Issuu on Google+

Dru`ba za 5.

razred osnovne {ole

D

Maja Umek Olga Jan{a Zorn

ru`ba 2 in jaz


K AZALO O U^BENIKU

5

LJUDJE V DRU@BI

6

Prebivalstvo Premagajmo predsodke V dru`bi so tudi te`ave Skupaj gre la`e Pravila v dru`bi

ORIENTACIJA V PROSTORU Zemljevid Merilo zemljevida Relief na zemljevidih

SLOVENIJA, NA[A DOMOVINA Lega Slovenije Naravne enote Slovenije

ALPSKI IN PREDALPSKI SVET Alpsko visokogorje Predalpska hribovja in doline Kotline predalpskega sveta Alpski in predalpski svet v preteklosti

OBPANONSKI SVET Ravnine obpanonskega sveta Gri~evje obpanonskega sveta Sre~anje z dedi{~ino

DINARSKO-KRA[KI SVET Dinarsko-kra{ke planote Kra{ki pojavi Dinarsko-kra{ka podolja Gospodarske in druge posebnosti dinarsko-kra{kega sveta 3

6 8 10 11 13 16 16 18 21 24 24 26 28 28 31 34 37 40 40 44 47 50 50 52 57 60


PRIMORSKI SVET Ob obali Primorske pokrajine v notranjosti Gospodarstvo v preteklosti in {ege

ZGODOVINSKI RAZVOJ ^asovni trak zgodovine Prazgodovina in arheolo{ke najdbe Rimljani v na{ih krajih @ivljenje na gradu Iz `ivljenja v mestih Potovanje v novi vek

SLOVENCI SKOZI ^AS Naselitev Slovanov, Karantanija, sprejem kr{~anstva Slovenske de`ele v okviru sosednjih dr`av Tur{ki vpadi in gradnja protitur{kih taborov Polo`aj kmetov v preteklosti in kme~ki upori Na{a prva tiskana knjiga Zedinjena Slovenija Prva in druga svetovna vojna Slovenci v Jugoslaviji

63 63 67 70 72 72 75 77 80 82 84 87 87 90 92 94 96 98 99 101

NA[A DR@AVA, REPUBLIKA SLOVENIJA 103 Samostojna Slovenija Kako je organizirana dr`ava Slovenija V Sloveniji `ivijo tudi drugi narodi Slovenci zunaj dr`avne meje Ljubljana – glavno mesto Republike Slovenije Slovenija in Evropska unija Povezani smo z vsem svetom

4

103 105 107 109 111 114 116


O uÄ?beniku U~benik Dru`ba in jaz 2 je sestavljen iz desetih poglavij. Prvo govori o ljudeh v skupnostih, v drugem se u~imo meriti razdalje in dolo~ati nadmorske vi{ine na zemljevidih. Od tretjega do sedmega poglavja spoznavamo naravne in dru`bene zna~ilnosti slovenskih pokrajin: alpskega, predalpskega, obpanonskega, dinarsko-kra{kega in primorskega sveta; spoznavamo, kaj je za vsako pokrajino tipi~no in kaj imajo skupnega. Sledita poglavji o zgodovini. V Zgodovinskem razvoju spoznamo temeljna zgodovinska obdobja, v poglavju Slovenci skozi ~as pa najpomembnej{e dogodke in obdobja iz preteklosti, v katerih smo Slovenci oblikovali svoje zna~ilnosti in tipi~nosti, od Karantanije do samostojne Slovenije. Zadnje poglavje govori o skupnosti Slovencev in drugih narodov v Republiki Sloveniji in Evropski uniji ter o povezanosti vseh Zemljanov. Posamezne teme so zasnovane podobno. Poglejmo, kako:

NA[A DR@AVA,

Naslov teme

REPUBLIKA SLOVENIJA Osnovno besedilo, razlaga snovi

Samostojna Slovenija Po~asen gospodarski razvoj Jugoslavije je utesnjeval Slovenijo. Slovenci smo zahtevali tudi ve~ osebnih svobo{~in in pravico do politi~nega zdru`evanja. Dovoljena je bila samo ena politi~na stranka, zato so bile vedno glasnej{e zahteve po ve~strankarskem sistemu. Prav tako se nismo hoteli ukloniti pritiskom beograjskih oblasti, ki so `elele {e bolj vplivati na `ivljenje v Sloveniji. Zahteve po samostojnosti so bile iz dneva v dan glasnej{e.

Podpisi k slikam in ilustracijam, njihova razlaga Umik Jugoslovanske ljudske armade iz Slovenije

Zedinjena Slovenija Leta 1848 smo Slovenci prvi~ dobili svojo narodno zastavo. To je bila belo-modro-rde~a zastava. Te barve smo v zastavi ohranili do danes.

Leto 1848 imenujemo leto pomladi narodov. Tedaj smo Slovenci `iveli v avstrijskem cesarstvu. To je bila dr`ava z ve~ narodi. Takrat so posamezni narodi v cesarstvu zahtevali preureditev dr`ave in rabo jezikov posameznih narodov v {olah in uradih. Slovensko ozemlje je bilo {e vedno razdeljeno na de`ele [tajersko, Koro{ko, Kranjsko, Gori{ko in Istro ter Trst. Za prebivalce niso uporabljali enotnega imena Slovenci, ampak so jih imenovali po de`elah, na primer [tajerci, Koro{ci, Kranjci. Matija Majar Ziljski je prvi predstavil program Zedinjene Slovenije. Slovenija naj bi zdru`evala vsa ozemlja, na katerih so `iveli Slovenci, de`elne meje pa naj bi ukinili. Zedinjena Slovenija naj bi imela svoj parlament in svojo vlado, slovenski jezik pa naj bi uvedli v {ole in urade. Vendar bi Slovenija {e vedno ostala del avstrijskega cesarstva.

Majni{ka deklaracija leta 1989 je `e govorila o dr`avi, v kateri bodo Slovenci lahko samostojno odlo~ali.

Koro{ki duhovnik Matija Majar Ziljski je leta 1848 prvi podal program Zedinjene Slovenije.

Slavnostna razglasitev samostojne Slovenije na Trgu republike v Ljubljani

23. december 1990 je bil za Slovenijo pomemben dan. Tega dne se je ve~ina Slovencev na glasovanju izrekla za samostojno dr`avo. V spomin na ta dogodek praznujemo vsako leto 26. decembra dan samostojnosti in enotnosti. Na ta dan so objavili rezultate glasovanja.

Slovenci so ta program podpirali, v letu 1848 so zanj zbrali ve~ tiso~ podpisov. Program Zedinjene Slovenije se leta 1848 ni uresni~il. @elja po Zedinjeni Sloveniji je bila ponovno izra`ena v ~asu taborskega gibanja v letih 1868–1871. Zedinjena Slovenija se je uresni~ila {ele po drugi svetovni vojni.

cesarstvo dr`ava, v kateri vlada cesar taborsko gibanje ljudska zborovanja na prostem parlament dolo~eno {tevilo voljenih predstavnikov, ki sprejemajo zakone in druge pomembne odlo~itve trobojnica tribarvna zastava

103

Zanimivosti ali zgledi Razlaga manj znanih ali neznanih besed

Leta 1848 so Slovenci izdelali program Zedinjene Slovenije. Zahtevali so zdru`itev slovenskih de`el v enoto Slovenijo. Ta bi imela svoj parlament in vlado. Sloven{~ina bi se uporabljala tudi v {olah in uradih.

Povzetek teme

Plakat vi`marskega tabora 1869 Najve~ji slovenski tabor je bil v Vi`marjah pri Ljubljani leta 1869, ko se je zbralo okrog 30 000 ljudi.

98

Poleg tega se bo{ pri nekaterih temah sre~al {e z deli besedila, podlo`enimi v sivi barvi. Tu so odlomki iz drugih knjig, povezani s posamezno temo. 5


LJUDJE V DRU@BI Prebivalstvo Ljudje `ivimo, prebivamo v pokrajini. Smo njeno prebivalstvo.

V Celju `ivi nekaj manj kot 38 000 ljudi, v ob~ini Celje pa 48 000 ljudi. Kjer so mesta velika in je veliko naselij, `ivi ve~ ljudi kot v pokrajinah, kjer je naselij manj in so manj{a.

Prebivalstvo vsake pokrajine se neprestano spreminja. Ljudje umirajo, se rojevajo, nekateri se odselijo, drugi priselijo. V nekaterih pokrajinah {tevilo prebivalcev hitro nara{~a, ker se priseljuje veliko ljudi. Drugod je ve~ odseljevanja, zato se {tevilo prebivalcev manj{a. Ker se izseli ve~ mlaj{ih ljudi, je v tak{nih pokrajinah prebivalstvo starej{e, hi{e pa ostajajo prazne. Razlogi za stalne selitve so razli~ni: slu`ba, poroka, cenej{e stanovanje in podobno. Pri stalnih selitvah zamenjamo kraj bivanja za vedno ali za dolgo ~asa. To sporo~imo tudi upravni enoti, kjer vse spremembe zabele`ijo. Poroke, rojstva in smrti bele`ijo v mati~ne knjige. Veliko ljudi se vsak dan vozi v druge kraje na delo ali v {olo. Temu pravimo dnevne selitve. Dnevne selitve povzro~ajo na 6


Odseljevanje

Priseljevanje

cestah in v mestnih sredi{~ih prometne te`ave. Nekateri, kot so srednje{olci in {tudenti, so v drugem kraju ve~ dni, navadno od ponedeljka do petka. Tak{nim selitvam pravimo tedenske. Dnevne in tedenske selitve so le za~asne.

Kropa je bila v preteklosti rudarski in fu`inarski kraj. Znana je bila po izdelovanju `ebljev. Ker je bil vsak zaposleni v teh dejavnostih opro{~en dolgoletne te`ke voja{ke slu`be, se je v Kropo priseljevalo veliko ljudi. Najve~ prebivalcev je imela Kropa leta 1830. Zaradi pomanjkanja rude in novih, sodobnej{ih `elezarskih sredi{~ pa je bilo po letu 1880 dela vse manj in prebivalstvo se je za~elo odseljevati. Zmanj{alo se je za ve~ kot polovico. [ele izgradnja podjetja Plamen in nova delovna mesta so spet zadr`ali ve~ ljudi v doma~em kraju. Po letu 1960 se je za~elo {tevilo prebivalcev ve~ati. Po letu 1991 je {tevilo ponovno upadlo, saj je bilo v podjetju manj delovnih mest. Zdaj pa spet nara{~a, ker je vo`nja na delo v druge kraje enostavnej{a.

[tevilo prebivalcev

Dnevne selitve Dijaki se dnevno vozijo od doma do {ole in nazaj.

Spreminjanje {tevila prebivalcev v Kropi

Prebivalstvo pokrajin se razlikuje po {tevilu ter starostni, narodnostni in verski sestavi. Poleg rojstev in smrti na {tevilo prebivalcev vplivajo tudi selitve. Ljudje se selijo za stalno ali za~asno (tedensko, dnevno). Najpogostej{i razlogi za selitev so delo, {olanje, stanovanje in dru`ina. 7


Premagajmo predsodke

V primorskem svetu `ivimo Slovenci in Italijani `e stoletja skupaj. Italijani imajo pravico do {ol v svojem jeziku.

Zaradi selitev v sedanjosti in preteklosti ter spreminjanja meja med dr`avami `ivimo skupaj ljudje razli~nih narodov. V Sloveniji `ivimo Slovenci skupaj z Italijani, Mad`ari, Romi, Srbi, Hrvati, Albanci in tudi posamezniki drugih narodov. Seveda `ivi tudi veliko Slovencev v sosednjih in bolj oddaljenih dr`avah. Ljudje razli~nih narodnosti pa tudi iz razli~nih pokrajin se bolj ali manj razlikujemo. To se ka`e v na{i govorici, imamo bolj ali manj razli~ne navade, nekatere igre se igramo druga~e, kuhamo nekoliko druga~e, praznujemo razli~ne praznike, lahko smo razli~nih veroizpovedi, pomembne so nam razli~ne stvari. Pravimo, da pripadamo razli~nim kulturam.

V Prekmurju sobivamo z Mad`ari. Na narodnostno me{anih obmo~jih je pouk dvojezi~en.

Kulturna razli~nost nas bogati.

Zaradi razli~nosti so ljudje drugih kultur zanimivi. V~asih, ~e so zelo druga~ni od nas, se jih tudi bojimo. ^eprav nimamo nobenih slabih izku{enj z njimi, smo pripravljeni verjeti o njih vse slabo. Seveda tudi oni o nas mislijo podobno. To so predsodki. Treba je kar nekaj poguma, da pre`enemo predsodke in se z druga~nimi za~nemo prijateljsko pogovarjati.

Vsakdo ima pravico do svoje kulture.

Predsodke imamo tudi do razli~nih skupin ljudi v na{i kulturi, {e posebej do druga~nih od nas. Pogosto imamo predsodke do ljudi drugega spola, druge starosti, do bolnih in invalidnih, revnih ali bogatih, do ljudi z druga~no spolno usmeritvijo in podobno. 8


Predsodki vplivajo na vedenje. Zaradi njih smo do ljudi nepravi~ni in nepo{teni. Nekateri postanejo celo nasilni in druga~ne trpin~ijo, preganjajo, izkori{~ajo. Svoje predsodke je treba spoznati. Samo tako jih bomo lahko premagali in postali bolj{i.

Romski otroci se pogosto sre~ujejo s predsodki ljudi drugih narodnosti. Mularija, spet bo kaj u{pi~ila.

Tudi mi smo `eleli biti druga~ni.

Neprijazne misli in besede izra`ajo predsodke, prijazne pa strpnega ~loveka.

Ljudje imamo pogosto predsodke do drugih ljudi, ki se od nas razlikujejo: do ljudi drugih narodnosti, veroizpovedi, navad, videza, prepri~anj, starosti, spola ‌ Samo s premagovanjem predsodkov je lahko skupno `ivljenje prijetno. Vsi imamo pravico do ohranjanja lastne kulture in prepri~anj ter dol`nost, da smo strpni do drugih. 9


V dru`bi so tudi te`ave Velika te`ava je rev{~ina. Revni ljudje imajo premalo denarja, da bi lahko `iveli tak{no `ivljenje kot ve~ina drugih. Ves denar sproti porabijo za najnujnej{e: hrano, obleko, stanovanje, elektriko, vodo, ogrevanje. Revni ljudje ponavadi niso la~ni, raztrgani, umazani, samo vrste dobrin, ki so drugim samoumevne, si ne morejo privo{~iti. Njihovo `ivljenje poteka brez ra~unalnika, kabelske televizije, izletov, potovanj, obiskov raznih {portnih in drugih predstav, ki jih je treba pla~ati, nimajo denarja za dodatno izobra`evanje, razne {porte in zabavo. Rev{~ino najpogosteje povzro~ata izguba slu`be in neizobra`enost. Kadar v nekem kraju preneha delati podjetje ali preneha dejavnost, v kateri je mnogo zaposlenih, so te`ave zelo velike. Veliko ljudi naenkrat izgubi delo, prostih delovnih mest pa je malo ali jih sploh ni. Mnogo dru`in ostane brez dohodka. Posebno te`ko je, kadar izgubi delo edini, ki pre`ivlja dru`ino. Te`ko je tudi starej{im ljudem, ker te`e najdejo novo zaposlitev. Rev{~ino najbolj opazimo pri brezdomcih, ki so veseli vsake pozornosti.

Izguba slu`be in neustrezna izobrazba sta najpogostej{a vzroka rev{~ine. Brezposelnost {e posebej prizadene starej{e delavce in dru`ine z enim zaposlenim. Neustrezna izobrazba pa tudi mladim ote`uje zaposlitev. Zato sta uspe{en zaklju~ek osnovne {ole in nadaljevanje {olanja v srednji ali poklicni {oli zelo pomembna.

Brezposelnost pa je velika tudi med mladimi. Te`ko dobijo delo, ~e si niso pridobili nobenega poklica ali pa je ljudi z istim poklicem preve~. V tak{nih primerih je najbolje, da se usposobijo za drugo delo. Med revnimi ljudmi je tudi precej starej{ih, saj imajo mnogi skromne pokojnine in `ivijo sami. Ljudje obi~ajno niso sami krivi za svojo rev{~ino, zato imajo pravico do dru`bene pomo~i. Vsem ljudem je treba omogo~iti dostojno `ivljenje. To je zapisano tudi v na{i ustavi, ki je najpomembnej{i zakon Republike Slovenije. V njej so dolo~ene tudi temeljne pravice in dol`nosti dr`avljanov. 10


Skupaj gre la`e Ljudje veliko ~asa pre`ivimo drug z drugim. V {oli pre`ivi{ kar precej ur skupaj s so{olci, popoldne se dru`i{ s prijatelji, morda trenira{ v {portnem klubu, sodeluje{ v kulturnem dru{tvu ali hodi{ k verouku. Z zdru`evanjem ljudi nastajajo skupnosti ali zdru`enja. Oblike zdru`enj so zelo razli~ne. Nekatera zdru`enja (na primer v izobra`evanju, vojski, policiji, zdravstvu ‌) predpi{e dr`ava, saj so pomembna za vse ljudi. Taka zdru`enja so organizirana in obvezna. Tako je v osnovni {oli. Druga zdru`enja so organizirana, vendar prostovoljna. Denimo, izstopi{ iz nogometnega kluba in se vklju~i{ v rokometnega. Izbere{ drugo plesno {olo, se pridru`i{ mladim gasilcem.

Organizirano obvezno zdru`evanje – razred

Organizirano prostovoljno zdru`enje – pevski zbor

Dru`enje je pogosto prilo`nostno, povsem osebno in brez posebnih pravil. Tako se dru`imo s prijatelji, sorodniki, znanci. Ljudje se zdru`ujemo, ker tako la`e zadovoljujemo svoje potrebe in `elje. Tako na primer ljubitelji gora ustanovijo planinsko dru{tvo, ribi~i ribi{ko, ljubitelji plesa si organizirajo plesni te~aj, ko{arkarji se ob dolo~enem ~asu zberejo na igri{~u. Zdru`ujejo se tudi ljudje, ki imajo podobne te`ave, na primer isto bolezen, invalidnost ali so pre`iveli podobno hudo nesre~o. 11

zdru`evati se delovati skupaj zaradi skupnih ciljev, interesov


Osebno dru`enje – prijatelji

Star{i bolnikov ali bolniki sami se pogosto pove`ejo v skupine za samopomo~.

V skupinah za samopomo~ si dajemo pogum, izmenjujemo znanje, se dru`imo in si na razne na~ine pomagamo. Bolj organizirana so dobrodelna zdru`enja. Ta brezpla~no skrbijo za ljudi, ki so pomo~i najbolj potrebni. Vsa zdru`enja niso tako naravnana. Skupine, ki uni~ujejo lastnino drugih, ustrahujejo druge, kradejo, delajo nemir ali druga~e {kodijo drugim, so slaba zdru`enja. ^e so organizirana, jih imenujemo tolpe.

Zakaj pomagam drugim? Pri tem imam tudi jaz koristi. Dobro delo, ko na primer sosedi nosim vodo, mi prinese zadovoljstvo. Ker pomagam drugim, se bolj cenim. Vidim, da moje te`ave niso tako velike, kot so te`ave drugih. Zato jih la`e premagam.

Tolpe so slaba zdru`enja.

Z zdru`enimi mo~mi ljudje la`e zadovoljimo svoje in skupne potrebe. Pri tem nastajajo razli~ne skupnosti ali zdru`enja. Nekatera so obvezna, druga prostovoljna. 12


Pravila v dru`bi Vsaka skupnost postavi pravila, po katerih deluje in ureja spore. Ob dobrih pravilih je manj sporov, ~e jih ljudje upo{tevajo.

Pravila oddelka veljajo samo za oddelek, {olska pa za vse u~ence na {oli.

Pravila za dr`avljane Republike Slovenije sprejme dr`avni zbor. Najpomembnej{a so zapisana v Ustavi Republike Slovenije. Druga pravila pa so zapisana v obliki zak贸nov. Tako za vse udele`ence v prometu velja zakon o varnosti cestnega prometa. Pravila nam zagotavljajo varnost in druge pravice. ^e jih ljudje upo{tevamo, je v skupnosti manj problemov. Ker pa nekateri ljudje sprejeta pravila kr{ijo, so del zakonov tudi predpisane kazni za kr{itelje. Primer: ~e otrok v vozilu ni pripet z varnostnim pasom, je kazen za voznika 120 evrov (podatek velja za leto 2011). Za uveljavljanje zakonov in njihovo spo{tovanje skrbi veliko razli~nih slu`b. Varuh ~lovekovih pravic skrbi, da ne bi pri{lo do kr{itve ~lovekovih pravic. [olski in{pektor preverja, ali je delo {ol skladno s predpisi. Policija skrbi za na{o varnost in odkriva kazniva dejanja. 13

Zakon o varnosti cestnega prometa


^e koga obto`ijo, da je kr{il zakon, mu je treba to na sodi{~u dokazati. Obto`eni ima pravico, da ga zagovarja zagovornik. Sojenje vodi sodnik. ^e je krivda obto`encu dokazana, mu sodnik dolo~i kazen.

Policista pri delu.

Prizor s sodi{~a, med sojenjem obto`enca.

Spori pa nastajajo tudi med dr`avami. Z meddr`avnimi sporazumi in upo{tevanjem mednarodnih pravil jih predstavniki na{e dr`ave posku{ajo re{evati po mirni poti. @al lahko med dr`avami pride tudi do voja{kega spopada. Za voja{ko obrambo Republike Slovenije skrbi Slovenska vojska. Slovenski vojaki sodelujejo v mednarodnih enotah in v razli~nih dr`avah pomagajo ohranjati mir med sprtimi skupnostmi. Vsa pravila, ki jih sprejme dr`avni zbor, pa niso vedno najbolj{a za vse ljudi ali se ne izvajajo dosledno. Zato si razli~ne

Vrhovni poveljnik Slovenske vojske je predsednik Republike Slovenije.

14


1-39-NOVO_Layout 1 8.1.2012 17:50 Page 15

slu`be in skupnosti ljudi prizadevajo za oblikovanje in sprejem bolj{ih zakonov. 1DSRGODJLþOHQD2GORNDRXVWDQRYLWYLMDYQHJDY]JRMQRL]REUDåHYDOQHJD]DYRGD2VQRYQHãROH9DOHQWLQD9RGQLND 8/56 ãW]GQH WHUYVNODGX]þOHQRP=DNRQDRVSUHPHPEDKLQGRSROQLWYDK]DNRQDR2â =2VQ-)8/56ãW 102/2007) je ravnatelMLFDãROHVSUHMHOD

H ,â1,5(' 2VQRYQD ãROD 9DOHQWLQD 9RGQLND QD$GDPLþHYL  Y /MXEOMDQL GRORþD V KLãQLP UHGRP YSUDãDQMD SRPHPEQD ]D QHPRWHQR åLYOMHQMHLQGHORYãROL7RVR 1. 6SORãQHGRORþEH 2. 2EPRþMHãROHLQSRYUãLQHNLVRGLMRYãROVNLSURVWRU 3. 3RVORYQLþDVLQXUDGQHXUH 4. 8SRUDEDãROVNHJDSURVWRUD 5. Organizacija nadzora. 6. Ukrepi za zagotavljanje varnosti. 7. 9]GUåHYDQMHUHGDLQþLVWRþH 8. 3UHKRGQHLQNRQþQHGRORþEH S3/2ã1('2/2þ%( 8ÿHQFLLQGHODYFLäROHWHU]XQDQMLRELVNRYDOFLVRGROæQLGRVOHGQRSULVSHYDWLN x XUHVQLþHYDQMXFLOMHYLQSURJUDPRYãROH x YDUQRVWLXGHOHåHQFHYY]JRMQR-L]REUDåHYDOQHJDSURFHVD x XUHMHQRVWLþLVWRþLGLVFLSOLQLLQSULMHWQHPSRþXWMXYãROL x SUHSUHþHYDQMXãNRGH 'RORþLODKLãQHJDUHGDYHOMDMRLQMLKPRUDMRVSRãWRYDWLYVL]DSRVOHQLXþHQFLGUXJLXGHOHåHQFLY]JRMHLQL]REUDåHYDQMDWHU zunanji obiskovalci. 'RORÿLODKLäQHJDUHGDNLVHQDQDäDMRQDYHGHQMHXÿHQFHYXSRäWHYDQMHQDYRGLOXÿLWHOMHYLQVSUHPOMHYDOFHYLSGYHOMDMR tudi pri: x programih in dejavnostih, NL MLK ãROD RUJDQL]LUDQR L]YDMD QD GUXJLK ORNDFLMDK QSU ãSRUWQL NXOWXUQL WHKQLãNL QDUDYRVORYQLGQHYLHNVNXU]LMHãRODYQDUDYLåLYOMHQMHYQDUDYLLSG QDSULUHGLWYDKLQSUHGVWDYDKNLVHMLKXþHQFLXGHOHåXMHMRYRUJDQL]DFLMLãROH x Hi{ni red Osnovne {ole Valentina Vodnika v Ljubljani 2G Wä O  ä O N  W  OM  ÿ N  W N  ÿ j i proces in druge organizirane dejavnosti.   

   

 

    

V ustavi med drugim pi{e, da je osnovno{olsko izobra`eva      nje obvezno, da je vsakdo  naravne  zna  dol`an varovati       menitosti in redkosti ter kulturne spomenike, da v   Sloveniji ni smrtne kazni, da je protiustavno    spodbujati      k nasilju in vojni  …     

    





 

 

dr`avni zbor je najvi{ji organ v dr`avi; sestavljajo ga (izvol                jeni) poslanci dr`avljanov Slovenije peticija pismena izjava (zahteva) za ureditev kake splo{ne zadeve, ki jo napi{emo organom oblasti  

 

  

   





 

 

 





 

Sprejemanje dobrih pravil in njihovo upo{tevanje sta v vsaki skupnosti zelo pomembni.   Najpomembnej{a pravila na{e dr`ave so zapisana v Ustavi Republike Slovenije. Imamo tudi vrsto zakonov, ki predpisujejo ravnanje ljudi. Razli~ne slu`be pa skrbijo za to, da se zakoni izvajajo ter spori re{ujejo po miroljubni poti. Policija, sodi{~e, Varuh ~lovekovih pravic, Slovenska vojska so samo nekatere od njih. 15


SLOVENIJA, NA[A DOMOVINA Lega Slovenije Slovenija je na{a domovina. Tu `ivimo, tu smo doma. Ime na{e dr`ave je Republika Slovenija. Beseda republika pove, da dr`avljani Slovenije volimo svojega predsednika. Slovenija le`i v Srednji Evropi. Sosednje dr`ave so republike Italija,

Nekatere dr`ave so kraljevine, na primer Velika Britanija, Danska, Nizozemska. Kraljev dr`avljani ne volijo. Kraljevski naziv se podeduje. Kralj ali kraljica postane navadno kraljev prvorojeni otrok. 24


Slovenija le`i na stiku {tirih naravnih pokrajin: Alp, Panonske ni`ine, Dinarskega gorovja in Sredozemlja. Zaradi tak{ne lege se v Sloveniji ka`ejo zna~ilnosti teh pokrajin. Zato so slovenske pokrajine zelo raz-nolike. Podoba pokrajine se spreminja `e na kratke razdalje.

Sredozemlje Sredozemsko morje in de`ele okrog njega

Na{a domovina je Republika Slovenija. Le`i v Srednji Evropi na stiku Alp, Panonske ni`ine, Dinarskega gorstva in Sredozemlja. Meji na {tiri dr`ave.

Panonska ni`ina je zelo velika, prete`no ravna pokrajina. V Slovenijo sega samo z obrobjem.

Alpe so prek 4000 m visoko gorovje.Vi{je so na zahodu. Na{e najvi{je gore segajo prek 2000 m.

Slovenska obala meri manj kot 50 kilometrov. Na sliki je strma obala pri Strunjanu.

Dinarsko gorstvo se v Sloveniji zni`a. Najvi{ji vrh je Sne`nik – 1796 m.

25


Naravne enote Slovenije Zna~ilnosti slovenskih pokrajin so povezane z alpskim, panonskim, dinarskim in sredozemskim svetom. Po teh velikih pokrajinah imenujemo tudi naravne enote Slovenije.

Severni in severozahodni del dr`ave obsega alpski in predalpski svet. Tu so gorovja in hribovja z vmesnimi dolinami in kotlinami. Rahlo gri~evnat in ravninski obpanonski svet je na vzhodu Slovenije. Pokrajine ju`ne in osrednje Slovenije imenujemo dinarskokra{ki svet. To je planotast svet

Alpski in predalpski svet sestavljajo gorovja (v ozadju) in hribovja (v ospredju).

Obpanonski svet sestavljajo ravnine (v ospredju) in gri~evja (v ozadju).

26


z vmesnimi kra{kimi polji in zna~ilnim kra{kim podzemljem. Pokrajine na jugozahodu Slovenije so obsredozemski svet. kra{ko podzemlje prostor pod zemeljsko povr{ino s kra{kimi pojavi kotlina ni`ji svet, obdan z vzpetinami kra{ko polje podolgovat zaprt svet na krasu z ravnim dnom in ponikalnico

Zaradi naravne raznolikosti slovenskih pokrajin je tudi na~in `ivljenja ljudi od pokrajine do pokrajine razli~en. V preteklosti, ko je ve~ina ljudi `ivela na pode`elju, so bile razlike {e ve~je. Kazale so se v videzu domov in naselij, v gospodarstvu, govoru, prehrani, obla~ilih, praznovanjih in drugem.

Dinarskokra{ki svet sestavljajo vi{je planote (v ozadju) in ni`ja kra{ka polja (na sredini).

Obsredozemski svet – Izola

Naravne enote Slovenije so: alpski, predalpski, obpanonski, dinarskokra{ki in obsredozemski svet. Razlikujejo se po reliefu in drugih pokrajinskih zna~ilnostih ter po na~inu `ivljenja ljudi. Zaradi velike raznolikosti je Slovenija zelo zanimiva dr`ava. 27


ALPSKI IN PREDALPSKI SVET Alpsko visokogorje Alpski svet je najbolj prepoznaven po visokogorju.

V visokogorskih pokrajinah so naselja v dolinah. Navadno so to gru~asta naselja. Vi{je so le redke visokogorske kmetije, kjer se pre`ivljajo z `ivinorejo in gozdarstvom. Hi{e v alpskem svetu imajo zaradi snega strme strehe. V preteklosti so se ljudje ukvarjali prete`no z `ivinorejo. @ivino so poleti pasli na planinskih pa{nikih, kjer so zgradili plan{arska naselja. V njih so `iveli pastirji, ki so izdelovali sir. Sedaj je planinskega pa{ni{tva veliko manj. Nekatere pastirske ko~e so spremenili v po~itni{ke hi{ice, veliko pa jih je propadlo. Danes je ve~ina ljudi zaposlenih v storitvenih dejavnostih, industriji in turizmu. Najve~ delovnih mest je v mestih na obrobju visokogorja: na Jesenicah, Bledu, v Tr`i~u, Kamniku, Tolminu. 28


Veliko ljudi v Sloveniji hodi v gore. V planinskih ko~ah dobijo zavetje, hrano, dru`bo. Za hojo po visokogorju moramo biti ustrezno opremljeni. Planinski ~evlji, dolge hla~e in topla obla~ila v nahrbtniku ter ~elada so obvezni. Varujejo nas pred po{kodbami in ohladitvami, saj je v gorah precej hladneje kot v ni`inah.

2864 m visok Triglav je najvi{ja gora v Sloveniji in na{ simbol. Upodobljen je na slovenskem grbu, zastavi in kovancu za 2 evra. Veliko Slovencev si `eli vsaj enkrat priti nanj.

V alpskem svetu je obdelovalna zemlja v kotlinah ali dolinah. Na sliki je okolica Cerkelj v Ljubljanski kotlini. Na Kaninu je na{e najvi{je visokogorsko smu~i{~e.

Plan{arsko naselje – planina Zajavornik na Pokljuki

Z ve~anjem nadmorske vi{ine se temperatura zraka ni`a, zato se rastlinstvo z vi{ino spreminja. Listnati gozd preide v me{anega, me{ani v iglastega. Nad gozdno mejo, ki je od 1600 do 29

gru~asto naselje naselje, v katerem so hi{e na kupu in razporejene brez reda plan{arstvo planinsko pa{ni{tvo


li{aji ru{evje pa{niki posamezna drevesa

1800 m 1600 m 1300 m

iglasti gozd 1000 m me{ani gozd listnati gozd Rastlinski pasovi

1800 m visoko, rastejo le {e posamezna drevesa, ru{evje in gorsko travni{ko rastlinstvo. Najvi{ji vrhovi so iz skalovja. Tudi ljudje so svoje dejavnosti prilagodili naravnim zna~ilnostim. V obmo~ju gozdov se je razvilo gozdarstvo. Na polo`nej{ih pobo~jih so gozd izkr~ili za planinske pa{nike. Smu~arski in gorni{ki turizem sta najbolj spremenila visokogorje. Da bi gorsko naravo ~im bolj ohranili, so ve~ji del Julijskih Alp razglasili za Triglavski narodni park. V njem so prepovedane vse dejavnosti, ki {kodijo ob~utljivi gorski naravi.

Tabla pred Triglavskim narodnim parkom opozarja na prepovedi, ki veljajo za obiskovalce. Doma~ine bolj prizadenejo omejitve, povezane s posegi v okolje.

Ru{evje

ru{evje grmasti planinski bor

Alpski svet obsega Julijske Alpe, Karavanke in Kamni{ko-Savinjske Alpe. To so gorovja z vmesnimi dolinami. Ljudje so poselili doline. Z dejavnostmi, kot so gozdarstvo, lov, plan{arstvo, gorni{tvo, smu~anje, izkori{~ajo tudi vi{ji svet. Te dejavnosti so omejene v Triglavskem narodnem parku. Ker se z nadmorsko vi{ino spreminjajo `ivljenjski pogoji in je vse hladneje, se spreminja tudi rastlinstvo. 30


Predalpska hribovja in doline Predalpsko hribovje obroblja visokogorski svet. Razteza se od zahoda proti vzhodu. Po legi ga delimo na tri ve~je enote: Zahodno, Vzhodno in Severovzhodno predalpsko hribovje.

Predalpska hribovja so porasla z gozdom. Ve~ja naselja so v dolinah, manj{a pa tudi na polo`nej{ih prisojnih pobo~jih in uravnanih vrhovih. Najmanj{a in najvi{ja naselja so samotne kmetije. Okoli naselij so travniki in polja. V ve~jih naseljih so se razvile razne storitvene dejavnosti in industrija, manj{a naselja v hribih pa so {e precej kmetijska. V predalpskem svetu je bilo v preteklosti precej rudnikov. V njihovi bli`ini so se razvila rudarska naselja. Ker je rud za 31

Storitvene dejavnosti trgovine, banke, frizerji, kavarne, po{ta in podobne dejavnosti


ISBN 978-961-6357-91-3

9 789616 357913


Družba in jaz 2, učbenik za 5. razred