tem, da ima jasno izoblikovano slemenitev. Gorovje sestavlja več vzpo­ rednih nizov gorskih slemen, nikjer pa ne vidimo izrazitih gorskih čokov ali tektonsko ugreznjenih kotlin.

5. padavine v aziji a) Glavni vzrok je lega na privetrnih pobočjih Zahodnih Gatov, kjer vlažne zračne mase z Indijskega oceana trčijo ob gorovje. Največ padavin pade v času poletnega monsuna.

2


b) V točki B pade veliko padavin zato, ker leži na stalnem ekvatorialnem območju nizkega zračnega tlaka. K izdat­ nosti padavin pripomore tudi monsunsko delovanje. Padavin ne prinaša le poletni monsun, ampak tudi suhi vetrovi zimskega monsuna, ki se na poti iznad azijskega kopna čez Južnokitajsko morje navlažijo. c) Kraj C ima malo padavin zato, ker leži v zavetju visokih gorstev, ki preprečujejo vlažnim zračnim masam dostop v celinsko notranjost. č) Kraj Č ima malo padavin zato, ker leži na stalnem subtropskem območju visokega zračnega tlaka.

6. monsun v indiji a) b) c) č) d) e) f) g)

Kolombo: 15. maj, Madras: 2. junij, Indore: 15. junij, New Delhi: 29. junij Amritsar: 9. september, New Delhi: 14. september, Madras: 21. oktober, Cochin: 10. november 2650 km 45 dni 59 km Kolombo: 189 dni, Madras: 141 dni, New Delhi: 77 dni, Amritsar: 68 dni proti severozahodu krajša se

(Opomba: Zaradi približnega določanja datumov in merjenja zračne razdalje lahko pride pri rezultatih do manjših odstopanj od rešitev, ki so tu navedene. Povsem točno določanje datumov in razdalj pri tej vaji ni ključnega pomena. Bistvo je v tem, da se dijaki začnejo zavedati časovnih in prostorskih dimenzij monsunskega dogajanja.)

7. podnebni tipi in rastlinski pasovi zgoraj levo: stepsko rastlinstvo, klimogram št. 4 zgoraj desno: puščavsko rastlinstvo, klimogram št. 2 spodaj levo: mediteransko rastlinstvo, klimogram št. 1 spodaj desno: tropski deževni gozd, klimogram št. 3

8. vodovje v aziji a) Veliko areično območje nastalo zato, ker leži kraj A na stalnem subtropskem območju visokega zračnega tlaka. Zaradi pomanjkanja padavin praviloma sploh ni tekočih voda. b) Več gradiva prenaša reka B (Huang He), ker na svoji poti teče čez puhlične planote. Puhlica je rahlo sprijeto gra­ divo, ki ga reke z lahkoto odnašajo. c) Reka Č (Evfrat) ima največji pretok pozimi in spomladi, saj pozimi njeno povirje pade pod vpliv sredozemskih depresij, spomladi pa se kažejo učinki taljenja snega v gorah. č) Reka D (Ganges) ima največji pretok v času poletnega monsuna, ko se poleg monsunskega dežja začne tudi taljenje ledenikov visoko v gorah. d) v povodje Tihega oceana e) Pretok reke E (Sir Darje) je danes manjši kot pred 20 leti. V zadnjih desetletjih so se začeli intenzivneje kazati učinki prekomerne porabe rečne vode za namakanje, zato je vode v spodnjem toku reke vse manj. f) V spodnjem toku mora imeti višje obrambne nasipe reka B (Huang He), saj začne ob prihodu v Severnokitajsko nižavje zaradi zmanjšanega strmca odlagati puhlično gradivo. Reki F (Ind) se v spodnjem toku zaradi poti čez sušno območje pretok zmanjša (pritokov ne dobiva), s seboj pa nosi neprimerno manj gradiva, ki še zdaleč ne zasipava rečnega dna v tolikšni meri kot Huang He.

9. Gospodarski vzpon nekaterih držav v vzhodni in južni aziji prvi (drugi), vojaškim (kulturnim), igralništvo (izobraževanje), visoke (✓), zastoj (✓), kmetijski (gospodarski), Severna (Južna), Tajvan (✓), kuhinjskimi (✓), široko (✓), mode (tehnologije), lakotami (reformami), državno (zasebno), tujim (✓), kmetijske (gospodarske), Jangceja (✓), Pekingu (Šanghaju), hitreje (✓), vaseh (mestih), hitra (✓), televizijske (infor­ macijske)

3


10. porast bruto domačeGa proizvoda v juGovzhodni in vzhodni aziji a) Japonska, Kitajska b) Na Kitajskem. Glavni vzroki za to so v velikih gospodarskih reformah, v okviru katerih so uvedli tržno gospodarstvo, spodbujali zasebno pobudo in z ustvarja njem skoraj idealnih pogojev za tujce državo odprli tujim vlagateljem. c) V Mjanmaru. To je država, ki nima omembe vredne industrijske proizvodnje. č) Povečanje BDP na Japonskem je bistveno manjše kot v skoraj vseh ostalih državah zato, ker je bila Japonska že prej visoko razvita država z zelo visokim BDP, ki ga je v kratkem času zelo težko povečati za več kot za nekaj odstotkov, poleg tega pa je Japonska v tem obdobju doživela gospodarski zastoj.

11. oblike azijskeGa kmetijstva Slika levo zgoraj: plantažno gospodarstvo, tržna oblika Slika desno zgoraj: nomadska živinoreja, samooskrbna oblika Slika levo spodaj: intenzivno (samooskrbno) kmetijstvo s prevlado vodnega riža, samooskrbna oblika

12. značilnosti azijskeGa kmetijstva majhen delež kmečkega prebivalstva

naftne države ob Perzijskem zalivu

majhen delež obdelovalnih površin

puščave, gorato površje, tropski deževni gozd

devet desetin svetovnega pridelka

riž

selilno poljedelstvo

požiganje gozda

Arabski polotok

nomadska živinoreja

monsunska območja ob velikih rekah

prevlada vodnega riža

intenzivno samooskrbno kmetijstvo s prevlado pšenice

kombinacija poljedelstva in živinoreje

plantaže

lastništvo pogosto v rokah tujcev

čajevec

Indija in Šrilanka

13. zelena revolucija a) 2 b) 3 c) 3

14. posledice zelene revolucije v indijski vasi sriranGarajapuram a) Število hiš se je povečalo. b) Obseg nerodovitnih površin se je pomanjšal. c) Povečal se je obseg obdelovalnih površin z dvojno letino riža, zmanjšal pa obseg obdelovalnih površin z enojno letino riža. č) Obseg površin z zelenjavo se je pomanjšal. d) Na novo so začeli pridelovati sladkorni trst. e) Obseg vaških ribnikov se ni spremenil. f) Število vodnjakov se je povečalo. g) Gladina podtalnice se je znižala. Vzroki za to so povečano število prebivalcev (večja poraba vode za gospodinj­ stva), predvsem pa povečana poraba vode pri kmetijstvu. O tem nam govorijo močno povečano število vodnja­ kov, povečan obseg površin z dvojno letino riža (dvakratno namakanje) in druge spremembe na karti.

4


15. Gostota prebivalstva v aziji a) Kitajska je gosto poseljena na območju kraja A zaradi lege ob reki Chang Jiang, ki je že v preteklosti omogočala intenzivno namakalno kmetijstvo, sedaj pa je tam tudi zgostitev drugih gospodarskih panog. b) Kitajska je redko poseljena na območju kraja B, ker le­ta leži v puščavski notranjosti Kitajske. Ravno tako je redko poseljena na območju kraja C, ker le­ta leži na visoki planoti Tibet, kjer so življenjske razmere zaradi ostrega pod­ nebja in velike nadmorske višine zelo težke. c) Država, v kateri leži kraj Č (Saudova Arabija), je tako redko poseljena zato, ker veliko večino njenega površja tvori puščava. č) Država, v kateri leži kraj D (Japonska), je veliko redkeje poseljena v notranjosti, saj je le­ta pretežno gorata. Prebivalstvo je zato zgoščeno ob obalah, kjer je več ravnih površin, tamkajšnje okolje pa je na splošno primernej­ še tako za poselitev kot za razvoj različnih gospodarskih dejavnosti.

16. urbanizacija in stopnja Gospodarske razvitosti azijskih držav a) Najvišjo stopnjo urbanizacije ima Singapur. b) Višji ko je delež urbanega prebivalstva, višja je stopnja gospodarske razvitosti, izražena z visokim BDP na prebivalca. c) Šrilanka

17. starostne piramide azijskih držav Združeni arabski emirati (ZAE), Indonezija, Afganistan, Južna Koreja a) Starostna piramida kaže nadpovprečen delež moških v času delovne dobe. Od naštetih piramid so to lahko le ZAE, ki so naftna država z velikim številom uvožene delovne sile. b) Starostna piramida št. 2 se spodaj že počasi oži, kar kaže na zmanjšanje naravnega prirasta v zadnjih letih. Po tem lahko sklepamo, da starostna piramida št. 2 predstavlja Indonezijo, ki se je v zadnjih desetletjih gospo­ darsko že precej razvila. c) Starostna piramida št. 3predstavlja Afganistan, ki je ena najrevnejših in najmanj urejenih držav sveta in ima zato še vedno zelo velik naravno prirast in zelo malo ljudi v visokih starostnih razredih. č) Starostna piramida št. 4 se spodaj čedalje izraziteje oži, kar kaže na staranje prebivalstva oz. doseženo četrto fazo demografskega prehoda. Izmed naštetih držav je to lahko le visoko razvita Južna Koreja.

18. verstva v aziji zgoraj levo: islam (univerzalno verstvo), Pakistan zgoraj desno: hinduizem (etnično verstvo), Indija spodaj levo: budizem (univerzalno verstvo), Tajska spodaj desno: krščanstvo (univerzalno verstvo), Filipini (Opomba: Imena držav so lahko tudi druga.)

AFRIKA 19. afriško površje a) rečna erozija b) vetrna erozija c) vulkanskega nastanka

5


č) Č d) Somalijska plošča. Posebno ime so izbrali zato, ker se ta del Afrike cepi od preostale celine.

20. padavine v afriki a) dvakrat b) To se lahko zgodi v času tamkajšnje zime. Na ta del celine pride zimsko deževje. c) V kraju C sega puščava do morja zaradi vpliva hladnega Benguelskega toka, na isti geografski širini v kraju Č pa se kažejo učinki toplega Mozambiškega (Agulhaškega) toka. Slednji se odražajo v toplem in vlažnem podnebju. č) V kraju D je veliko več padavin zato, ker leži na privetrni strani otoka, kjer vlažne zračne mase z Indijskega oceana udarijo ob orografske ovire v gorati notranjosti. Kraj E pa leži na zavetrni strani otoka, zato ima bistveno manj padavin. d) V kraju A je veliko padavin, ker leži v Kongovi kotlini na stalnem ekvatorialnem območju nizkega zračnega tlaka, v kraju F pa padavin skoraj ni, ker leži v Sahari na stalnem subtropskem območju visokega zračnega tlaka.

21. podnebni tipi in rastlinski pasovi Slika na str. 15 spodaj levo: mediteransko rastlinstvo, klimogram št. 1 Slika na str. 16 spodaj desno: tropski deževni gozd, klimogram št. 2 Slika na str. 16 zgoraj levo: puščavsko rastlinstvo, klimogram št. 3 Slika na str. 16 zgoraj desno: savansko rastlinstvo, klimogram št. 4

22. vodovje v afriki a) b) c) č) d) e)

DA NE Nil v spodnjem toku prečka obsežna zelo suha območja. DA NE Večina afriških brzic je na pragovih na robu celine. NE Pragovi iz starih kamnin so zelo primerni za hidroenergetsko izrabo. DA

23. zGodovinski razvoj afrike od 15. stoletja do danes 5 1 6 3 7 2

berlinska konferenca petnajsto stoletje trgovina s sužnji 1960–70 Liberija, Etiopija Eritreja, Južni Sudan

24. družbeni procesi v afriki Pravilne trditve so 2, 3, 5 in 8.

25. živinoreja in padavine v sahelu v druGi polovici 20. stoletja a) b) c) č) d)

6

1967 Število živine je kmalu po tem začelo upadati, in sicer s približno dveletnim časovnim zamikom. 1973 Število živine je potem začelo naraščati z dveletnim časovnim zamikom. 1981


e) Količina padavin je tedaj še naprej močno upadala. f) Ko začne količina padavin upadati ali naraščati, ji z dveletnim zamikom sledi tudi upadanje ali naraščanje števila živine. g) Glavni vzrok, da se je pokrajina v Sahelu začela spreminjati v puščavo, je močno poraslo število živine in posle­ dična čezmerna paša, zaradi katere je bila odstranjena zaščitna rastlinska odeja. Pokrajina se je začela spreminjati v puščavo. Proces še zdaleč ni odvisen le od padavin, ampak predvsem od človekovih dejavnosti.

26. dezertifikacija večji podolgovat prazen okvir zgoraj: 3 manjša podolgovata prazna okvirja levo spodaj: 2 in 4 večji pokončen prazen okvir desno: 1

27. afriško kmetijstvo a) Na največjih delih površja sta razširjena selilno poljedelstvo ter nomadska in polnomadska živinoreja. b) Nomadska in polnomadska živinoreja sta vezani na polsuha in suha območja. c) Za delto Nila je značilno intenzivno samooskrbno kmetijstvo, pri katerem se poljedelstvo običajno kombinira s skromno živinorejo. č) Tržna živinoreja je najbolj značilna za južno Afriko (države Južna Afrika, Zimbabve, Bocvana in Namibija). d) Brez plantažnega gospodarstva je Afrika severno od Sahare. Gre za mediteranska, polpuščavska in puščavska območja na severu celine.

28. afriško rudarstvo stara (✓), rud (✓), virov (✓), kvartarne (paleozojske), diamantov (✓), zlata (✓), nafte (✓), Nizki (Visoki), Witwatersrand (✓), Severni (Južni), kositrov (bakrov), Zambiji (✓), petdesetih (osemdesetih), multinacionalnih (✓), azijske (✓), počasen (hiter)

LATINSKA AMERIKA 29. kolumbovo »odkritje« amerike Dijaki ob karikaturi napišejo svoja lastna razmišljanja o tem, da so celino prvi odkrili že Indijanci, ki so prišli iz Azije, da so imeli Indijanci ob prihodu Kolumba že visoko razvito civilizacijo, ki pa so jo belci uničili ipd.

30. posledice kolumboveGa »odkritja« amerike španski konkvistadorji

uničenje civilizacije Aztekov in Inkov

demografska katastrofa indijanskega prebivalstva

posledica bolezni, ki so jih v Ameriko prinesli Evropejci

sprememba naselbinskega sistema

uporaba načina javne uprave iz Španije

uvožene domače živali iz Evrope

konji, govedo, ovce

kulturne rastline iz Amerike

krompir, paradižnik, tobak, koruza, ananas

evropski kolonializem v Latinski Ameriki

predhodnik sodobnega globalnega gospodarstva

7


31. družbeni in Gospodarski razvoj latinskoameriških držav a) b) c) č) d) e) f) g)

DA DA NE Latinskoameriške države so znane po zelo visoki stopnji korupcije. NE Mehika se je skupaj z ZDA in Kanado povezala v skupnost NAFTA. DA DA DA NE Prebivalci favel so dobro motivirani za urejanje naselja.

32. latinskoameriško mesto a) b) c) č) d) e) f)

barakarsko marginalno naselje na obrobjih mest zelo malo (nastanejo čez noč) Počasi se preobrazijo v zidana stanovanjska naselja. plaza družabnemu zbirališču in prostoru za vse pomembnejše družbene dogodke v kolonialnem slogu

33. površje srednje amerike 6 4 5 2 1

delitev Karibskih otokov subdukcija Sierra Madre osrednji vulkanski hrbet najožji del Latinske Amerike

34. podnebje srednje amerike a) Kraj Ponce prikazuje levi klimogram. Kraj ima manj padavin, saj leži v zavetrni legi. Kraj Belize prikazuje desni kli­ mogram. Kraj ima veliko padavin, saj leži na privetrni strani Medmorske Amerike, ki je na udaru vlažnih zračnih mas iznad Karibskega morja. b) Vetrovi se imenujejo pasati. Imajo severovzhodno smer. c) Te tropske ciklone imenujemo hurikani. Običajno nastopijo pozno poleti ali zgodaj jeseni. Nad Portoriko običaj­ no pridejo z vzhoda oz. jugovzhoda. č) Pri levem klimogramu lahko pričakujemo savansko rastlinstvo, pri desnem pa tropski deževni gozd.

35. rastlinstvo v mehiki Okolico Palenqueja prikazuje leva slika, okolico Ciudad de Méxica pa desna slika. Palenque leži v vlažnem zaledju Mehiškega zaliva, kar se odraža v bujnem tropskem rastlinstvu na levi sliki. Tudi piramida s svojo barvo kaže posledi­ ce vlažnega podnebja. Okolica Ciudad de Méxica na desni sliki je izrazito sušna, saj leži v sušni notranjosti Mehike na večji nadmorski višini v zavetrju gora.

36. veliki zračni vrtinci a) hurikani b) na območju pasatov

8


c) najprej potujejo proti zahodu, potem pa lahko tudi proti severu in severovzhodu č) z rušilnimi morskimi valovi

37. turizem na karibskih otokih Eden glavnih razlogov za to je zagotovo skupna zgodovinska dediščina, ki se še danes odraža v jezikovni sestavi prebivalstva. Francozi, Britanci in Španci očitno najraje obiskujejo ozemlja, ki so jih osvojili kot svoje kolonije in kjer še danes govorijo njihove jezike.

38. maquiladore v mestu ciudad juárez v mehiki a) število zaposlenih b) leta 2001 in 2002 c) Možni vzroki so kriza v mehiškem ali ameriškem gospodarstvu, najverjetneje pa se kažejo učinki ustanavljanja novih maquilador v notranjosti Mehike, kamor se je začel seliti del proizvodnje. č) v Ciudad Juárezu d) (nevodilni) managerji, preddelavci, tehniki, delavci v financah, navadni delavci g) Več koristi imajo verjetno investitorji iz ZDA, saj se jim vložki denarja obračajo bistveno bolje kot bi se jim v istih panogah v ZDA. Mehiški delavci so v absolutnih zneskih v primerjavi z razmerami v ZDA plačani zelo slabo, ker pa je to za njih skoraj edina možnost zaposlitve, ki je drugače ne bi dobili, pomeni delo v maquiladorah tudi za njih relativno zelo veliko ali še celo večjo korist. Enoglasnega dokončnega dogovora pri tem vprašanju ne moremo dati, ker so vse te stvari zelo relativne. Bistvo je v tem, da dijak samostojno razmišlja in svoje odgo­ vore utemelji.

39. mehiška prestolnica in njeni problemi a) zasnovo španskega kolonialnega mesta b) Marginalnih naselij ne vidimo, ker večinoma ležijo na obrobju mesta in so predaleč. c) Problem, ki ne prizanaša nobenim četrtim, je onesnaženost zraka. Vzrok za ta problem je lega mesta na dnu širo­ ke doline v zavetju gora, kjer nastopa temperaturni obrat. č) V času suše so velika nadloga prašni delci, ki jih prinašajo severovzhodni vetrovi s tal osušenega jezera. V času deževja se to območje spremeni v blatno brozgo, hiše pa se pogrezajo.

40. osnovne zGradbene enote južne amerike a) b) c) č) d) e) f) g) h)

Amazonsko nižavje z mlajšimi sedimentnimi kamninami ob Amazonki Andi Nastala je z gubanjem v času alpidske orogeneze. v poldnevniški smeri (sever – jug) Brazilsko višavje v predkambriju v bližini obale

41. padavine v južni ameriki a) Okoli kraja A je eno najbolj namočenih območij na celini zaradi lege na stalnem ekvatorialnem območju nizkega zračnega tlaka. Padavine so prek leta razporejene dokaj enakomerno.

9


b) V kraju B je veliko padavin zato, ker jugovzhodni vetrovi z Atlantika udarijo ob reliefno pregrado Brazilskega višavja. c) Kraj C prejema izredno veliko količino padavin zato, ker tu stalni zahodni vetrovi trčijo ob reliefno pregrado Andov. Padavine so prek leta razporejene zelo enakomerno. č) V kraju Č je puščava zaradi vpliva hladnega Perujskega toka. Imenuje se Atakama. d) Glavni razlog, da je podnebje v kraju D tako sušno, je lega v zavetrju Andov. Stalni zahodni vetrovi trčijo ob Ande z zahoda, zato se padavine izcedijo že tam, na vzhodni strani Andov pa je sušno zavetrje.

42. podnebni tipi in rastlinski pasovi levo zgoraj: puščavsko rastlinstvo, klimogram št. 1 desno zgoraj: tropski deževni gozd, klimogram št. 2 levo spodaj: gorsko rastlinstvo, klimogram št. 3 desno spodaj: stepsko rastlinstvo, klimogram št. 4

43. zGradbene enote karibske južne amerike a) b) c) č) d) e)

Gvajanskemu višavju majhne (0–100 m) Andi, Orinoško nižavje in Gvajansko višavje. Največji del površja zavzema Gvajansko višavje. Gvajansko višavje v Venezueli v Kolumbiji, 2610 m

44. raznolikost peruja 1 sierra, 2 costa, 3 selvas, 4 sierra, 5 selvas, 6 costa

45. Glavne značilnosti južne amerike srednjih GeoGrafskih širin Evropi, evropskega, Čilu, Argentina, Čile, pampe, Urugvaj, najrodovitnejših, 19., železnic, mesa, soja, ameriškem

46. rio de janeiro kot mesto a) Mesto leži ob morju ob zelo razčlenjeni obali, in sicer na ozkem pasu med obalo in goratim zaledjem. b) favela c) Takšna naselja so v Riu de Janeiru večinoma nastala na strmih pobočjih zato, ker se mesto zaradi prostorske stiske med obalo in goratim zaledjem skoraj nima kam širiti.

47. kazalci družbeneGa razvoja brazilskih reGij a) b) c) č) d) e) f) g)

10

Največ državnega površja zavzema Sever, najmanj pa Jug. Največji delež prebivalstva živi na Jugovzhodu, najmanjši pa na Srednjem zahodu. Navzgor najbolj odstopa Jugovzhod, navzdol pa Sever. Največji delež nepismenega prebivalstva je na Severovzhodu, najmanjši pa na Jugu. Najdaljšo življenjsko dobo ima Jug, najkrajšo pa Severovzhod. Najbolj nesorazmerno visok delež BDP ima Jugovzhod, najbolj nesorazmerno nizek delež BDP pa Severovzhod. Najbolj podoben indeks človekovega razvoja je na Jugovzhodu in Srednjem Zahodu. Dijak si sam izbere regijo in sam utemelji svoj odgovor.


SEVERNA AMERIKA 48. površje na severu severne amerike a) Kanadski ščit b) Nastal je v predkambriju. Močno uravnan je zato, ker so ga zunanje sile v času od predkambrija do danes teme­ ljito znižale in uravnale. c) Na površju ne vidimo gozda ali obdelovalnih zemljišč zato, ker del Kanadskega ščita (ki je na sliki) leži tako daleč na severu oz. severno od gozdne meje, da gozd ne uspeva več, še manj pa je možnosti za obdelovalne površine. č) Gore na desni sliki so se dvignile v času alpidske orogeneze (v terciarju). d) Gorati zahod e) Na Aljaski je več ledenikov zato, ker leži bistveno bolj severno od drugih delov ZDA. Južni del Aljaske, kjer so ledeniki, je gorat. Zaradi vpliva toplega morskega toka se na privetrni strani gora iz vlažnih zračnih mas izcedi veliko padavin, ki se zaradi nižjih temperatur kopičijo tudi v obliki ledu. f) Poledenitev na desni sliki imenujemo gorska poledenitev; poledenitev, ki je preoblikovala površje na levi sliki, je bila kontinentalna poledenitev.

49. padavine v severni ameriki a) Okoli kraja A je eno najbolj namočenih območij zato, ker na tem območju stalni zahodni vetrovi udarjajo ob oro­ grafsko pregrado ameriškega goratega zahoda. Padavine so prek leta razporejene enakomerno. b) V kraju B je bistveno manj padavin zato, ker leži v zavetrju za gorami, ki preprečujejo vpliv stalnih zahodnih vetrov. c) V kraju C je več padavin zato, ker leži neposredno vplivom toplih vetrov, ki prinašajo vlažen zrak iznad Mehiškega zaliva in Atlantskega oceana, kraj Č pa je bistveno bolj oddaljen od obeh morij. č) Količina padavin med krajema C in Č se zmanjšuje bistveno počasneje kot med krajema A in B zato, ker na prvem območju ni nobene posebne orografske ovire, zato se vpliv morja oz. morskih vetrov v smeri proti notranjosti zmanjšuje zelo počasi. d) Glavni razlog je lega v zavetrju gora. e) Podnebno ločnico imenujemo »mrtva črta«. Letna količina padavin zahodno od nje je manjša od 500 mm, vzhodno od nje pa večja od 500 mm.

50. podnebni tipi in rastlinski pasovi levo zgoraj: stepsko rastlinstvo, klimogram št. 1 desno zgoraj: iglasti gozd, klimogram št. 2 levo spodaj: tundrsko rastlinstvo, klimogram št. 4 desno spodaj: puščavsko rastlinstvo, klimogram št. 3

51. priseljevanje v zda a) b) c) č) d)

priseljenci iz zahodne in severne Evrope na prelomu iz 19. v 20. stoletje v času svetovne gospodarske krize okoli leta 1933 tek pred letom 1990 iz Azije in Latinske Amerike

52. ameriški kulturni mozaik 6 talilni lonec, 4 azijski Američani, 5 indijanski rezervati, 2 Afroameričani, 1 špansko govoreči Američani

11


53. prostorska razporeditev ameriških etničnih skupnosti a) v Arizoni b) v Kaliforniji c) Misisipi, Alabama, Georgia in Južna Karolina. Tako visok delež črncev je zaradi zgodovinskih razlogov. Te države so nekakšno jedro nekdanjega plantažniškega juga, kamor so iz Afrike uvažali sužnje. č) Kalifornija, Nova Mehika in Teksas. Tako visok delež špansko govorečih je značilen prav za te dele ZDA zaradi zgo­ dovinskih razlogov (jugozahodni deli ZDA so nekoč pripadali Mehiki), predvsem pa zaradi današnje bližine mehi­ ške meje, prek katere prihajajo milijoni legalnih in ilegalnih priseljencev iz Mehike in drugih delov Latinske Amerike. d) v Kaliforniji

54. struktura ameriškeGa mesta a) b) c) č) d) e) f) g) h)

zasnovo šahovnice poslovno središče oz. downtown sedežem in uradom najrazličnejših podjetij, združenj, zavarovalnic in bank, luksuznim hotelom in restavracijam izprazni se predvsem zaradi lažjega in hitrejšega komuniciranja med zaposlenimi geto (v tem primeru gre za kitajsko četrt) v notranjem delu mesta za predmestja ob glavnih prometnih vpadnicah in križiščih

55. etnične skupine v los anGelesu a) b) c) č) d)

delež Američanov evropskega porekla španski Američani 1970 1980 Delež Afroameričanov je naraščal počasneje kot deleža špansko govorečih in azijskih Američanov. Razlog je v tem, da to prebivalstvo ni dobivalo novih priseljencev, ampak se je povečevalo le zaradi naravnega prirasta, špansko govoreči in azijski Američani pa so svoje število oz. delež povečali v veliki meri zaradi priseljevanja.

56. rast števila prebivalcev v new Yorku a) 1890–1900 b) 1950–60, 1970–80 c) Pred sto leti je prebivalstvo New Yorka naraščalo relativno hitreje kot danes. New York je bil tedaj bistveno manj­ ši, zato je enako število priseljencev tedaj pomenilo precej večje relativno povečanje števila prebivalcev kot danes. Pred sto leti so v Ameriko največ prihajali Evropejci, ki so prihajali z ladjami na vzhodno obalo, največ ravno v New York. Danes je med priseljenci le peščica Evropejcev, priseljenci pa prihajajo v ZDA po drugih poteh.

57. poselitvene razmere v zda

12

največja zgostitev prebivalstva

megalopolis in staro industrijsko jedro ob Velikih jezerih

splošno manjšanje gostote poselitve

smer od vzhoda proti zahodu

močno razredčena poselitev

zahodno od mrtve črte

premeščanje industrije in prebivalstva na jug in zahod ZDA

nove bivanjske vrednote, največja mobilnost prebival­ stva na svetu


58. zemljiška razdelitev a) To je posledica edinstvene zemljiške razdelitve, ki se je začela koncem 18. stoletja. Ameriška vlada je začela priseljencem prodajati zemljišča (predvsem zahodno od Apalačev), pri čemer so državni uradniki določili obliko (kvadrati) in velikost prodanih zemljišč. Pokrajina je tako postala razdeljena na kvadrate. b) Stranice osnovnih kvadratov potekajo v vzporedniški (vzhod – zahod) in poldnevniški smeri (sever – jug). c) Dimenzije osnovnih kvadratov so 6 krat 6 milj. Ti so znotraj običajno še naprej razdeljeni na kvadrate ali pravo­ kotnike manjših dimenzij. č) razdrobljenost zemljišč d) Takšna zemljiška razdelitev se še danes v glavnem ujema s smermi glavnih prometnic (sever – jug in vzhod – zahod). f) Tudi potek meja med zveznimi državami v Osrednjem nižavju v največji meri sledi tej zemljiški razdelitvi oz. sme­ rem, po katerih potekajo stranice osnovnih kvadratov.

59. kmetijski pasovi v zda leva slika: Florida, srednja slika: Idaho, desna slika: Severna Dakota

60. pomen ameriškeGa kmetijstva a) 1 b) 3 c) 3

61. ameriška industrija nafte (železa), severozahodu (severovzhodu), staro (✓), rust (manufacturing), ekspanzijo (krizo), nafto (✓), Kanado (Mehiko), energiji (✓), znanju (✓), uporabe (✓), močne (visoke), raziskovalnimi (✓)

62. primerjava zda in kanade rešitve od zgoraj navzdol: Kanada, ZDA, Kanada, Kanada, ZDA, ZDA, ZDA, Kanada, ZDA

AVSTRALIJA 63. posebnosti rastlinstva in živalstva a) Vzrok je v tem, da se je v mezozoiku kopna zveza med Avstralijo in Azijo povsem prekinila, zato se je v Avstraliji povsem ločeno razvilo edinstveno živalstvo (med njimi tudi kenguruji), ki se na ostalih celinah ni razvilo. b) evkalipti c) Glavni razlog je v tem, da drevesa na drugi sliki rastejo na sušnem, drevesa na tretji sliki pa na namočenem območju.

64. površje in vodovje avstralije a) Avstralci najpogosteje črpajo arteško vodo v kraju B, ki se nahaja v Velikem arteškem bazenu. Največ arteške vode je v tem bazenu zato, ker je to najnižji del Avstralije, voda pa se sem steka z vzhoda z Velikega razvodnega gorovja.

13


b) Avstralci uporabljajo arteško vodo za napajanje živine. Za pitno vodo ali namakanje ni primerna, ker je slana in včasih tudi vroča. c) A – Avstralski ščit (Zahodna planota, Zahodno višavje), B – Srednjeavstralsko nižavje, C – Veliko razvodno gorovje č) Reke na območju kraja C so kratke in vodnate. d) To je Eyrovo jezero. Gre za slano jezero (v bistvu za slano skorjo), ki le včasih postane pravo jezero. Nadmorska višina jezera je – 16 m.

65. padavine v avstraliji a) Kraj A prejme največ padavin v poletnih mesecih (v času naše zime). Razlog za to je prihod monsuna s severne poloble (kjer gre za suh zimski monsun), ki pa se na poti čez ekvatorialna morja navlaži in v severni Avstraliji predstavlja vlažen poletni monsun. b) Kraj B prejme največ padavin v zimskih mesecih (v času našega poletja). Ta kraj pride v tem letnem času pod vpliv ciklonov z južne polarne fronte. c) Padavine v kraju C so v primerjavi s krajema A in B prek leta razporejene zelo enakomerno. č) V kraju Č je največ padavin zato, ker tam vlažni pasati trčijo ob vzhodna pobočja Velikega razvodnega gorovja, sicer pa je celotno območje v bližini ekvatorja (ekvatorialno območje nizkega zračnega tlaka) in tudi pod vpli­ vom monsunskih vetrov. d) Kraj D je med najbolj sušnimi na celini zato, ker leži globoko v celinski notranjosti Avstralije. Podnebje tega dela Avstralije je pod močnim vplivom stalnega subtropskega območja visokega zračnega tlaka.

66. podnebni tipi in rastlinski pasovi levo zgoraj: mediteransko rastlinstvo, klimogram št. 1 desno zgoraj: tropski deževni gozd, klimogram št. 3 levo spodaj: listnati gozd, klimogram št. 4 desno spodaj: puščavsko rastlinstvo, klimogram št. 2

67. priseljevanje v avstralijo a) b) c) č) d) e) f) g)

NE DA NE NE DA DA DA NE

Prvi priseljenci so bili Aborigini, ki so na celino prišli pred več kot 40 000 leti. Politiko »bele Avstralije« so začeli izvajati na začetku 20. stoletja. Ob koncu druge svetovne vojne so še tri četrtine priseljencev prihajale z Britanskega otočja.

Število opredeljenih kot aborigini se je na začetku novega tisočletja povečalo.

68. sYdneY in perth kot veliki avstralski mesti a) v Severni Ameriki b) funkcijo poslovnega središča c) Avstralska milijonska mesta skoraj ne poznajo revnih mestnih četrti, pa tudi kriminala je bistveno manj kot v ameriških mestih. č) Avstralska velemesta, kot sta Sydney ali Perth, ležijo ob obali.

69. outback a) Outback je nekakšno nasprotje poseljenih območij, kjer so življenjske razmere za človeka težke in včasih tudi nevarne.

14


b) V outbacku je bistveno višji delež Aboriginov kot v Sydneyu. c) 82 % površja in 3,3 % prebivalstva č) Takšne kompozicije so značilne za outback zato, ker je skoraj neposeljen, redke glavne prometnice pa so zaradi reliefnih razmer (bolj ali manj raven svet) speljane skoraj brez ovinkov. V gosto poseljenem obalnem robu gre ponavadi za bolj razčlenjen svet ob obali, ki je vsaj v zaledju bolj reliefno razgiban. Prometnice niso speljane naravnost, ampak se prilagajajo gosti poselitvi in običajno manj uravnanemu površju.

70. značilnosti avstralskeGa kmetijstva a) Mlečna govedoreja se je lahko razvila le v okolici velikih mest, ta pa so (z izjemo Pertha) vsa na jugovzhodu in vzhodu Avstralije. b) Ekstenzivna govedoreja je vezana na nekoliko bujnejšo travo kot ovčereja. Takšno travo najdemo bolj severno, ker je tam nekaj več padavin. c) ob reki Murray č) Adelaide

POLARNA OBMOČJA 71. razlike med arktiko in antarktiko Arktika

Antarktika

morje obdano s kopnim

kopno, obdano z morjem

na splošno milejše

na splošno ostrejše

z redkim, a stalnim prebivalstvom

ni stalne poselitve

severno od drevesne meje oz. julijske izoterme 0 °C

južno od antarktične konvergence

72. značilnosti poledenitve a) Velike kose ledu imenujemo ledene plošče. Debele so kvečjemu nekaj metrov in se tako bistveno razlikujejo od ledenih gor. b) Prva slika je bila narejena poleti, saj je pozimi celotno Severno ledeno morje zamrznjeno do obal, v tem času pa nastopi tudi polarna noč. c) Na drugi sliki je gorska poledenitev. Takšna poledenitev je bolj značilna za Arktiko kot za Antarktiko. č) Na tretji sliki je kontinentalna poledenitev. Bolj je značilna za Antarktiko kot za Arktiko.

73. ledeni pokrov na antarktiki a) b) c) č)

predkambrijski ščit mlajšega nastanka na Vzhodni Antarktiki Razlog je v tem, da deli skalnega površja Zahodne Antarktike marsikje ne segajo do višine morske gladine. Površje je tam le navidezno višje od višine morske gladine, pri čemer ne gre za živoskalno osnovo, ampak led. d) Če bi se led počasi, vendar zanesljivo stalil do konca, bi se zaradi ponovne vzpostavitve trajnega ravnovesja začela skalna podloga staljenega antarktičnega ledenega pokrova dvigovati. Zelo podoben proces lahko sprem­ ljamo v Skandinaviji, kjer se površje v obdobju po pleistocenski poledenitvi v osrednjem delu počasi dviguje, saj se je osvobodilo težkega ledenega pokrova. Površje oz. podloga Antarktike bi se počasi dvignila in šele tedaj bi

15


Antarktika pravzaprav postala »prava« celina z velikim sklenjenim površjem nad gladino morja. Danes gre prav­ zaprav bolj za skupne večjih in manjših otokov, ki so prekriti z debelim ledenim pokrovom.

74. podnebje arktike leva slika: tundrsko (subpolarno) podnebje desna slika: polarno podnebje (podnebje večnega snega in ledu) a) b) c) č) d) e)

do 10 °C poleti Leva slika je bila narejena na obali, desna pa v notranjosti. Temperature so v povprečju nižje na območju, ki ga prikazuje desna slika. Več padavin pade v povprečju na območju, ki ga prikazuje leva slika. Vzrok je v tem, da ni drevja.

75. inuitski naselji oqaatsut in barrow point a) iz lesa b) Ta gradbeni material morajo pripeljati iz zelo oddaljenih krajev, ker tu zaradi (pre)mrzlega podnebja gozd ne uspeva več. c) z letalom

76. Gospodarski in znanstveni pomen polarnih območij Arktiki (✓), nafte (✓), Aljaske (✓), Grenlandije (Sibirije), plinovode (✓), desetino (✓), sesalce (✓), Antarktičnim (spora­ zumom), raziskovalne (vojaške), rudarstvo (turizem), omejeno (✓), družbeno (naravno)

16


Dz%20svet  

http://www.modrijan.si/slv/content/download/17717/195523/file/DZ%20Svet.pdf

Advertisement
Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you