Issuu on Google+

Družba in jaz 2

Priročnik za učitelje

Družba za

5.

razred devetletne osnovne šole

Maja Umek


DRUŽBA IN JAZ 2, priročnik za učitelje Družba za 5. razred devetletne osnovne šole

Avtorica dr. Maja Umek Recenzenta dr. Olga Janša Zorn, dr. Jurij Senegačnik Urednica in lektorica Zala Mikeln

Ilustracije Branka Schwarz Oprema in oblikovanje Davor Grgičević Računalniški prelom Goran Čurčič

Izdala in založila Modrijan založba, d. o. o. Za založbo Branimir Nešović Natisnila Tiskarna Hren Ljubljana, 2006 Prva izdaja

© Modrijan založba, d. o. o. CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 371.3:372.48 371.3:908(497.4) UMEK, Maja Družba in jaz 2 : družba za 5. razred devetletne osnovne šole. Priročnik za učitelje / Maja Umek ; [ilustracije Branka Schwarz]. – 1. izd. – Ljubljana : Modrijan, 2006 ISBN-10 961-241-133-6 ISBN-13 978-961-241-133-6 229260800

www.modrijan.si

00_uvodne.indd 2

11/7/2006 9:52:05 AM


Kazalo Predgovor ..................................................................................................................................................... 5 Časovna razporeditev učnih tem ....................................................................................................... 6 O predmetu in učbeniku ...................................................................................................................... 9 O učbeniku ................................................................................................................................................ 11 DOMAČA POKRAJINA ................................................................................................................... 15 Domača pokrajina in njen zemljevid ............................................................................................ 16 Domača pokrajina ................................................................................................................................. 20 Naša občina .............................................................................................................................................. 23 Zemljevid domače pokrajine ........................................................................................................... 27 Merilo zemljevida .................................................................................................................................. 30 Relief na zemljevidih ............................................................................................................................ 34 Naravne značilnosti domače pokrajine ....................................................................................... 38 Naravne sestavine pokrajine ............................................................................................................ 39 Povezanost s pokrajino ....................................................................................................................... 43 Ljudje spreminjamo pokrajino ........................................................................................................ 45 Družbene značilnosti domače pokrajine ................................................................................... 48 Naselja v domači pokrajini ................................................................................................................ 52 Prebivalstvo domače pokrajine ....................................................................................................... 55 Premagajmo predsodke ..................................................................................................................... 59 V družbi so tudi težave ........................................................................................................................ 62 Skupaj gre lažje ....................................................................................................................................... 65 Promet in gospodarstvo ..................................................................................................................... 68 Tovorni promet ....................................................................................................................................... 70 Potniški promet in prenos sporočil ............................................................................................... 74 Gospodarstvo in pokrajina ............................................................................................................... 78 Gospodarstvo se spreminja .............................................................................................................. 82 Preteklost domače pokrajine ........................................................................................................... 85 Sledovi preteklosti v domači pokrajini ........................................................................................ 87 Pojdimo v muzej .................................................................................................................................... 90 Zgodovinsko raziskovanje domače pokrajine .......................................................................... 92 Časovni trak zgodovine ...................................................................................................................... 95 Prazgodovina in arheološke najdbe .............................................................................................. 99 Rimljani v naših krajih ...................................................................................................................... 103 Življenje na gradu ............................................................................................................................... 106 Iz življenja v mestih ............................................................................................................................ 110 Potovanje v novi vek .......................................................................................................................... 113

00_uvodne.indd 3

21/10/2006 00:22:46


SLOVENIJA, NAŠA DOMOVINA ............................................................................................... 117 1. del ........................................................................................................................................................... 119 Lega Slovenije .................................................................................................................................. 120 Naravne enote Slovenije ............................................................................................................. 123 Kraški pojavi .................................................................................................................................... 127 2. del .......................................................................................................................................................... 131 Alpski svet ......................................................................................................................................... 135 Visokogorje ...................................................................................................................................... 135 Predalpska hribovja in doline .................................................................................................. 138 Kotline alpskega in panonskega sveta ................................................................................... 141 Alpski svet v preteklosti ............................................................................................................... 144 Panonski svet .................................................................................................................................... 147 Ravnine panonskega sveta ......................................................................................................... 147 Gričevje panonskega sveta ......................................................................................................... 151 Srečanje z dediščino ...................................................................................................................... 154 Dinarski svet ...................................................................................................................................... 157 Dinarske planote ............................................................................................................................. 157 Dinarska podolja ............................................................................................................................ 160 Gospodarske in druge posebnosti dinarskega sveta ..................................................... 163 Primorski svet .................................................................................................................................. 166 Ob obali ............................................................................................................................................. 166 Primorske pokrajine v notranjosti .......................................................................................... 169 Gospodarstvo v preteklosti in šege ....................................................................................... 172 Slovenci skozi čas ........................................................................................................................... 175 Naselitev Slovanov, Karantanija, sprejem krščanstva ...................................................... 176 Slovenske dežele v okviru sosednjih držav ........................................................................ 180 Turški vpadi in gradnja protiturških taborov ..................................................................... 183 Položaj kmetov v preteklosti in kmečki upori .................................................................. 186 Naša prva tiskana knjiga ............................................................................................................. 189 Zedinjena Slovenija ....................................................................................................................... 193 Prva in druga svetovna vojna .................................................................................................... 196 Slovenci v Jugoslaviji .................................................................................................................... 200 NAŠA DRŽAVA, REPUBLIKA SLOVENIJA ............................................................................. 205 Samostojna Slovenija ......................................................................................................................... 207 Kako je organizirana država Slovenija ........................................................................................ 210 V Sloveniji živijo tudi drugi narodi ............................................................................................. 213 Slovenci zunaj slovenske državne meje ..................................................................................... 215 Ljubljana – glavno mesto Republike Slovenije ....................................................................... 218 Slovenija in Evropska unija ............................................................................................................ 222

00_uvodne.indd 4

21/10/2006 00:22:46


Predgovor Didaktični komplet za predmet družba v 5. razredu sestavljajo pod skupnim imenom Družba in jaz 2 učbenik, delovni zvezek in priročnik za učitelje ter atlas za učence Družba in jaz. Zgradba posameznega dela kompleta je podobna kot pri didaktičnem kompletu Družba in jaz 1 za 4. razred, kar velja tudi za priročnik za učitelje. V priročniku so predlogi za pouk družbe v 5. razredu. Izhajajo iz ciljev učnega načrta ter vključujejo različne dejavnosti, s katerimi učenci razvijajo učne, miselne, socialne in druge spretnosti. Pri spoznavanju domače pokrajine je poudarek na izkustvenem učenju, pri spoznavanju drugih slovenskih pokrajin in naše preteklosti pa je več učenja z literaturo in viri. Na začetku priročnika je predlog časovne razporeditve učnih ciljev in poglavij po mesecih, ki sledi učnim enotam v učbeniku, vendar smo z drugačnim tiskom nakazali tudi nekaj možnosti drugačne razporeditve učnih enot z večjim upoštevanjem praznikov. V uvodih v tematske sklope smo predlagali okvirni čas za obravnavo, poudarili osnovni namen sklopa in učne metode, ki povezujejo teme, navedli tematske učne cilje in standarde znanja ter nakazali vidike sprotnega spremljanja napredovanja učencev pri razvoju različnih spretnosti. Standardi znanja so tako kot v učnem načrtu razporejeni v tri ravni zahtevnosti. Minimalni standardi znanja so označeni z eno piko in naj bi jih praviloma dosegli vsi učenci. Nekoliko zahtevnejše standarde označujeta dve piki. Teh ne dosežejo vsi učenci. S tremi pikami so označeni najzahtevnejši standardi znanja, s katerimi so opredeljeni višji taksonomski učni cilji. Vsako poglavje v priročniku vsebuje: • teoretični uvod, ki razlaga in utemeljuje vsebino in/ali učne metode in je namenjen osvežitvi učiteljevega znanja; • cilje, ki so ponekod podrobneje razčlenjeni kot v učnem načrtu, posebej pri poglavju Slovenija, naša domovina; nekaj ciljev smo tudi dodali, vendar v obsegu, ki ga učni načrt dovoljuje; • ključne besede, ki predstavljajo pojme, ki naj bi jih učenci usvojili; • ključna vprašanja, ki bodo v pomoč pri ustnem preverjanju znanja; • predloge za pouk, zaporedje dejavnosti učencev in učitelja, ki vključujejo tudi uporabo učbenika, delovnega zvezka in atlasa; kadar je dejavnosti za več ur, je to nakazano s črto, pogosto pa je med predlaganimi dejavnostmi treba izbirati, saj vseh ne moremo izvesti v eni učni uri; • delo z učbenikom, ki opisuje uporabo učbenika, dodan je faksimile poglavja iz učbenika; • delo z delovnim zvezkom, ki vsebuje navodila za vključevanje posameznih vaj v pouk in pravilne odgovore, dodan je faksimile poglavja iz delovnega zvezka; • delo z atlasom za družbo, ki ga uporabljamo skoraj pri vsaki učni temi; • sprotno spremljanje učencev, ki poudari spretnosti učencev, ki jih učitelj vse šolsko leto sproti preverja in opisno ocenjuje; • seznam pripomočkov za izvedbo dejavnosti; • seznam dodatne literature za učence in za učitelje, ki vsebuje tudi elektronske vire. Z didaktičnim kompletom Družba in jaz 2 želimo pomagati učenkam in učencem, da usvojijo učne cilje predmeta družba, učiteljicam in učiteljem pa pri sodobnem vodenju pouka. Vsem želimo mnogo uspehov in zadovoljstva pri pouku družbe. Maja Umek

5

00_uvodne.indd 5

11/6/2006 2:19:26 PM


Časovna razporeditev učnih tem V 5. razredu je 105 ur družbe, torej tri ure na teden. V razporeditvi smo upoštevali 35 delovnih tednov, čeprav sta po koledarju dva več (en v novembru in en v aprilu). Vendar se toliko časa potrebuje za različne dneve dejavnosti, ki so razporejene v šolskem letu. Na teden sta predvideni največ dve temi, pri obsežnejših temah in proti koncu šolskega leta le ena. Dobra tretjina časa je namenjena urjenju spretnosti, utrjevanju in poglabljanju znanja, preverjanju in ocenjevanju, aktualnim temam. Več časa za aktivnejše metode dela (npr. projektno, sodelovalno učenje …) se lahko pridobi z združevanjem tem v večje vsebinske sklope, tako da potekajo dejavnosti vzporedno. Prvi primer: Prazgodovina in arheološke najdbe, Rimljani v naših krajih, Življenje na gradu, Iz življenja v mestih, Potovanje v novi vek; po skupnem uvodu dela vsaka skupina večino časa na eni temi, konča se skupno. Drugi primer: gospodarske in etnološke značilnosti posameznih naravnih pokrajin. Tretji primer: pokrajinske značilnosti slovenskih pokrajin, ki jih lahko učenci spoznavajo samostojno in vzporedno. Razvrstitev tem je smiselno prilagoditi dnevom dejavnosti, šoli v naravi, ekskurzijam in obratno, dejavnosti prilagodimo letnemu načrtu, kjer je le mogoče. Če načrtujemo ekskurzijo jeseni ali smo takrat v šoli v naravi, obravnavamo naravno pokrajino jeseni in ne šele, ko pride na vrsto po učbeniku. Tudi vključitev v projekte navadno zahteva drugačno razporeditev tem. Primer: Mednarodni projekt Pomladni dan v Evropi poteka vsako leto od 21. marca do 9. maja. Če se mu pridružimo, je smiselno tematski sklop Naša država, Republika Slovenija uvrstiti pred sklop Slovenci skozi čas. S poševnim tiskom v spodnji preglednici smo nakazali nekaj tem, ki jih lahko obravnavamo ob državnih praznikih namesto v vsebinskih sklopih, kakor so obravnavani v učbeniku in v priročniku. MESEC

TEDEN

TEMA

DOMAČA POKRAJINA

SEPTEMBER

1.

Domača pokrajina in zemljevid Domača pokrajina Naša občina

2.

Zemljevid domače pokrajine Merilo zemljevida

3.

Relief na zemljevidih 15. september: vrnitev Primorske k matični domovini – Prva in druga svetovna vojna

4.

Naravne značilnosti domače pokrajine Naravne sestavine pokrajine Življenje z naravo

OKTOBER

5.

6

00_uvodne.indd 6

Ljudje spreminjamo pokrajino

Družbene značilnosti domače pokrajine Naselja v domači pokrajini

6.

Prebivalstvo domače pokrajine Premagajmo predsodke

7.

V družbi so tudi problemi Skupaj gre lažje

21/10/2006 00:22:47


TEDEN

OKTOBER

8.

DECEMBER

NOVEMBER

MESEC

TEMA

Promet in gospodarstvo Tovorni promet Potniški promet in prenos sporočil 31. oktober: dan reformacije – Naša prva tiskana knjiga

9.

Gospodarstvo in pokrajina Gospodarstvo se spreminja

10.

Preteklost domače pokrajine Sledovi preteklosti v domači pokrajini Pojdimo v muzej

11.

23. november: dan Rudolfa Maistra – Prva svetovna vojna Zgodovinsko raziskovanje domače pokrajine

12.

Časovni trak zgodovine Prazgodovina in arheološke najdbe

13.

Rimljani v naših krajih Življenje na gradu Položaj kmetov v preteklosti in kmečki upori

14.

Iz življenja v mestih Potovanje v novi vek 26. december: dan samostojnosti in enotnosti – Samostojna Slovenija

JANUAR

SLOVENIJA NAŠA DOMOVINA 15.

Lega Slovenije Naravne enote Slovenije

16.

Kraški pojavi

17.

Alpski svet

FEBRUAR

Visokogorje

18.

Predalpska hribovja in doline Kotline alpskega in panonskega sveta

19.

Alpski svet v preteklosti

20.

Panonski svet Ravnine panonskega sveta Gričevje panonskega sveta

21.

Gospodarske in narodopisne značilnosti panonskega sveta

22.

Dinarski svet

MAREC

Dinarske planote

23.

Dinarska podolja Gospodarske in narodopisne značilnosti dinarskega sveta

24.

Primorski svet Ob obali Primorske pokrajine v notranjosti

00_uvodne.indd 7

7

21/10/2006 00:22:47


TEDEN

TEMA

25.

Gospodarstvo v preteklosti in šege

26.

Zgodovinski razvoj Naselitev Slovanov, Karantanija, sprejem krščanstva

27.

Slovenske dežele v okviru sosednjih držav Turški vpadi in gradnja protiturških taborov

28.

Položaj kmetov v preteklosti in kmečki upori 27. april: dan boja proti okupatorju – Grozote prve in druge svetovne vojne

29.

Naša prva tiskana knjiga Zedinjena Slovenija

30.

Grozote prve in druge svetovne vojne Slovenci v Jugoslaviji 9. maj: dan zmage nad nacizmom – praznik EU, Slovenija in Evropska unija

MAJ

APRIL

MESEC

JUNIJ

NAŠA DRŽAVA REPUBLIKA SLOVENIJA 31.

Samostojna Slovenija

32.

Kako je organizirana država Slovenija

33.

Prebivalci Slovenije Slovenci zunaj slovenske državne meje

34.

Ljubljana – glavno mesto Republike Slovenije

35.

Slovenija in Evropska unija

8

00_uvodne.indd 8

21/10/2006 00:22:47


O predmetu in učbeniku Okvirni čas: 2 uri Uvodna tema je namenjena predstavitvi predmeta družba v 5. razredu, seznanitvi z učbenikom, delovnim zvezkom in atlasom, ponovitvi dobrih učnih navad in strategij učenja pri predmetu družba, predstavitvi načinov preverjanja in ocenjevanja znanja. Učenci naj izvedo, kako bo predmet družba potekal v šolskem letu in podrobneje, kako v prvem semestru: kako se bodo učili, kaj se bodo naučili, kako in kaj bomo preverjali in ocenjevali. Poudariti je treba enakovrednost znanja učnih vsebin in spretnosti. Učenje, preverjanje in ocenjevanje spretnosti mora biti ravno tako pregledno kot učenje, preverjanje in ocenjevanje vsebin. Učencem s preprostimi besedami razložimo razliko med deklarativnim in procesnim znanjem. Za učence je ocenjevanje zelo pomembno, še posebej številčno ocenjevanje, ki mu pripisujejo večji pomen. Vendar morajo imeti vsebinsko znanje in spretnosti enak pomen. Ker je vsebinsko znanje bolj zaokroženo, ga lahko številčno ocenimo po posameznih vsebinskih sklopih. Na koncu leta pa povprečni številčni vsebinski oceni dodamo še povprečno številčno oceno spretnosti ter zaključimo skupno oceno. Večino spretnosti učenci razvijajo vse šolsko leto in pomembno je, kaj zna učenec na koncu šolskega leta. Zato je smiselno opisne ocene spretnosti spremeniti v številčne ocene šele na koncu šolskega leta, učenec pa mora imeti vse leto pregled nad tem, katero spretnost si je že pridobil na ustrezni stopnji, katere pa še ne oz. kolikšna bi bila ocena spretnosti. Podobno kot v 4. razredu predstavimo predmet družba optimistično. Učenci naj se spomnijo, kaj vse so se že naučili v 4. razredu, kaj znajo delati bolje kot v 3. razredu, v čem so še posebej napredovali, katere navade učenja so oblikovali. V 5. razredu pa bo njihov napredek še večji, saj so starejši, sposobnejši, imajo več predznanja, kar pomeni širše temelje za gradnjo novega znanja. Zdaj že vedo, da lahko neučinkovite navade učenja spremenijo, izboljšajo in tako laže dosežejo zastavljene cilje. Pri učenju in pridobivanju dobrih strategij učenja potrebujejo učenci še precej pomoči učitelja in tudi staršev. Dobre učne navade so povzete v priročniku Družba in jaz 1 za 4. razred na str. 12–14 (strategija spoznavanja učbenika, gospodarjenje s časom, prostor za učenje, razporeditev učenja, pomen odmorov). Učence spomnimo na strategijo učenja z besedilom, imenovano »nasvet petih P-jev«, ter spodbujamo podčrtovanje.

00_uvodne.indd 9

Tudi v 5. razredu naj učenci odnesejo učbenik domov samo takrat, ko jim damo natančno navodilo, kaj in kako naj delajo z določeno učno temo. Le tako jih bo učbenik v torbici spomnil, da morajo z njim nekaj narediti. Povzemimo iz učnega načrta nekaj osnovnih značilnosti predmeta, h katerim bomo pri pouku družbe težili (Učni načrt Družba, 1998, str. 4, 6). S predmetom družba želimo ustvariti učno okolje, v katerem bodo učenci pridobili taka znanja o okolju, razumevanje interakcij in soodvisnosti sestavin ter vrednote, spretnosti in stališča, ki jim bodo pomagali pri uporabi spoznanj in pri smotrnem odločanju in ravnanju v socialnem, naravnem in kulturnem okolju. Cilji pri predmetu družba se med seboj prepletajo in zajemajo kognitivno, socialno, emocionalno, motivacijsko, estetsko in moralno-etično področje. Pri predmetu družba so cilji kompleksno zasnovani, in da bi jih dosegli: • izhajamo iz učenčevega predznanja, sposobnosti in interesov, • omogočamo osebno doživljanje, • v pouk vključujemo vsakodnevna, resnična in iz neposrednega osebnega in družbenega okolja izhajajoča vprašanja učencev, • probleme obravnavamo celostno, interdisciplinarno v vsej njihovi interaktivnosti, • učence usmerjamo: – k prepoznavanju povezav in odnosov, – k načrtovanju akcij v neposrednem okolju in spodbujamo analiziranje načrtovanja in izvedbe, – k soočanju različnih stališč, analiziranju dilem in oblikovanju vrednot, vrednostnega sistema, – k pridobivanju različnih spretnosti učenja. Primerne so različne učne oblike od individualnega dela do dela v parih, skupinah ... Poudarek je na aktivnih metodah dela, kot so: • projektno učno delo, • problemski pouk, • terensko delo, • sodelovalno učenje, • igre in simulacije, • pogovor, • raziskovalno učenje.

9

21/10/2006 00:22:47


UČNI CILJ Učenci: – spoznavajo sebe in svoje sposobnosti (svoj osebni napredek, svoje cilje, potrebe, želje ...)

STANDARD ZNANJA Učenec zna: •

opisati sebe in svoje sposobnosti (svoj osebni napredek, svoje cilje, potrebe, želje ...)

Cilj in standard znanja iz učnega načrta je isti kot na začetku 4. razreda, saj v letu dni učenec napreduje, marsikateri cilj je v preteklem letu dosegel in na začetku leta si postavlja nove cilje. Ker pa so cilji učencev navadno povezani samo z ocenami, jim moramo pokazati, kaj so se v preteklem letu

naučili, ne glede na ocene. Z vidika pozitivne samopodobe učencev je to še posebej pomembno za učence, ki so bili ocenjeni z nižjimi ocenami. Prav je, da si učenci na začetku leta zastavijo cilje za novo šolsko leto, ponovijo, kaj so dobre učne navade ter dobre strategije učenja družbe doma.

10

00_uvodne.indd 10

21/10/2006 00:22:47


O PREDMETU IN UČBENIKU

O učbeniku cilji Seznanijo se s predmetom družba (glavni cilji in vsebinski sklopi, učne metode, načini preverjanja in ocenjevanja znanja) v 5. razredu. Spoznajo zgradbo učbenika, delovnega zvezka in atlasa. Ponovijo dobre učne navade in strategijo domačega učenja družbe. Urijo se v načrtovanju časa za učenje in prostega časa.

ključne besede družba, dobre učne navade, načrtovanje učenja

predlogi za pouk Predmet družba 1

Asociacije na besedo družba, viharjenje možganov in zapis na tabli. Besede, ki so povezane z učno snovjo obkrožimo. Nato dodamo še nekaj ključnih besed (npr. iz naslovov tem v učbeniku), tako da zajamemo temeljno učno vsebino družbe 5. razreda.

2

UČBENIK Učenci prelistajo učbenik. V kazalu pogledajo, katere so glavne teme. Glasno preberejo besedilo na str. 5. Besedilo kratko pojasnimo. Ob sliki pojasnijo zgradbo posamezne enote.

3

DELOVNI ZVEZEK Učenci ga prelistajo in primerjajo kazalo s kazalom v učbeniku.

4

Atlas za družbo. Če so ga učenci uporabljali že v 4. razredu, ga prelistajo in za vajo poiščejo določeno karto, npr. Našo galaksijo in Naše Osončje. Kratek pogovor o vsebini, samo na informativni ravni kot zanimivost. Če z atlasom še niso delali, razložimo, kaj so atlasi in si skupaj ogledamo tri karte.

5

Razložimo potek predmeta prek šolskega leta, učence seznanimo z načrtovanimi ogledi, ekskurzijo, terenskim delom, morda šolo v naravi … ter z načinom preverjanja in ocenjevanja znanja. Poudarimo enakovrednost vsebinskega znanja in spretnosti. Učenci naj navedejo nekaj primerov vsebinskega znanja družbe iz 4. razreda in nekaj spretnosti, ki so jih ob vsebini pridobivali. Pojasnimo, kako bomo preverjali vsebinsko znanje in kako spretnosti. Slednje je smiselno prek šolskega leta opisno ocenjevati in šele ob koncu zapisati s številčno oceno.

Učne navade in domače učenje pri družbi 6

Priloga

1

V prilogi so naloge, ki so jih učenci reševali že v 4. razredu. Zanimiva bi bila primerjava sedanjih odgovorov z odgovori pred letom dni. 1. Spodbudimo jih, da razmišljajo o svojem napredku v šoli in drugod: kaj znajo bolje kot pred letom dni pri posameznem predmetu v šoli, kaj znajo bolje narediti doma, kaj so se naučili v različnih prostočasnih dejavnostih, med prijatelji … Pomembno je, da vsak učenec prepozna svoj napredek.

00_uvodne.indd 11

11

21/10/2006 00:22:47


2. Učenci naj navedejo vsaj tri želje. Med pogovorom ugotovimo predstave učencev o tem, kaj in kako bi morali delati, da bi dosegli cilje. Morda predstave zapišemo na tablo in jih NE vrednotimo. Pogovorimo se o razkoraku med tem, kaj mislimo, da bi morali delati, in kaj v resnici delamo, ter o slabih občutkih, ki ta razkorak spremljajo. Poudarimo, da na naše učenje zelo vplivajo navade, ki smo jih pridobili. Vendar lahko navade spreminjamo, čeprav to ni vedno lahko. Najprej pa moramo svoje navade prepoznati. 3. Učenci se ob tabeli spomnijo svojih učnih navad. Učencem povemo, da je naloga namenjena njim, da razmislijo o svojih navadah, in da odgovorov ne bomo pregledovali. Pravilen je samo pošten odgovor. Potem se pogovorimo o posameznih trditvah – zakaj je neka navada dobra ali slaba. V pogovoru lahko dodamo še druge trditve. 4. Učenci ob nalogi ponovijo iz 4. razreda pravilo petih P-jev pri učenju. Pogovorimo se o njihovih izkušnjah uporabe tega pravila. Morda je kdo pravilo nekoliko spremenil in mu tako bolj ustreza. 5. Nalogo naredijo doma. Z urnikom laže načrtujemo svoje dejavnosti, hkrati pa nas nanje opozarja. Že izdelovanje urnika nam pomaga k boljšemu časovnemu pregledu nad našimi obveznostmi. Ob izpolnjenih urnikih (prihodnjo uro) se pogovorimo tudi o potrebi po prostem času.

učbenik Pregled celotnega učbenika. Poudarek naj bo na kazalu in zgradbi posamezne teme. Glasno branje in pogovor ob besedilu na str. 5. V besedilu je precej neznanih pojmov, saj govori o novih temah, ki jih bodo učenci šele spoznali. Zato je potrebno pojasnilo učitelja.

delovni zvezek Pregled celotnega delovnega zvezka. Učenci primerjajo kazalo (naloge in barve podlage) z učbenikom.

atlas Če so ga učenci uporabljali že v 4. razredu, ga prelistajo in za vajo poiščejo določeno karto, npr. Našo galaksijo in Naše Osončje. Kratek pogovor o vsebini, samo na informativni ravni kot zanimivost.

sprotno spremljanje učencev Če spremljamo učence od 4. razreda, jih že dobro poznamo in smo lahko pozorni na strategije in navade učenja, o katerih pripovedujejo. Predvsem si zabeležimo neustrezne strategije, o katerih se potem z učenci individualno pogovorimo in svetujemo, kako naj si pridobijo boljše navade. Nov oddelek pa učitelj šele spoznava, zato si prve ure poskusimo čim hitreje zapomniti njihova imena, spoznati glavne osebnostne značilnosti učencev, spoznati značilnosti skupine.

12

00_uvodne.indd 12

21/10/2006 00:22:47


literatura Za učence: Britta Weimer - Langer, Sabine Hess, Manuela Brademann: Konec s slabimi ocenami. Kako to doseči?, Didakta, Radovljica, 2002 (sicer za učence tretjega triletja). Za učitelje: Barica Marentič Požarnik: Dejavniki in metode uspešnega učenja, DDU UNIVERZUM, Ljubljana, 1980. Barica Marentič Požarnik: Psihologija učenja in pouka, DZS, Ljubljana, 2000. Roz Townsend: Bogastvo učenja. Umetnost ljubezni do učenja, Lisac & Lisac, Ljubljana, 1998. Meta Budnar, Maja Umek, Marjeta Zabukovec: Opisno in številčno preverjanje in ocenjevanje pri predmetu družba, Vzgoja in izobraževanje, letnik 33, št. 6, 2002, str. 19–33.

13

00_uvodne.indd 13

21/10/2006 00:22:47


01_domaca pokrajina.indd 14

21/10/2006 00:23:40


DOMAČA POKRAJINA

15

01_domaca pokrajina.indd 15

21/10/2006 00:23:40


DOMAČA POKRAJINA IN NJEN ZEMLJEVID

Okvirni čas: 9 ur

V učni temi je domača pokrajina opredeljena prostorsko. Učenci spoznajo zemljevid domače pokrajine in se učijo delati z njim. Tako na znanem območju spoznavajo karto velikega merila, katere »kartografski jezik« je povsem abstrakten in za učence zelo zahteven. Zato priporočamo izdelavo poenostavljene karte domače pokrajine. Novi kartografski vsebini sta merjenje razdalj in prikaz reliefa. Pri merilu se učenci učijo meriti z grafičnim merilom, sposobnejšim pokažemo še uporabo opisnega merila, številskega merila NE razlagamo. Pri reliefu spoznavajo različne prikaze reliefa. Osnovni cilj je branje reliefa, prikazanega z višinsko barvno lestvico, pri risanju reliefa pa lahko uporabljajo tudi slikovne znake. Glede na učni načrt smo združili učne cilje, povezane z učenjem kartografije, iz poglavij 4.1 in 4.3 v en tematski sklop. Učna tema je zahtevna. Učenci naj bi kartografske sestavine razumeli in se jih naučili brati. Za to je potrebno veliko vaje. Ker je vsak zemljevid nekoliko drugačen in morajo učenci spoznati njegove posebnosti, da se na njem znajdejo, je bolje, da sprva urijo branje samo na enem zemljevidu. Druge zemljevide uporabljamo za demonstracijo razlik v vsebini in kartografskem jeziku; učence

spodbujamo, da jih opazujejo, z njimi morda preverjamo razumevanje posamezne sestavine karte, vendar branja kart ob njih ne ocenjujemo. UČNI CILJI Učenci: – znajo prostorsko, funkcionalno opredeliti domačo pokrajino, – spoznavajo oblike sodelovanja med ljudmi v skupnosti (med narodnimi manjšinami), – razvijajo občutke soodgovornosti in osebnega vpliva na razvoj skupnosti, – znajo na zemljevidu poiskati domači kraj, sosednja naselja in meje občine, – znajo pokazati in opisati (na zemljevidu domače pokrajine) razporeditev in vrste voda, razlikujejo s pomočjo plastnic ravno površje od neravnega, – znajo brati reliefni zemljevid (višinska barvna lestvica, nadmorska višina, relativna višina), – znajo meriti razdalje z grafičnim merilom, – znajo prikazati naravne značilnosti domače pokrajine in izrabo tal (peskovnik, risba, zemljevid ...), – razumejo pomen merila.

STANDARDI ZNANJA Učenec zna: ••

prostorsko, funkcionalno opredeliti domačo pokrajino,

navesti oblike sodelovanja med ljudmi v skupnosti,

na zemljevidu poiskati domači kraj, sosednja naselja in meje občine,

••

pokazati in opisati (na zemljevidu domače pokrajine) razporeditev in vrste voda,

••

razlikovati s pomočjo plastnic ravno površje od neravnega,

••

brati zemljevid reliefa (višinska barvna lestvica, nadmorska višina, relativna višina),

• ••

meriti razdalje z grafičnim merilom, prikazati naravne značilnosti domače pokrajine in izrabo tal (peskovnik, risba, zemljevid ...),

•••

razložiti pomen merila,

•••

primerjati stare zemljevide ter ugotavljati razlike.

16

01_domaca pokrajina.indd 16

21/10/2006 00:23:40


SPREMLJANJE NAPREDKA IN KONČNO OCENJEVANJE ZNANJA KARTOGRAFIJE Kartografske spretnosti učenci postopno razvijajo prek dejavnosti. Čeprav bodo v tem poglavju spoznali sestavine zemljevidov in postopke dela z njimi, bodo spretnosti branja, risanja, orientiranja z načrti in zemljevidi razvijali vse šolsko leto. V prvi skupini preglednic so predstavljeni krite-

riji, s katerimi laže spremljamo razvitost posameznih spretnosti in ugotavljamo stanje. V drugem delu pa so v tabelah predlogi opisnikov nivoja znanja in predlogi pripadajočih številskih ocen. Slednje zapišemo šele konec šolskega leta.

PREGLEDNICA 1: Kriteriji za ugotavljanje nivoja razvitosti spretnosti skiciranja zemljevidov in orientacije z njimi SKICIRANJE TLORISOV, NAČRTOV, ZEMLJEVIDOV Področja spremljanja

A

B

C

Č

D

Ptičji pogled na prostor (ali daje karta v celoti občutek ptičjega pogleda na prikazani prostor)

Celotna karta in vsi večji objekti, pojavi, območja so narisani v ptičjem pogledu, risba daje občutek prostora.

Osnovni prostor in večina pojavov in območij so dobro prikazani v ptičjem pogledu, moti nekaj neustrezno prikazanih predmetov.

Samo meje prostora so narisane v ptičjem pogledu, drugo pa ne, risba ne daje občutka prostora.

Samo posamezni objekti, območja, pojavi so narisani v ptičjem pogledu, ni občutka prostora.

Ni ptičjega pogleda.

Znaki in legenda

Vsi znaki so izbrani smiselno, uporablja že shematične ali abstraktne znake, vsi so razloženi v legendi.

Znake pravilno uporablja, izbrani so manj ustrezno, skoraj vsi so razloženi v legendi.

Znakov ne uporablja dosledno, izbor posameznih znakov ni ustrezen, več jih manjka v legendi.

Uporablja zelo malo znakov, te nedosledno ali/in jih zamenjuje z narisi predmetov, legenda je pomanjkljiva.

Znakov ne uporablja, legende ni ali so v njej predstavljeni predmeti v narisu.

Notranja prostorska razmestitev

Medsebojna lega objektov, pojavov in območij ter lega v prostoru sta ustrezni in natančni.

Medsebojna lega objektov, pojavov in območij je ustrezna, manj natančna je glede celotnega prostora.

Medsebojna lega je manj natančna, vendar v glavnem pravilna, ne ustreza pa glede na tloris prostora.

Samo del objektov, pojavov in območij je v ustrezni medsebojni legi.

Objekti, pojavi, območja niso v ustrezni medsebojni legi.

Velikostna razmerja

Celoten prostor in vsi pojavi so ustrezne velikosti, med njimi so ustrezne razdalje.

Del območij, pojavov je ustrezne velikosti glede na prostor in del v ustreznih medsebojnih velikostnih razmerjih.

Medsebojne velikosti objektov, območij so sicer ustrezne, vendar so neustrezne glede na prostor.

Samo del objektov, pojavov, območij je v ustreznem medsebojnem velikostnem razmerju.

Med objekti, pojavi, območji ni ustreznih velikostnih razmerij.

01_domaca pokrajina.indd 17

17

21/10/2006 00:23:40


Področja spremljanja Naslov, datum, avtor …

A

B

C

Č

Karta ima ustrezen naslov, naveden je datum izdelave, avtor …

Karta ima dve od spremljajočih sestavin.

Karta ima samo ustrezno izbran naslov.

Jih ni.

D

ORIENTIRANJE S KOMPASOM, VETROVNICO IN NAČRTOM ALI ZEMLJEVIDOM Področja spremljanja

A

B

C

Č

D

Kompas

Samostojno in zanesljivo orientira kompas proti severu in določi glavne in stranske smeri neba, izvede celoten postopek.

Samostojno, vendar manj zanesljivo in s pogostejšimi napakami, ki jih sam popravi, orientira kompas proti severu in določi smeri neba.

Samostojno določi glavne smeri neba po magnetni igli, kompasa ne orientira proti severu.

Z upoštevanjem magnetne igle zanesljivo določi samo sever.

Pri določanju smeri neba si s kompasom ne zna pomagati.

Vetrovnica z označenimi orientacijskimi točkami

Samostojno in zanesljivo orientira vetrovnico.

Samostojno, vendar manj zanesljivo in s pogostejšimi napakami, ki jih sam popravi, orientira vetrovnico.

Potrebuje pomoč pri orientaciji.

Zemljevid (načrt) šolske okolice, dela naselja, domače pokrajine (na razgledni točki) ali drugega manjšega območja, ki ga v celoti vidi ali dobro pozna

Samostojno in zanesljivo orientira zemljevid, načrt in na njem najde stojišče.

Samostojno, vendar manj zanesljivo in s pogostejšimi napakami, ki jih sam popravi, orientira načrt, zemljevid in najde stojišče.

Potrebuje pomoč pri orientaciji in/ali temu, da najde stojišče.

Vetrovnice ne povezuje s prostorom.

Celotnega načrta, zemljevida ne povezuje s prostorom, prepozna le posamezne objekte na njem in jih najde v znanem prostoru.

Tudi posameznih delov ne povezuje s prostorom.

18

01_domaca pokrajina.indd 18

21/10/2006 00:23:40


PREGLEDNICA 2: Ocenjevanje kartografskega znanja učencev RAZUMEVANJE KARTOGRAFSKIH POJMOV Področja spremljanja Razumevanje pojmov tloris, ptičji pogled, znaki, legenda, smeri neba, orientirati se v prostoru, merilo, plastnice, nadmorska višina

Minimalni standard

Temeljni standard 5 (odl) Popolno, vpogled v vse sestavine karte in njihovo funkcijo, razlaga je jasna, uporabi svoje primere.

4 (pdb) Pretežno, pozna vse sestavine karte, utemelji z znanimi primeri.

3 (db) Pozna vse sestavine karte, delno razume, ne utemelji.

2 (zd)

1 (nzd)

Pozna sestavine karte.

RISANJE ZEMLJEVIDA VIDNEGA DELA POKRAJINE Področja spremljanja Ptičji pogled na prostor, označene smeri neba, večji objekti, območja, pojavi narisani v tlorisu, smiselno uporabljeni znaki in legenda, ustrezna prostorska razmestitev in velikostna razmerja, naslov, datum, avtor …

Minimalni standard

Temeljni standard 5 (odl)

4 (pdb)

3 (db)

2 (zd)

Vse sestavine karte so ustrezno prikazane, karta dobro predstavlja prostor.

Večina sestavin je ustrezno prikazana, vendar manj natančno, prostor je prepoznaven.

Karta ima večino sestavin, posamezni objekti so ustrezno narisani, celota slabše predstavlja prostor.

Karta ima večino sestavin, vendar so samo skupine objektov (npr. posamezni nizi) v ustreznem prostorskem odnosu.

1 (nzd)

ORIENTIRANJE S KOMPASOM, VETROVNICO, NAČRTOM, ZEMLJEVIDOM Področja spremljanja Zna se orientirati z vetrovnico, kompasom, različnimi načrti in zemljevidi znane in vidne pokrajine, uspešno uporablja postopke: na zemljevidu najde stojišče, sledi vrisani poti

01_domaca pokrajina.indd 19

Minimalni standard

Temeljni standard 5 (odl)

4 (pdb)

3 (db)

Samostojno in zanesljivo s kompasi, vetrovnicami, različnimi načrti.

Samostojno, vendar manj zanesljivo, v manj znanih prostorih, s pogostejšimi napakami, ki jih sam popravi.

Potrebuje pomoč pri orientaciji in/ali določanju stojišča, potem uspešno sledi navodilom.

2 (zd) Uspešno uporablja samo magnetno iglo, načrte dobro znanih prostorov, ne zna uporabiti celotnih postopkov.

1 (nzd)

19

21/10/2006 00:23:41


DOMAČA POKRAJINA IN NJEN ZEMLJEVID

Domača pokrajina cilji Znajo opredeliti domačo pokrajino prostorsko, funkcionalno. Znajo opisati, kje poteka življenje njihove družine. Znajo opisati nekaj značilnosti (površje, vode, podnebje, raba tal, naselja, prometne poti, gozdarstvo) domače pokrajine.

ključne besede domača pokrajina, značilnosti pokrajine

ključni vprašanji Kaj je res moja (učenčeva) pokrajina in kaj je naša skupna domača pokrajina (domača pokrajina vseh učencev in krajanov)? Kako dobro poznam domačo pokrajino?

predlogi za pouk 1

Učencem razdelimo prazne liste. Vsakega prepognejo in strgajo/prerežejo na dva dela. To ponovijo tolikokrat, da dobijo 8 majhnih lističev. Na vsakega napišejo ime kraja (ime naselja, vode, vzpetine …), ki ga člani njihove družine pogosto obiščejo (ker tam delajo, obiskujejo šolo, se rekreirajo, obiščejo prijatelje, sorodnike …). Najprej napišejo kraje, ki jih najpogosteje obiskujejo. Lističe za isti kraj pritrdijo skupaj (npr. prilepijo na pleskarski trak, trak pa na steno). Pogovorimo se o krajih, ki jih najpogosteje obiskujemo: zakaj gremo tja, so to večji, manjši kraji, so ob glavnih cestah, jih dobro poznamo, ali se tam počutimo domače … Potem opredelimo domačo pokrajino kot območje, kjer poteka vsakdanje življenje njihovih (naših) družin in drugih krajanov.

2

DELOVNI ZVEZEK

3

UČBENIK str. 8

4

Fotografije domače pokrajine, različnih območij in pokrajinskih sestavin. Učenci si v dvojicah ogledajo različne fotografije in se prosto pogovarjajo o njih.

5

DELOVNI ZVEZEK

6

UČBENIK str. 9

7

Atlas

1

2

– delo v dvojicah

20

01_domaca pokrajina.indd 20

21/10/2006 00:23:41


učbenik

DOMA^A POKRAJINA IN NJEN ZEMLJEVID

 8–9

POKRAJINSKE SESTAVINE

Doma~a pokrajina Doma~a pokrajina je obmo~je, kjer `ivi{, kjer `ivijo tvoji star{i, sestre in brati, tvoji sosedje in drugi krajani. To so poleg doma~ega kraja tudi drugi kraji, ki jih pogosto obi{~ete ti ali drugi krajani zaradi pouka, dela, oskrbe ali v prostem ~asu. Doma~a pokrajina niso le naselja, to so tudi bli`nja polja, travniki, gozdovi, pa reke in potoki, vzpetine in doline, ceste in `eleznice ter vsi drugi grajeni in naravni deli pokrajine.

Rodil sem se v Mariboru, `ivim pa v Podovi. V {olo hodim v Ra~e. Vsako jutro grem pe{ na avtobusno postajo, kjer navadno `e ~akajo prijatelji z drugega konca vasi in v~asih tudi drugi krajani. V Maribor grem skoraj vsak mesec, ve~inoma s star{i po nakupih. V~asih pa gremo tudi v kino. Najve~ stvari za sprotno uporabo kupimo v samopostre`ni trgovini v Ra~ah, manj{e nakupe pa opravimo v Brezuli. Poleti grem s star{i v~asih na letno kopali{~e v Kidri~evo ali na Ptuj, pozimi pa na smu~anje na Pohorje. Ve~krat gremo na obisk k starim star{em v Cirkovce in k sorodnikom v Fram, Radizel, Spodnje Ho~e in [ikole. Sorodnike imamo tudi v [torah in Mariboru. Z vlakom sem se peljal komaj dvakrat: enkrat do Polj~an, od koder smo {li pe{ na Bo~, enkrat pa v Maribor. Od bli`njih krajev poznam tudi Slivnico, kjer je na pokopali{~u grob dedka Franca, Radizel, kjer sem bil na tekmovanju v motokrosu, Brun{vik, kjer sem bil na kravjih dirkah, in Hotinjo vas, skozi katero se z o~etom v~asih peljeva na avtomobilski sejem pri mariborskem letali{~u. Toma` je na zemljevidu ozna~il doma~i kraj in tiste kraje, ki jih ve~krat obi{~e. Tu poteka `ivljenje njegove dru`ine. To je njegova doma~a pokrajina.

povr{je

podnebje

prebivalstvo

vode

raba tal

prometnice

rastlinstvo

naselja

Doma~o pokrajino predstavimo tako, da opi{emo njene zna~ilnosti. Pokrajine se razlikujejo po oblikovanosti povr{ja, po koli~ini in oblikah voda, po vrsti rastlinstva, zna~ilnem podnebju, vrsti in velikosti kmetijskih zemlji{~, oblikah in velikosti naselij, po prometnicah, gospodarskih dejavnostih. Vsaka pokrajina je nekoliko druga~na, zato jo lahko prepoznamo.

gospodarske dejavnosti

Kaj pomeni pokrajina – del zemeljskega povr{ja z zna~ilno zunanjo podobo raba tal – raz{irjenost posameznih kmetijskih kultur (npr. p{enice, krompirja, trave, sadnega drevja, vinske trte)

V doma~i pokrajini poteka na{e vsakodnevno `ivljenje. Po svojih zna~ilnostih (kot so naselja, prebivalstvo, promet, gospodarske dejavnosti, povr{je, rastlinstvo, vode, vreme, raba tal) se na{a pokrajina bolj ali manj razlikuje od drugih pokrajin.

8

9

Ponovimo strategijo branja strokovnih besedil. Najprej preberejo naslov, podnaslove, si ogledajo slikovno gradivo, preberejo povzetek, odebeljeni tisk, primere. Str. 8: Tiho preberejo stran. Sledi pogovor. Str. 9: Tiho preberejo stran. Sledi pogovor.

delovni zvezek

Podnebje: zelo vetrovno, pogosto megleno, snega skoraj ni, pozimi sneg, veliko de`ja, malo de`ja, pogoste nevihte,

 4–5

Raba tal: veliko gozdov, pa{nikov, travnikov, njiv, vinogradov, sadovnjakov,

DOMA^A POKRAJINA IN NJEN ZEMLJEVID Doma~a pokrajina

Naselja: veliko mesto, majhno mesto, velike vasi, majhne vasi, gru~aste, obcestne, razlo`ene vasi,

Prometne poti: pristani{~e, letali{~e, `elezni{ka proga, avtocesta, asfaltirane ceste, pra{ne ceste,

1 Koliko pozna{ bli`njo in daljno okolico doma~ega kraja? Zapi{i znana imena:

naselij

Gospodarske dejavnosti: industrija, obrt, rudarstvo, kmetijstvo (poljedelstvo, `ivinoreja, sadjarstvo, vinogradni{tvo), vrtnarstvo, ribolov, gozdarstvo, turizem, prevozni{tvo, trgovina, ban~ni{tvo,

teko~ih in stoje~ih voda

Na{a ob~ina

vzpetin

gozdov, polj, travnikov, pa{nikov

1 Odgovori: a) V kateri ob~ini je tvoj doma~i kraj? b) V katerem naselju je ob~insko sredi{~e?

2 Obkro`i besede, ki opisujejo tvojo doma~o pokrajino. Dodaj tudi kak{no svojo ugotovitev. Povr{je: gorato, hribovito, gri~evnato, ravninsko, visoko, nizko, strmo, polo`no,

c) Kdo je va{a `upanja ali `upan? ~) ^ez koliko let bo{ lahko tudi ti volil `upana?

Vode: reke, potoki, jezera, mo~virja, barja, podzemne vode, ni povr{inskih vod,

4

d) Kako se imenuje tvoja krajevna, va{ka ali ~etrtna skupnost?

5

1

Namen je ugotoviti predznanje in motivirati učence za nadaljnji pouk. Zato povemo, da bodo ob koncu leta nalogo lahko dopolnili z novim znanjem.

2

Z nalogo uvajamo učence v geografsko členitev pokrajine. Osnovni namen pa je isti kot pri prvi nalogi – ugotoviti predznanje in motivirati. Odgovore učenci preberejo, vendar jih ne popravljajo ali dopolnjujejo. To bodo naredili ob koncu sklopa spoznavanja domače pokrajine.

atlas Str. 20–21, 22–23: Na stenski karti Slovenije pokažemo lego domače pokrajine na obeh zemljevidih. Učenci jo poiščejo v atlasu. Opredelimo lego domače pokrajine v Sloveniji glede na glavne in stranske smeri neba (severovzhodna Slovenija, zahodna Slovenija, osrednja Slovenija).

sprotno spremljanje učencev Ugotavljamo, katero območje učenci občutijo kot domače, kako dobro ga poznajo (znajo imenovati, opisati predele, sestavine pokrajine …).

21

01_domaca pokrajina.indd 21

21/10/2006 00:23:41


pripomočki fotografije domače pokrajine: različnih območij, krajev, različnih sestavin stenski zemljevid Slovenije stenski zemljevid domače pokrajine

literatura monografije o domači pokrajini, njenih delih, naseljih …

22

01_domaca pokrajina.indd 22

21/10/2006 00:23:42


DOMAČA POKRAJINA IN NJEN ZEMLJEVID

Naša občina Ljudje živimo v (družbenih) skupnostih. Občina je najmanjša upravna enota. Pomeni določeno prostorsko območje in prebivalce tega območja, ki jih povezujejo skupne zadeve, kot so uporaba infrastrukture (ceste, vodovod, kanalizacija, električno in telefonsko omrežje, odvoz odpadkov, mestni promet …), uporaba vrtcev, osnovnih, srednjih, glasbenih šol, zdravstvenih domov, kulturnih ustanov (knjižnica, kulturni dom, muzej …). Občina ureja rabo prostora (prostorsko načrtovanje, izdajanje dovoljenj za gradnjo, varovanje kulturne in naravne dediščine), spodbuja in ureja gospodarske dejavnosti (npr. obratovalni čas lokalov), skrbi za družbeno pomoč ljudem, ki pomoč najbolj potrebujejo (bolni, ostareli, brezposelni ...).

Občino vodi in predstavlja župan, najpomembnejše odločitve pa sprejema občinski svet. Župana in občinski svet izberejo občani na volitvah. Občine imajo tudi občinske urade, kjer so zaposleni strokovnjaki za posamezna področja delovanja. Delovanje občine je učencem tuje, zato je to šele uvajanje v tematiko. Bliže pa so učencem pojmi: občina kot stavba, župan in morda volitve župana, če so bile v tem ali preteklem letu volitve. Verjetno poznajo občinsko glasilo, morda občinski praznik. Zaželeno bi bilo, da bi učenci obiskali občino, njene urade in bi jim župan ali kdo drug iz občinskega urada v pogovoru pojasnil, s čim se ukvarjajo. To je v manjših občinah laže izvedljivo.

cilji Znajo opredeliti domačo pokrajino prostorsko, funkcionalno. Spoznajo oblike združevanja in sodelovanja med ljudmi v skupnosti (občina, krajevne, vaške, četrtne skupnosti). Razvijajo občutke soodgovornosti in osebnega vpliva na razvoj skupnosti. Prepoznajo oznake upravnih meja na zemljevidu.

ključne besede občina, župan, krajevna, vaška, četrtna skupnost, pravica in dolžnost sodelovati v skupnosti

ključni vprašanji Zakaj živimo v občinah? Kako občina vpliva na moje življenje?

predlogi za pouk 1

Učencem pokažemo občinsko glasilo. Vprašamo, ali ga poznajo, kaj so v njem že prebrali. Nato glasila razdelimo in učenci jih prelistajo. Pogovorimo se o vsebini: o čem piše, kateri kraji so omenjeni, komu je namenjeno … V pogovoru uvedemo nove pojme (občina, župan, krajevna skupnost …), se dotaknemo dejavnosti občine (prek vsebin/naslovov člankov). Morda izrežejo nekaj naslovov, slik, grb … , ki so povezani z učno enoto.

2

Zakaj živimo v občinah? Kako občina vpliva na moje življenje?

3

Razložimo nove pojme. Občina kot območje, kjer živimo občani, kar ponazorimo z občinskim zemljevidom. Občina kot občinska stavba – fotografija stavbe, v kateri dela župan in so v njej

01_domaca pokrajina.indd 23

23

21/10/2006 00:23:42


občinski uradi. Občina kot upravna enota – kjer urejamo nekatere skupne zadeve; zato vsake štiri leta izvolimo župana (kdo je, morda slika) in predstavnike občanov, ki za nas odločajo o skupnih zadevah. Občina ima svoj grb. Nekatere občine so razdeljene na krajevne, vaške, četrtne skupnosti. Sprotno nastajanje tabelske slike v obliki miselnega vzorca. 4

Atlas

5

UČBENIK Učenci pregledajo temo, potem pa glasno preberejo posamezne odstavke. O vsakem se pogovorimo. ,

,

6

DELOVNI ZVEZEK

7

Zapis tabelske slike v zvezek. Učenci dodajo manjše izrezke iz glasila.

8

Tudi učenci so občani, ki imajo pravico svoje želje, potrebe izražati in tudi zahtevati rešitve težav od vodstva občine. Samostojno delo v skupinah. Učenci razmislijo, kaj bi oni želeli, da se v njihovem kraju izboljša. Vsak predlog, težavo zapišejo na drug list. Liste vseh skupin uredimo in se o zapisih pogovorimo. Ali je želja, težava takšna, da jo lahko reši župan ali ne? Izločimo »neustrezne«. Dogovorimo se, da bodo o svojih željah, težavah pisali županu.

9

DELOVNI ZVEZEK

1

2

4

3

Učenci samostojno naredijo osnutke. Morda vsaka skupina zapiše eno željo ali težavo. 10 Manjša skupina s pomočjo zapisov skupin napiše skupno pismo županu. Pismo v imenu oddelka odpošlje. Morda k pismu dodajo tudi fotografije. Če npr. poudarijo neustrezno prometno ureditev ali neurejena igrišča, to podkrepijo s fotografijami. Morda nakažejo tudi rešitve z risbo, maketo ali opisom.

učbenik

S

Na{a ob~ina

 10–11

Z

V J

Doma~a pokrajina je del ene ali ve~ ob~in. Ob~ine so obmo~ja, kjer prebivalci urejajo pomembne skupne zadeve. Skrbijo za ceste, vodovod, odvoz in odlaganje odpadkov, vrtce, {ole, zdravstvene domove, knji`nice. Ker s tem upravljajo, jim pravimo tudi upravne enote.

Legenda: meja ob~ine meja krajevne skupnosti

Ob~ina Hrastnik je razdeljena na krajevne skupnosti: ^e~e, Marno, Turje Gore, Kovik, Podkraj, spodnji in zgornji del, Kal, Krnice – [avna Pe~, Dol pri Hrasniku, Krastnik, Prapretno.

Meje ob~ine so ponekod ozna~ene z napisi.

Kaj pomeni Vhod v ob~insko stavbo v [kofji Loki

Vsaka ob~ina ima ob~insko sredi{~e. To je navadno najve~je naselje v ob~ini. V njem je ob~inski urad z `upanom. Prebivalci ob~ine volijo `upana vsake {tiri leta na ob~inskih volitvah. Pri skrbi za ob~ino si `upan in ob~inski uradniki pomagajo tudi z zemljevidi. Na zemljevidu ob~ine je ozna~ena ob~inska meja, na njem so vsa naselja, prometnice, povr{inske vode in {e marsikaj. Ker prikazuje veliko stvari naenkrat, je treba kar nekaj vaje, da se ga nau~imo brati. Nekatere ob~ine so, podobno kot ob~ina Hrastnik, razdeljene {e na krajevne skupnosti, druge na va{ke skupnosti, mesta pa na ~etrtne skupnosti. Na ta na~in lahko krajani bolj sodelujejo pri urejanju svojega kraja. Vsi prebivalci v ob~ini, tudi otroci, lahko sporo~ijo `upanu ali predsedniku krajevne skupnosti, kaj bi bilo potrebno urediti v doma~em kraju. 10

upravna enota – enota v dr`avi, ki se ukvarja z urejanjem `ivljenja v neki dru`beni skupnosti prebivalec – kdor prebiva (`ivi) v dolo~enem kraju volitve – kadar lahko ljudje organizirano izbirajo nekoga za dolo~eno nalogo

^e je va{e igri{~e neurejeno ali ga nimate, opozorite `upana.

Ob~ine, krajevne, va{ke in ~etrtne skupnosti skrbijo za skupne zadeve ljudi (vrtce, {ole, ceste, vodovod, odpadke in podobno). Tudi otroci imate pravico predlagati `upanu, kaj bi bilo treba urediti v va{em kraju. Pri urejanju in spoznavanju doma~e ob~ine nam pomagajo zemljevidi. 11

Učenci pregledajo temo, potem pa glasno preberejo posamezne odstavke. O vsakem odstavku se pogovorimo. Fotografije primerjajo s podobnimi iz domače pokrajine.

24

01_domaca pokrajina.indd 24

21/10/2006 00:23:42


delovni zvezek

 5–6

Podnebje: zelo vetrovno, pogosto megleno, snega skoraj ni, pozimi sneg, veliko de`ja, malo de`ja, pogoste nevihte,

2 V ob~ini se urejajo skupne zadeve prebivalcev ob~ine. Za katere od na{tetih te`av bi lahko poskrbeli na ob~ini? a) Neprehodni plo~niki na poti v {olo zaradi neustrezno parkiranih vozil. b) Neredno odva`anje smeti. c) Hrup pozno v no~ iz sosednje gostilne. ~) Po`ar v stanovanju. d) Prestrogi u~itelji. e) Pouk dolgo v no~, ker glasbena {ola nima dovolj prostorov.

Raba tal: veliko gozdov, pa{nikov, travnikov, njiv, vinogradov, sadovnjakov,

Naselja: veliko mesto, majhno mesto, velike vasi, majhne vasi, gru~aste, obcestne, razlo`ene vasi,

3 Dopolni osnutek pisma, v katerem tvojemu `upanu ali `upanji sporo~a{, kaj bi bilo treba urediti v ob~ini ali kraju.

Tvoj ime in priimek

Prometne poti: pristani{~e, letali{~e, `elezni{ka proga, avtocesta, asfaltirane ceste, pra{ne ceste, To~en naslov

Spo{tovani/a

Gospodarske dejavnosti: industrija, obrt, rudarstvo, kmetijstvo (poljedelstvo, `ivinoreja, sadjarstvo, vinogradni{tvo), vrtnarstvo, ribolov, gozdarstvo, turizem, prevozni{tvo, trgovina, ban~ni{tvo,

!

Na vas se obra~am s pro{njo, da

To je potrebno ~im prej urediti, ker

Na{a ob~ina Hvala za razumevanje. Lep pozdrav!

1 Odgovori: Kraj, datum

a) V kateri ob~ini je tvoj doma~i kraj? b) V katerem naselju je ob~insko sredi{~e?

Podpis

4 Oglej si zemljevid ob~ine Hrastnik v u~beniku na strani 11.

c) Kdo je va{a `upanja ali `upan?

a) Imenuj krajevno skupnost, v kateri je najmanj naselij.

~) ^ez koliko let bo{ lahko tudi ti volil `upana?

b) Imenuj krajevno skupnost, v kateri je najve~ naselji.

d) Kako se imenuje tvoja krajevna, va{ka ali ~etrtna skupnost?

c) Imenuj vodo, po kateri gre meja med krajevnima skupnostma. ~) Kaj misli{, ali je ob~inska meja tudi meja krajevnih skupnosti? 5

6

1

V odgovorih učenci zapišejo osnovna dejstva o domači občini. Nalogo uporabimo na začetku, da ugotovimo predznanje učencev (razumevanje ključnih pojmov in poznavanje imen), ali ob koncu ure za ponovitev.

2

Učenci se urijo v razlikovanju med skupnimi zadevami občanov, za katere lahko poskrbi občina, in drugimi težavami, za katere so odgovorni prebivalci občine sami ali druge službe. Vendar obstajajo skoraj za vsako težavo tudi določene službe, ljudje, ki nam lahko pomagajo, da je naše življenje v skupnosti lažje. Učenci naj se samostojno odločijo, potem pa se o vsaki težavi pogovorimo. Primeri: a) neustrezno parkiranje – samo neupoštevanje prometnih pravil, »razvada« pripeljati se do vrat z vozilom ali resnično pomanjkanje prostora za parkiranje v bližini; b) neredno odvažanje smeti – komunalna dejavnost, za katero poskrbi občina; c) hrup iz gostilne pozno v noč – neupoštevanje obratovalnega časa, prijavimo na policijo, občino … č) požar v stanovanju – pokličemo gasilce; d) prestrogi učitelji – obrnemo se na razrednika, ravnatelja, svet staršev, šolskega inšpektorja; e) pomanjkanje prostorov na glasbeni šoli – občina.

3

Učenci ubesedijo svoj predlog županu/županji. Zapišejo njegovo/njeno ime. Sporočijo svojo željo ali zahtevo, ki jo tudi utemeljijo. Delovni zvezek uporabimo kot osnutek in pismo v imenu oddelka ali učencev iz določenega (dela) naselja v resnici tudi pošljemo. V pismu prosijo za odgovor in navedejo tudi naslov šole, oddelka. Če ne dobijo odgovora, pišejo čez dva tedna, mesec ponovno. Učitelj pa naj se pozanima, zakaj ni odgovora.

4

Nalogo naredijo ob zemljevidu v učbeniku. Učijo se prepoznavati zapis upravnih meja, naselij in voda na zemljevidu. Zemljevid najprej opazujejo samostojno, potem se pogovorimo o znakih, s katerimi so označena naselja, upravne enote in vode. Naštejejo nekaj imen naselij, voda, imen krajevnih skupnosti. Nato samostojno rešijo nalogo.

atlas Str. 38, 39: Republika Slovenija, občine. Razložimo naslov karte. Učenci poiščejo domačo občino, imenujejo sosede. Opazujejo obliko občine, jo opišejo, iščejo asociacije na podobne oblike.

sprotno spremljanje učencev sodelovanje med učenci

01_domaca pokrajina.indd 25

25

21/10/2006 00:23:42


pripomočki občinsko glasilo, izvod za vsakega učenca fotografija občinske stavbe, občinskega grba in table, ki označuje meje občine (če obstajajo) zemljevid občine

literatura in viri spletna stran domače občine

26

01_domaca pokrajina.indd 26

21/10/2006 00:23:43


DOMAČA POKRAJINA IN NJEN ZEMLJEVID

Zemljevid domače pokrajine Temeljno kartografsko opismenjevanje usposablja učence za razumevanje sestavin zemljevida ali branje zemljevida v ožjem pomenu. Temeljne tehnike in spretnosti branja zemljevida so v literaturi različno opredeljene. Večina avtorjev mednje šteje razumevanje perspektive, merila, kartografskega jezika (znaki, napisi, legenda) ter orientacije in smeri. Poleg zgoraj navedenih pa nekateri prištevajo med temeljno kartografsko opismenjevanje še druge spretnosti, tehnike in razumevanje pojmov, npr. uporabo koordinatnih mrež, razumevanje organizacije informacij, zavedanje selekcije informacij, prepoznavanje namena zemljevida, izbor zemljevida, interpretacijo in risanje zemljevida. Branje zemljevida pomeni, da dajemo geografskim informacijam, ki so prikazane na zemljevidu, pomen z vizualizacijo le-teh ob upoštevanju perspektive, smeri in merila. To vključuje tudi razumevanje enkratnosti kartografskih znakov, ki

nimajo stalnega pomena, ampak so definirani v legendi vsakega zemljevida. Zemljevid je ponazorilo na dveh ravneh. Na holistični ravni razume otrok odnos med prostorom in njegovo simbolično predstavitvijo celovito, npr. globus prepozna kot model Zemlje ali zemljevid kot risbo pokrajine. Na ravni posameznih sestavin pa razume otrok odnos med predstavljenimi sestavinami pokrajine v naravi in njihovo predstavitvijo (znaki) na zemljevidu. Otrokovo razumevanje zemljevida je povezano z njegovo sposobnostjo razumevanja procesov nastajanja zemljevida, sposobnostjo abstrakcije, generalizacije in simbolizacije. Ker so med učenci 5. razreda razlike v sposobnostih precejšnje, eni so še na konkretni stopnji kognitivnega razvoja, drugi že na abstraktni, se to kaže tudi pri kartografskem opismenjevanju. Razlike mora učitelj upoštevati ter z diferenciacijo pouka omogočiti optimalen razvoj vseh učencev.

cilji Znajo na zemljevidu poiskati domači kraj, sosednja naselja in meje občine. Ponovijo sestavine zemljevida (načrta). Vadijo branje znanih sestavin zemljevida na zemljevidu domače pokrajine.

ključne besede naslov, legenda, znaki, smeri, mreža, vetrovnica, datum, ime avtorja, zemljepisna imena, merilo

ključna vprašanja Zakaj ima zemljevid toliko različnih sestavin? Ali so vse enako pomembne? Brez katerih sestavin ni zemljevida?

predlogi za pouk

01_domaca pokrajina.indd 27

1

Učenci najprej prosto opazujejo zemljevid domače pokrajine. Nato usmerimo njihovo pozornost na sestavine zemljevida, ki so jih že spoznali pri načrtih v 4. razredu (vse razen prikaza reliefa in merila). Merilo in relief samo omenimo, podrobneje pa ne razlagamo.

2

Pogovor o vsebini zemljevida. Katere pojave, objekte, značilnosti pokrajine prikazuje?

3

DELOVNI ZVEZEK

1

27

21/10/2006 00:23:43


4

UČBENIK – opazovanje, branje, izpisovanje v preglednico

5

Opazovanje različnih zemljevidov v atlasu ali ročnih zemljevidov. Opazujejo vsebino in sestavine ter vsaj za en zemljevid označijo ugotovljene sestavine v preglednici. Nalogo lahko naredijo doma za poljuben zemljevid.

6

DELOVNI ZVEZEK

2

,

3

Nalogi sta namenjeni spoznavanju zemljevida domače pokrajine in urjenju v branju karte.

učbenik

Naslov zemljevida pove, katero obmo~je in katera vsebina sta prikazana. Na levi strani je zemljevid dela Postojnske kotline.

Zemljevid doma~e pokrajine

 12–13

A

B

C

D

E

F

V legendi so razlo`eni vsi uporabljeni znaki. Tudi barva je vrsta znaka. Na tej karti zelena barva predstavlja gozd. Na karti Slovenije na str. 69 pa pomeni zelena barva povr{je nizke nadmorske vi{ine.

G S

1

Z

Na zemljevidih so zapisana imena naselij, rek, gozdov, vzpetin. To so zemljepisna imena in jih pi{emo z veliko za~etnico.

V J

Smeri neba so ozna~ene z vetrovnico. ^e vetrovnica ni narisana, potem je sever zgoraj. Tako lahko ugotovimo, da le`i Postojna vzhodno od Razdrtega.

2

Z merilom lahko merimo razdalje na zemljevidih. Pri merjenju s trakovnim merilom izvemo, kolik{ne so resni~ne razdalje med kraji. Zemljevidi se razlikujejo po merilih. Z merilom zemljevida ob~ine tako ne moremo meriti razdalj na zemljevidu Slovenije.

3

Mre`a na zemljevidu pomaga pri iskanju krajev in pokrajin. Hru{evje je v polju C5. Mre`a je na tem zemljevidu ozna~ena s ~rkami in {tevilkami.

4

Datum izdelave zemljevida nam pove, kdaj je bil narejen. ^e je od tega preteklo `e veliko let, se je verjetno v pokrajini marsikaj spremenilo. Morda so zgradili novo cesto, `eleznico, v naseljih nove zgradbe.

5

Dobro je pogledati {e, kdo je karto naredil. Najve~ natan~nih podatkov o pokrajinah ima Geodetski zavod Slovenije. V rednih ~asovnih razmikih iz zraka fotografira slovenske pokrajine. Po teh fotografijah izdeluje razli~ne zemljevide Slovenije in slovenskih pokrajin, tudi na~rte naselij.

Zemljevid Postojnske kotline od Razdrtega do Postojne

Z zemljevidi prikazujemo zna~ilnosti zemeljskega povr{ja. To so vode, rastlinstvo, prometnice, naselja in oblikovanost povr{ja ali relief. Pogosto tak{ni pregledni karti dodamo {e druge znake. Kadar je karta na primer namenjena turistom, so na njej posebej ozna~ena gosti{~a, preno~i{~a, bencinski servisi, parkiri{~a, informacije, pe{poti in podobno.

Na zemljevidu je najte`je prikazati in brati relief. Na zemljevidu levo je prikazan s tankimi ~rtami rjave barve.

Zemljevide lahko uspe{no uporabljamo le, ~e znamo brati vse njegove sestavine. Vedeti moramo, da zemljevid prikazuje pokrajino, kot bi jo gledali navpi~no navzdol iz letala ali balona. Narisani so v pti~jem pogledu, tako kot na~rti, ki ste jih spoznali v preteklem {olskem letu.

Zemljevidi so podobno kot na~rti risani v pti~jem pogledu. Imajo enake sestavine: naslov, znake, smeri, legendo, mre`o, merilo, vetrovnico, datum in ime avtorja. Vendar prikazujejo zemljevidi veliko ve~je obmo~je kot na~rti, druga~na je tudi njihova vsebina. Splo{ni zemljevidi prikazujejo vode, prometnice, naselja, gozdne povr{ine in relief. Sestavni del zemljevidov so tudi zemljepisna imena.

Pti~ji pogled iz letala Zelo dobro se vidi razporeditev hi{, cest, gozda, travnikov, polj. Te`ko pa je ugotoviti, ali prikazuje fotografija ravno ali gri~evnato pokrajino.

12

13

Učenci naj preberejo povzetek. Nato opazujejo zemljevid v učbeniku in ugotavljajo, katere sestavine ima. Glasno preberejo besedilo na str. 12. V zvezek narišejo preglednico z 11 vrsticami in vsaj 3 stolpci. Prvemu stolpcu dajo ime Sestavine zemljevida in vanj izpišejo sestavine zemljevida, razložene v učbeniku (poudarjene besede iz besedila). V drugi stolpec označijo (obkljukajo), katere sestavine ima zemljevid domače pokrajine, v tretjem stolpcu pa analizirajo zemljevid v učbeniku.

delovni zvezek

 7–8

b) Ugotovi, katere trditve veljajo za vode v tvoji doma~i pokrajini.

Zemljevid doma~e pokrajine Pri vseh nalogah potrebuje{ zemljevid doma~e ob~ine. 1 Opazuj razli~ne sestavine zemljevida in napi{i odgovore. a) Naslov zemljevida je b) Kako so ozna~eni stolpci in kako vrstice v mre`i?

Voda se izliva v morje.

DA

NE

V na{i pokrajini ni nobene reke.

DA

NE

Reka ima ve~ pritokov z enega brega kot z drugega.

DA

NE

Reka ima pribli`no enako pritokov z obeh strani.

DA

NE

Vsi potoki se zlivajo v ve~je potoke ali v reke.

DA

NE

Teko~a voda se nenadoma kon~a, ponikne v tla.

DA

NE

Iz vseh izvirov ne nastanejo potoki.

DA

NE

c) Koliko razli~nih znakov je pojasnjenih v legendi? 3 Skiciraj zemljevid doma~e pokrajine.

~) Na koliko razli~nih na~inov so zapisana zemljepisna imena? Upo{tevaj razli~no velikost ~rk, vrsto pisave, barvo d) Kje je na zemljevidu sever?

Kje so druge glavne smeri

neba? e) Kdaj je bil zemljevid izdelan? f) Kdo ga je naredil? g) Katero od naslednjih vsebin prikazuje zemljevid? Ozna~i jih. ceste podnebje naselja gozd vode `eleznico

prst

mejo

h) Nari{i trakovno merilo zemljevida:

2 Opazuj vode. Uporabi legendo. a) Katere vrste vode so prikazane na zemljevidu? Zapi{i njihova geografska imena. izvir

mo~virje

potok

vodnjak

reka

~rpali{~e

kanal

drugo

morje jezero 8 7

1

Vsi odgovori so na zemljevidu. a) Če je zemljevid zgiban, je naslov morda napisan na drugi strani. c) Samo preštejejo znake v legendi. d) Na večini zemljevidov smeri niso narisane, upoštevajo pa dogovor, da je sever zgoraj. Ker učenci še niso zanesljivi pri določanju smeri neba, naj si smeri napišejo na rob zemljevida ali narišejo vetrovnico. e) Pomembna je starost podatkov in ne to, kdaj je bil zemljevid natisnjen.

28

01_domaca pokrajina.indd 28

h) Trakovno merilo učenci najprej prerišejo (prenesejo razdalje) z zemljevida na rob papirja. Papir pravilno položijo k traku v delovnem zvezku in prenesejo razdalje nanj.

21/10/2006 00:23:43


2

Pred vajo ponovimo ali razložimo pojme, ki so našteti. a) Učenci naj si najprej ogledajo znake za vode v legendi. Potem poiščejo vode na zemljevidu in napišejo v delovni zvezek njihova imena. b) Trditve veljajo za območje zemljevida, ne na splošno.

3

Učenci skicirajo celoten zemljevid ali pa samo del z okolico domačega kraja. Vaja je bolj namenjena opazovanju kot skiciranju. Učenci bodo imeli pri skiciranju precej težav. Najbolj jim bomo pomagali z usmerjanjem v natančnejše opazovanje. Najprej naj narišejo približno vodno in/ali prometno mrežo, locirajo naselja in potem morda še nekaj drugih vsebin. Reliefa naj ne rišejo.

atlas Opazovanje različnih zemljevidov: geografski, slikovni, tematski zemljevidi. Smeri neba so označene samo na geografskih in političnih kartah. Učence seznanimo z dogovorom, da je sever na karti zgoraj, če ni označeno drugače.

sprotno spremljanje učencev branje zemljevida: orientiranje na zemljevidu domače pokrajine, branje posameznih skupin znakov

pripomočki zemljevid domače pokrajine, atlas za družbo, različni zemljevidi

literatura Za učitelje: Maja Umek: Teoretični model kartografskega opismenjevanja v prvem triletju osnovne šole, Pedagoška fakulteta, Ljubljana, 2001. Za učence: Deborah Chancellor: Zemljevidi, Pomurska založba, Murska Sobota, 2004.

29

01_domaca pokrajina.indd 29

21/10/2006 00:23:44


DOMAČA POKRAJINA IN NJEN ZEMLJEVID

Merilo zemljevida Razumevanje merila je pri učencih tesno povezano z razumevanjem matematičnega pojma razmerje in s predstavami razdalj. Merilo na zemljevidu je lahko prikazano na različne načine: • s sliko (zemljevidom, znakom) v znanem merilu, kar omogoča primerjavo; • številsko, npr. 1 : 100; • grafično, trak z napisanimi dejanskimi razdaljami; • opisno, npr. 1 cm na zemljevidu predstavlja 2 km v naravi; • z zapisom razdalj (npr. na cestah pri avtokartah).

v resnici, ali povečano. Uporabo trakovnega merila je smiselno uvajati postopno z razvojem matematičnih predstav razdalje in razmerij – v drugem triletju osnovne šole s trakovnim merilom, na katerem so merske enote razdalje, ki si jih učenci dobro predstavljajo (m, dm ali dolžine predmetov, znane razdalje v šolski okolici, npr. dolžina košarkaškega igrišča, razdalja med šolo in znanim objektom). Ker po 8. letu starosti učenci že razumejo relativna razmerja, lahko rišejo preproste zemljevide v merilu, npr. 1 stranica kvadrata na papirju (zemljevidu) predstavlja 1 učenčev korak ali 1 m ali 1 dm ...

Učenci do 10. leta že razumejo razdalje in razmerja, kar omogoča uvajanje pojma merilo. To je povezano z razumevanjem evklidskega prostora, ki se oblikuje proti koncu stopnje konkretnih operacij.

Vendar učenci tja do 15. leta starosti merila na kartah ne razumejo popolnoma niti konsistentno. Zato je primerneje, da delajo z zemljevidi velikih meril, ker samo ti prikazujejo razmerja, ki jih učenci razumejo. Zemljevide majhnih meril naj bi uporabljali le za lociranje krajev in razbiranje razširjenosti pojavov.

Že najmlajši učenci so zmožni razumeti, da je na zemljevidu vse pomanjšano, enako veliko, kot je

cilja Znajo meriti razdalje z grafičnim merilom. Razumejo pomen merila.

ključne besede merilo, trakovno merilo

ključna vprašanja Kaj nam sporoča merilo? Zakaj ne moremo uporabiti istega trakovnega merila na vseh kartah? Kako prenesemo na trak merilo karte in podaljšamo merilni trak?

predlogi za pouk

30

01_domaca pokrajina.indd 30

1

Ponovitev pojmov naravna velikost, zvečano, zmanjšano merilo. Učbenik Družba in jaz 1, str. 26 in 27, in priročnik za učitelje k učbeniku, str. 59–61.

2

Razlaga ob atlasu, str. 7.

3

Opazovanje merila karte domače pokrajine. Vsak učenec dela s svojo karto. Ker je trakovno merilo narisano na kratkem traku, z njim težko natančno ocenjujemo razdalje. Na grafoskopu demonstriramo izdelavo daljšega trakovnega merila.

21/10/2006 00:23:44


Učenci izdelajo svoje trakove z merilom za karto domače pokrajine. Pomembno je, da vsak učenec izdela svoj trak. Trakovi naj bodo dovolj dolgi, da jih ne bo treba prestavljati in seštevati razdalj. 4

DELOVNI ZVEZEK

5

UČBENIK str. 14, 15

6

Atlas str. 5

7

Priloga

2

1

,

2

: Povečevanje in pomanjševanje z mrežo

Učenci ob tem ponovijo vse o mreži, branje koordinat, vlogo mreže pri povečevanju in pomanjševanju. 8

Demonstracija risanja tlorisov preprostih oblik v zmanjšanem merilu. Izmerimo večji predmet, morda učiteljevo mizo, omarico. Izmerimo obe stranici, zapišemo meritve. Razložimo, kako bomo risali – enoto meritve bo predstavljala stranica kvadrata v mreži. Na grafoskopu pokažemo različno goste mreže. Učenci izberejo najprimernejšo, utemeljijo. Narišemo tloris izmerjenega predmeta in dodamo naslov, merilo, ime avtorja.

9

UČBENIK

10 DELOVNI ZVEZEK

3

učbenik

Risanje v merilu

Merilo zemljevida

 14–16

Kadar `elimo narisati natan~ne zemljevide ali na~rte, moramo razdalje najprej natan~no izmeriti. Najla`e je narisati v merilu na~rte prostorov ali predmetov pravokotnih oblik.

Merjenje razdalj na zemljevidu Zemljevidi in na~rti so narisani v dolo~enem merilu. Z njih lahko razberemo razdalje med kraji ali natan~ne velikosti predmetov. Zemljevidi so vedno narisani v zmanj{anem merilu. Naselja, vode, ceste in vse drugo je narisano veliko manj{e, kot je v resnici. Kolik{ne so resni~ne razdalje, nam pove merilo zemljevida. Merilo je lahko zapisano na razli~ne na~ine.

Dol`ina dalj{e stranice je 6 dm in pol. Dol`ina kraj{e stranice je 5 dm.

U~enec primerja razdaljo na papirju s trakovnim merilom.

Vse tri vrste zapisa povedo isto na razli~ne na~ine. Najla`je je uporabljati trakovno merilo. Z robom papirja pove`emo kraja. Razdaljo med njima ozna~imo s svin~nikom. Papir polo`imo k trakovnemu merilu, tako da je oznaka enega od krajev na za~etku merila. Pri drugi oznaki od~itamo razdaljo na merilu. Med Celjem in Ljubljano je 64 km. Za risanje izberemo najprimernej{o mre`o.

Ve{ – vem Kadar nimamo pri roki pripomo~kov za merjenje, si lahko pomagamo s prsti. Z njimi lahko pribli`no ocenimo razdalje med kraji. Seveda pri tem uporabimo trakovno merilo.

Na malih poljih bo risba ~isto majhna. Velikih polj je premalo. Srednje velika mre`a je ustrezna.

Na~rt nari{emo s pomo~jo mre`e tako, da stranica kvadrata pomeni enoto merjenja. Tukaj stranica kvadrata predstavlja 1 dm. Dodamo {e naslov, merilo, datum in ime avtorja.

U~enec z robom papirja odmerja razdaljo.

Trakovno ali grafi~no merilo prikazuje razdalje s trakom. [tevilsko merilo je zapisano s {tevilkami. Opisno merilo je zapisano z besedami.

Na tem zemljevidu je merilo opisano z besedami. Pi{e, da 1 cm na zemljevidu predstavlja 2 km v naravi. U~enec je izmeril med Jesenicami in Triglavom razdaljo 8 cm. Izra~unal je, da je med krajema 16 km.

14

Zemljevidi in na~rti so narisani v zmanj{anem merilu. Merilo je zapisano s {tevilko, opisno ali trakovno. Z merjenjem razdalj na zemljevidu lahko ugotovimo, kolik{ne so razdalje v resnici. Pri risanju v merilu si pomagamo z mre`o. 15

16

Opazovanje zemljevida in vseh treh načinov prikaza merila. Pogovor. Opazovanje fotografij postopka prenosa merila na trak in pogovor. (Po demonstraciji učitelja.) Samostojno opazovanje fotografije, na kateri je merjenje razdalje z ravnilom, in branje podnapisa. Učenci poskusijo samostojno razumeti postopek, ravno tako pri sosednji fotografiji, na kateri je merjenje s prsti. Učenci, ki razumejo postopek ga demonstrirajo drugim učencem. Branje besedila na str. 14. Branje besedila, ogled fotografij in branje spremnega besedila na str. 16.

31

01_domaca pokrajina.indd 31

21/10/2006 00:23:44


delovni zvezek

 9–10

3 Nari{i tloris svoje klopi.

Merilo zemljevida 1 Merilo na karti doma~e pokrajine preri{i, podobno kot ka`ejo slike v u~beniku, na rob lista. a) Z njim izmeri razdalje med razli~nimi kraji. Razdalja med krajem

in

je

.

Razdalja med krajem

in

je

.

Razdalja med krajem

in

je

.

b) Oceni razdalje med mejami ob~ine. Med najbolj severno in najbolj ju`no to~ko je pribli`no Med najbolj zahodno in najbolj vzhodno to~ko je pribli`no Ob~inska meja je dolga pribli`no

km. km.

km.

2 Preri{i trakovno merilo s karte v u~beniku na strani 14 na rob lista. a) Izmeri dol`ine stranic. Kraj{a stranica je dolga

dm.

Dalj{a stranica je dolga

dm.

b) Zapi{i ali nari{i merilo! Ugotovi: c) Tloris opremi {e z naslovom, datumom in svojim imenom.

a) Kolik{na je ravna razdalja, pravimo ji zra~na razdalja, med Novim mestom in

~) Primerjaj tloris svoje klopi s tlorisom klopi v u~beniku na str. 16.

Kr{kim?

Katera ima najdalj{o stranico?

b) Oceni pribli`no dol`ino poti med Novim mestom in Mokronogom.

Katera ima najkraj{o stranico?

c) Oceni pribli`no dol`ino reke Krke od Novega mesta do Bre`ic.

Katera klop je ve~ja?

~) V kak{nem merilu je zemljevid na sliki? 9

10

1

Vsak učenec po demonstraciji postopka izdela svoje trakovno merilo za karto domače pokrajine. Nato naredi nalogi 1 a in 1 b. Kraje poljubno izbere ali pa jih določimo skupaj. Pred nalogo 1 b ponovimo glavne smeri neba in to, kako so označene ali samo upoštevane na karti. Če smeri na karti domače pokrajine učenci še niso označili, naj to storijo pri tej vaji.

2

Postopek izdelovanja merila in merjenja ponovijo na novem primeru. Pred nalogo se pogovorimo, zakaj je treba izdelati novo trakovno merilo. Pri nalogi 2 a učenci merijo zračno razdaljo (pojem pojasnimo), pri nalogah 2 b in 2 c pa ocenjujejo razdalje, saj poskušajo upoštevati tudi ovinke. Pri meritvi naj bi bili rezultati merjenj enaki, pri ocenah pa se lahko razlikujejo. Pri nalogi 2 č lahko učenci prilepijo trakovno merilo ali pa ga opišejo, tako da ugotovijo, koliko km v naravi predstavlja 1 cm na karti (1 cm na karti predstavlja 5 km v naravi).

3

Nalogo naredijo učenci po demonstraciji postopka.

atlas Str. 6, 7: Poudarjamo naslednjo povezanost: čim bliže (niže) opazujemo pokrajino, tem večje objekte vidimo – večje jih narišemo – večje je merilo oz. večji tloris narišemo – večje je merilo. • Učenci najprej primerjajo poglede z balona in letalske fotografije. Čim više je opazovalec, tem večjo pokrajino vidi, objekti pa so videti manjši. • Nato primerjajo letalske fotografije in ustrezne karte. Ugotavljajo, ali sta območji na fotografiji in karti enaki oz. kje je prikazano večje/manjše območje. • Ugotovijo, katera karta je risana v največjem in katera v najmanjšem merilu. Ali so vse karte risane v zmanjšanem merilu? • Opazujejo in opisujejo, kako se »jezik karte«, tj. znaki na kartah spreminjajo s spreminjanjem merila. Kaj je prikazano na posamezni karti v tlorisu, kaj z znakom? • Opazujejo merilo vsake karte in razberejo velikost območja (dolžino), ki ga karta prikazuje, ocenijo tudi širino. • Ob risbah na desni strani opišejo različno namembnost kart različnih meril in jo pojasnijo. Str. 5: Merjenje razdalj z ravnilom. Učenci si ogledajo slikovni primer in glasno preberejo pojasnilo. Isto razdaljo izmerijo z ravnilom na karti Slovenije na str. 22, 23 in odčitajo razdaljo na trakovnem merilu. Nato izmerijo še razdaljo med dvema drugima krajema.

sprotno spremljanje učencev 32

01_domaca pokrajina.indd 32

izdelovanje trakovnega merila, merjenje razdalj na karti, risanje v merilu

21/10/2006 00:23:44


pripomočki metrska palica, grafoskop, zemljevid domače pokrajine (del z merilom) na prosojnici, prazna prosojnica, ravnilo, pisalo za prosojnice, manjši predmet in njegove slike (fotokopije) v naravni velikosti, povečane in pomanjšane, mreže na prosojnici

literatura Za učitelje: Maja Umek: Teoretični model kartografskega opismenjevanja v prvem triletju osnovne šole, Pedagoška fakulteta, Ljubljana, 2001. Za učence: Deborah Chancellor: Zemljevidi, Pomurska založba, Murska Sobota, 2004.

33

01_domaca pokrajina.indd 33

21/10/2006 00:23:45


DOMAČA POKRAJINA IN NJEN ZEMLJEVID

Relief na zemljevidih Prikaz tretje dimenzije na ploskvi je tako kartografski problem kakor eden ključnih problemov uporabnikov pri branju zemljevidov, še posebej otrok in tudi odraslih, ki v svojem poklicu ne uporabljajo zemljevidov. Težave pri branju reliefa na zemljevidu so posledica naslednjih značilnosti. Relief pokriva celoten zemljevid in pomeni motečo sestavino za branje drugih znakov in zaradi velike površine tudi za branje samega reliefa. Plastnice v realnosti ne obstajajo – so le linije z določeno vrednostjo. Višinska barvna lestvica lahko privede do povsem napačne predstave sveta, če učencu barve ne pomenijo le višine. Asociacija na zeleno barvo je pogosto trava, gozd, zato je pomembno navajati učence na uporabo legende. Druga pogosta napaka zaradi plastnic je predstava sveta v stopničkah. Pri hipsometričnem prikazovanju reliefa pa si učenci težko predstavljajo površje, če so višinski razredi različni. Napredek v branju reliefa, prikazanega s plastnicami, se kaže v naslednjih stopnjah: • zaznavanje vzorca plastnic (blizu, narazen, v krogih, v linijah in vzdolž plastnic); • gledanje prečno na plastnice (razmišljanje o prostoru med njimi); • predstava vzorca reliefa; • opis glavnih značilnosti reliefa. Risanje reliefa predstavlja učencem še več težav kot branje. Vendar kljub temu učence spodbujajmo, da čim večkrat skicirajo zemljevide in na različne načine označijo tudi oblikovanost površja.

Američan Wood je ugotovil, da je povezava med načinom risanja vzpetine in starostjo otrok podobna poteku razvoja risanja vzpetin v zgodovini zemljevidov. Najmlajši so risali sliko konkretnega hriba, kakor ga vidijo (egocentrično), 10- do 15-letni so risali vzpetino na splošno, vzpetine so bile že razdeljene v razrede (zaobljene, osamljene, gora, grič ...) in risane poševno od zgoraj in z uporabo sence. Med starejšimi pa je bilo več vzpetin, narisanih s plastnicami ali drugače, vendar od zgoraj. Ugotovil je, da se vsak tip »zapisa« (slikovni, s črtkanjem, plastnicami, barvno lestvico …) razvija. Višje oblike niso toliko zamenjevale načina prikaza, kot so ga izpopolnile, npr. še vedno so uporabljali črtkanje, vendar bolje (Umek, 2001). Gerberjeve raziskave pa so pokazale, da imajo 8-letni otroci najraje slikovne zemljevide, zato priporoča senčenje reliefa, 10- do 14-letni že razumejo hipsografsko lestvico, po 15. letu pa je primeren prikaz s plastnicami. Plastnic naj ne bi uporabljali na zemljevidih za učence na konkretni stopnji razvoja branja zemljevidov, kamor spada še večina učencev v 5. razredu. To pa ne pomeni, da so zemljevidi za »odrasle« za učence drugega triletja prepovedani. Učitelj se mora le zavedati, katere sestavine zemljevida učenec že zna brati in so mu v pomoč pri spoznavanju domače pokrajine, katere pa mu učenje le otežijo. Oblikovanost površja si učenci lahko predstavljajo samo s slikovnimi zemljevidi, najbolje pa s tridimenzionalnimi modeli površja (Umek, 2001).

cilji Razlikujejo s pomočjo plastnic ravno površje od neravnega (površine s plastnicami, površine brez njih). Znajo brati reliefni zemljevid (višinska barvna lestvica, nadmorska višina, relativna višina – na prvem nivoju branja reliefa). Znajo prikazati naravne značilnosti domače pokrajine in rabo tal (peskovnik, risba, zemljevid s slikovno predstavitvijo reliefa ali barve kot tipa površja, npr. rjava – vzpetine, zelena – ravnine v nižini ...).

ključne besede relief, nadmorska višina, relativna višina, višinske plasti, višinske črte ali plastnice

34

01_domaca pokrajina.indd 34

21/10/2006 00:23:45


ključna vprašanja Kako lahko prikažemo relief na karti? Kakšna je razlika med nadmorsko in relativno višino? Kaj lahko razberemo iz višinske barvne lestvice? Oblikuj v peskovniku in nato nariši dolino, kotlino, gričevje, hribovje in gorovje.

predlogi za pouk 1

Priloga

3

Učenci povedo, kaj je na risbi. Nato narišejo na prazen del prvega načrta vzpetino. Način risanja ni pomemben. Risbe vzpetine primerjajo med seboj. Nato povemo, da se bodo naučili narisati vzpetino (grič) še na druge načine. 2

UČBENIK str. 17 Ogled primerov prikaza reliefa.

3

Demonstracija risanja reliefa s črtkanjem. Učenci narišejo vzpetino s črtkanjem na prazen del drugega načrta (priloga 3 ).

4

Demonstracija risanja plastnic s pomočjo modela. Iz glinamola ali podobne mase izdelamo vzpetino z različno strmimi pobočji. Vzpetino prerežemo z močno nitjo na štiri plasti enake oz. čim podobnejše debeline. Model postavimo na list papirja ali na prosojnico in naredimo obrise vseh plasti tako, da bodo predstavljale vzpetino. Potem na risbi spet sestavimo vzpetino. Ponovno jo razstavimo in plasti pobarvamo, tako da je ravnina okoli vzpetine ene barve (navadno zelene), vzpeti del pa druge barve (rumene, oranžne, svetlo rjave, temno rjave). Še bolje je, če so tudi plasti modela enako pobarvane.

5

Učencem pripravimo podobne modele različnih vzpetin (lahko tudi iz krompirja). Pomembno je, da vsak učenec sestavlja, razstavlja, obrisuje, barva, skratka s pomočjo modela izdela svojo karto reliefa. Nato izdelajo še skupno karto, tako da 5 ali 6 učencev postavi vzpetine na skupen list, nato pa obrišejo plastnice, pobarvajo plasti, narišejo višinsko barvno lestvico v legendo ...

6

Učenci narišejo na list tretji primer risanja vzpetine poleg tlorisa vasi – s plastnicami in barvami (priloga 3 ).

7

DELOVNI ZVEZEK

8

Razlaga pojmov nadmorska višina in relativna višina. Zelo dobrodošla je demonstracija z modelom površja, ki ga položimo v nizko posodo z vodo. Pomagamo si lahko tudi z manjšo posodo (ki predstavlja kopno), ki jo položimo z dnom navzgor v večjo posodo z vodo (ki predstavlja morje), tako da večji del posode gleda iz vode. Na posodi pokažemo nadmorsko višino, relativno višino, lahko narišemo plastnice … Dobro ponazorilo je tudi peskovnik, še posebej če ima prozorne stranice in lahko učenci gledajo od strani prerez reliefa.

9

DELOVNI ZVEZEK

1

7

10 UČBENIK str. 18 in 19 11 Atlas str. 4 in 5 12 DELOVNI ZVEZEK

01_domaca pokrajina.indd 35

2

,

3

,

4

,

5

35

21/10/2006 00:23:45


učbenik

 17–19

Str. 17: Učenci si ogledajo slike. Z vsake poskusijo prerisati prikaz reliefa tudi na tablo. Pri desni sliki zgoraj jih opozorimo, da je na njej relief prikazan na dva načina: z risbami hribov od strani (narisom) levo in zgoraj ter s pogledom na vzpetine od zgoraj in prikazom s črticami – desno spodaj je prikaz grajskega hriba v Ljubljani. Oba primera narišemo tudi na tablo. Str. 18, 19: Učenci strani najprej preletijo, si ogledajo risbe, preberejo povzetek. Ker je učna snov abstraktna in zato zahtevna, naj učenci berejo glasno, o vsakem odstavku in vsaki sliki se pogovorimo. Risbi na str. 18 prikazujeta isto pokrajino – zgoraj v profilu, spodaj pa je zemljevid te pokrajine. Učenci najprej opazujejo vsako posebej. Na obeh pokažejo višinske črte, višinske plasti, določajo nadmorske višine, računajo relativne višine. Potem naj s svinčnikom narišejo črto na spodnji risbi tam, kjer mislijo, da je narejen prerez te pokrajine. Fotografijo učencev pri oblikovanju reliefa povežemo z njihovo risbo. Napovemo, da bodo tudi oni izdelali relief in narisali karto domače pokrajine.

delovni zvezek

 11–14

36

01_domaca pokrajina.indd 36

1

Odgovori so: risanje hribčkov, s črtkanjem, plastnicami ali višinskimi črtami, s senčenjem, pobarvane višinske plasti (višinska barvna lestvica).

2

Točko A narišejo v enega od vogalov.

3

Plastnice levo od reke so sklenjene (prikazujejo manjšo vzpetino), desno od reke pa ne (pobočje večje vzpetine). Izrisano pokrajino lahko oblikujejo v peskovniku.

4

Učenci ponovijo reliefne oblike in se jih učijo prepoznavati na karti. Doline so ob rekah ne glede na višino površja (niso samo zelene!).

5

Učenci potrebujejo zemljevid domače pokrajine in atlas (reliefna karta in slikovna karta Slovenije ali dela Slovenije).

6

Nalogo izdelajo učenci na razgledni točki ali s pomočjo peskovnika pri naslednji temi, Naravne značilnosti domače pokrajine.

21/10/2006 00:23:45


7

Učenci lahko pobarvajo lestvico prikaza višinskih pasov, podobno kot je pobarvana v učbeniku. a) Vrh, Gaber, Ravne, Dol. b) V skico narišejo vodoravno črto v višini 600 m. Nadmorsko višino in relativno višino pa narišejo z navpičnimi črtami med ustreznimi višinami. c) Največja višinska razlika je iz Dola, najmanjša iz Gabra. č) Najprej za vsak kraj ugotovijo in v skico napišejo njegovo nadmorsko višino. Rezultati so: 200 m, 150 m, približno 280 m, približno 530 m.

atlas Str. 4, 5: Prikaz prereza površja z vrisanimi višinskimi plastmi in v legendi »hrib« z vrisanimi višinskimi plastmi. Na primerih iz atlasa povemo, da posamezne barve na kartah ne prikazujejo vedno enako debelih plasti. Zato moramo vedno temeljito pogledati legendo in prikaz znakov (barv) za površje. Str. 12, 13; 20, 21; 22, 23; 32, 33: Opazovanje različnih načinov risanja oblikovanosti površja. Vsak način ima svoje prednosti in pomanjkljivosti (natančnost, predstavljivost, opaznost).

sprotno spremljanje učencev razumevanje, predstavljivost prikazov površja

pripomočki modeli vzpetin (glinamol, krompir …), prosojnice, barvna pisala, manjša in večja posoda, peskovnik, grafoskop

literatura Za učitelje: Maja Umek: Teoretični model kartografskega opismenjevanja v prvem triletju osnovne šole, Pedagoška fakulteta, Ljubljana, 2001. Za učence: Deborah Chancellor: Zemljevidi, Pomurska založba, Murska Sobota, 2004. Moj prvi atlas sveta, Učila International, Tržič, 2002. Alison Cooper, Anne McRae, Daniela De Luca: Otroški slikovni atlas sveta, Didakta, Radovljica, 2005. Pascale Hédelin: Moj prvi potep po Evropi, Pomurska založba, Murska Sobota, 2005. Benoît Delalandre: Moj atlas sveta, Erimas, Ljubljana, 2006.

37

01_domaca pokrajina.indd 37

21/10/2006 00:23:47


NARAVNE ZNAČILNOSTI DOMAČE POKRAJINE Posamezne naravne sestavine spoznavajo učenci pri naravoslovju. Tu pa je v ospredju pokrajina kot celota naravnih sestavin, ki jo ljudje neprestano prilagajamo svojim potrebam in pri tem spreminjamo. Naši posegi v pokrajino pogosto niso dovolj premišljeni, zato povzročamo škodo naravnemu okolju in dolgoročno tudi ljudem. Poudarek tematskega sklopa je na okoljski vzgoji.

Okvirni čas: 4 ure

UČNI CILJI Učenci: – spoznavajo (ob primerih) naravne danosti kot pogoj za življenje ljudi danes, v preteklosti in prihodnosti, – ugotavljajo vpliv človeka na spreminjanje narave (ob primerih), – vrednotijo vpliv človeka na spreminjanje narave (ob primerih), – uvidijo ob primerih vloge posameznih dejavnikov, ki vplivajo na videz pokrajine, – znajo prikazati naravne značilnosti domače pokrajine in izrabo tal (peskovnik, risba, zemljevid …), – primerjajo motive na starih fotografijah in zemljevidih ter ugotavljajo razlike s sedanjostjo.

STANDARDI ZNANJA Učenec zna: •• •

ob primerih ugotoviti naravne danosti kot pogoj za življenje ljudi danes, v preteklosti in prihodnosti, navesti vpliv človeka na spreminjanje narave (ob primerih),

••

vrednotiti vpliv človeka na spreminjanje narave (ob primerih),

••

pokazati in opisati (na zemljevidu domače pokrajine) razporeditev in vrste voda, razlikovati s pomočjo plastnic ravno površje od neravnega,

••

uvideti ob primerih vloge posameznih dejavnikov, ki vplivajo na videz pokrajine,

••

prikazati naravne značilnosti domače pokrajine in izrabo tal (peskovnik, risba, zemljevid ...),

primerjati motive na starih fotografijah z novejšimi.

38

01_domaca pokrajina.indd 38

21/10/2006 00:23:47


NARAVNE ZNAČILNOSTI DOMAČE POKRAJINE

Naravne sestavine pokrajine Vsako pokrajino gradijo različne sestavine oziroma plasti: kamnine, te prekrivajo prsti (le najvišje, najstrmejše ali najmlajše reliefne oblike so brez prsti), prsti so porasle z rastlinstvom (če ga ljudje nismo odstranili, pozidali, preorali …), z rastlinstvom se hranijo živali, sledi ozračje. V vseh plasteh je voda. Vse sestavine so med seboj povezane, vplivajo druga na drugo in dajejo značilno podobo vsaki pokrajini. K živi naravi štejemo živalstvo, rastlinstvo in včasih tudi prst (organske snovi, mikroorganizmi v tleh), k neživi naravi pa kamnine, vodo, ozračje. Slovenija je zelo pestra in že na zelo kratke razdalje se spreminjajo naravne sestavine, kar vpliva na različno rabo tal. Nekaj primerov: relief s strminami ter prisojno in osojno stranjo vpliva na pri-

mernost za kmetijsko rabo, na bivalne možnosti za ljudi; kamnine z mineralno zgradbo in hitrostjo preperevanja vplivajo na kakovost prsti, s prepustnostjo na vodne razmere, s trdnostjo na možnost gradnje; rodovitnost prsti vpliva na vrsto kmetijske rabe, na vrsto rastlin, na pogozdovanje; prisotnost oz. odsotnost voda je vplivala na naselitev, kmetijsko rabo in drugo gospodarstvo … Osnovni name teme je, da se učenci zavedo, da pokrajino skoraj povsod gradijo vse pokrajinske sestavine in da se že na kratke razdalje te sestavine razlikujejo. Čeprav je poudarek na opazovanju in razlikovanju pokrajinskih sestavin ter zaznavanju razlik, pa je priporočljivo, da se učitelj na informativni ravni v razlagi dotakne tudi povezanosti sestavin med seboj ter nakaže nekaj vzročnih zvez med pojavi.

cilji Učenci uvidijo ob primerih vloge posameznih dejavnikov, ki vplivajo na videz pokrajine. Znajo prikazati naravne značilnosti domače pokrajine in izrabo tal (peskovnik, risba, zemljevid …). Primerjajo motive na starih fotografijah in zemljevidih ter ugotavljajo razlike.

ključne besede naravne sestavine pokrajine, podnebje, relief, rastlinstvo, živalstvo, prst, vode, kamnine

ključni vprašanji Ali ima tvoja domača pokrajina vse osnovne naravne sestavine? Ali poznaš kakšno pokrajino, ki nima vseh osnovnih naravnih sestavin?

predlogi za pouk 1

Na listke napišemo naravne in družbene sestavine pokrajine in jih z magneti pritrdimo na tablo. (Še boljše so fotografije posameznih sestavin.) Učenci izločijo vse družbene sestavine. Ob listkih z naravnimi sestavinami postavimo vprašanje: Ali so povsod po svetu v vseh pokrajinah prisotne vse te sestavine? Ob fotografijah puščave, ledeniške pokrajine, najvišjih vrhov … ugotovijo, da prsti, rastlinstva ni povsod ali je v zelo skromnih količinah. Zato te pokrajine niso naseljene ali pa so zelo redko naseljene. Kaj pa v domači pokrajini, ali so povsod prisotne vse naravne sestavine? Sledi pogovor, ugotavljanje predznanja.

01_domaca pokrajina.indd 39

39

21/10/2006 00:23:47


2

UČBENIK

3

DELOVNI ZVEZEK

1

,

2

(zahtevnejša, diferenciacija),

3

Predlog za NARAVOSLOVNI DAN 4

Ekskurzija po domači pokrajini. Učence usmerimo k opazovanju naravnih sestavin, njihove rabe (vrsta kmetijstva, črpanje, zajetje vode, pridobivanje gradbenega materiala, gozdarstvo, ribogojnice …) ter njihovega spreminjanja (nove gradnje, regulacije vodotokov, krčenje, širjenje gozdov ...).

5

Ogled z razgledne točke, orientacija s kompasom, opisovanje, imenovanje posameznih delov.

6

Orientiranje zemljevida, določanje stojišča, smeri na karti in v pokrajini do vidnih značilnosti oz. objektov.

7

DELOVNI ZVEZEK str. 12 in 13, naloga 6 Izdelovanje modela pokrajine na terenu in skiciranje zemljevida domače pokrajine.

8

DELOVNI ZVEZEK str. 16 in 17, naloga 3

učbenik

NARAVNE ZNA^ILNOSTI DOMA^E POKRAJINE

 20–21

Naravne sestavine pokrajine @e od nekdaj so ljudje svoje `ivljenje prilagajali naravnim razmeram. Prilagodili so se oblikovanosti pokrajine ali reliefu, zna~ilnostim kamnin v tleh, prsti, vrstam vode, rastlinstvu, `ivalstvu in podnebju. To so osnovne naravne sestavine pokrajine.

Relief ali oblikovanost povr{ja z vi{inami in strminami zelo vpliva na `ivljenje ljudi. Visoko in strmo povr{je je navadno manj ugodno kot ni`je in ravno. Za poljedelstvo so primernej{e ravnine, enako tudi za gradnjo naselij in cest.

podnebje relief rastlinstvo

V preteklosti je gozd prekrival skoraj vso Slovenijo, danes prekriva dobro polovico. S po`iganjem in sekanjem gozda so ljudje pridobili povr{ine za travnike, njive, naselja in prometnice. Nekatere `ivali so izgubljale svoj `ivljenjski prostor, travnata obmo~ja in polja pa so nudila dom drugim `ivalskim in rastlinskim vrstam.

Ker je v Sloveniji veliko padavin, je tu veliko vode. Na neprepustnih tleh odteka voda povr{insko, kot potoki in reke, na prepustnih kamninah pa te~e pod povr{jem kot podzemna voda.

prst vode kamnine

Prst prekriva kamnine bolj ali manj na debelo. Njena debelina je med drugim odvisna od naklona povr{ja. Ve~ja je strmina, tanj{a je prst.

Tla so zgrajena iz kamnin. Te so lahko razli~ne. Ljudje jih kopljemo v kamnolomih in peskokopih in uporabljamo pri gradnji naselij in poti. V tleh so ponekod tudi rude in premog.

^eprav se vreme neprestano spreminja, so spremembe vsako leto podobne. Pozimi sne`i, jeseni pade veliko de`ja, poleti je najbolj vro~e. Vsaka pokrajina ima zna~ilni letni potek vremena ali zna~ilno podnebje.

Relief, kamnine, voda, prst, podnebje, rastlinstvo, `ivalstvo so osnovne naravne sestavine pokrajine. V Sloveniji so pokrajine zelo razli~ne. Raznolikost daje na{im pokrajinam poseben ~ar, ljudem pa nudi razli~ne osnove za `ivljenje.

20

21

Pogovor ob risbi na str. 20. Učenci ponovijo znane pojme. Razložimo pojem prerez. Demonstriramo prepustne in neprepustne kamnine ter podzemno vodo. (Prozorna plastenka, različne plasti kamnin, npr. spodaj pesek, nato plast gline – dobro zatesnimo, spet pesek, prod. Počasi polivamo z vodo, ki ponazarja dež. Učenci opazujejo, kaj se dogaja z vodo. Razložimo pojme pronicanje, podzemna voda, prepustne, neprepustne kamnine.) Ogled posamezne fotografije. Učenci jo opišejo, nato glasno preberejo spremno besedilo. Pogovor.

delovni zvezek

 15–17

NARAVNE ZNA^ILNOSTI DOMA^E POKRAJINE

3 Opi{i naravne zna~ilnosti doma~e pokrajine: a) oblikovanost povr{ja ali relief (gorato, hribovito, gri~evnato, planota, doline, kotline, ravnine, nizko, visoko, obala …)

b) kamnine (propustne, nepropustne, trde, kru{ljive …)

1 Na{tej naravne sestavine pokrajine in jih pove`i z besedami, ki jih opisujejo.

nerodovitno

strmo

polo`no

propustno

nepropustno

spomladi:

poleti:

Naravne sestavine pokrajine

rodovitno

f) zna~ilno vreme po letnih ~asih

jeseni:

pozimi:

c) prst (rodovitna, nerodovitna, debela, tanka, rjava, ~rna, rde~a …) de`evno

suho

naravno

kulturno

4 Pove`i prilagoditve ljudi z naravnimi sestavinami:

divje

doma~e

povr{insko

podzemno

ogrevane hi{e

~) voda (teko~a, stoje~a, povr{inska, podzemeljska …)

2 Preberi opis dogajanja v naravi. V shemi ozna~i s pu{~icami, kako naravne sestavine delujejo druga na drugo. V vsaki povedi se skriva vsaj ena povezava. V prvi povedi zvemo, da visok relief vpliva na padavine. (1) Zaradi visokih gora (reliefa) so bile padavine {e posebej obilne. (2) Po strmih pobo~jih (reliefu) je de`evnica hitro odtekala. (3) Voda je odna{ala velike koli~ine prsti, saj so pred kratkim posekali gozd. (4) Hudourniki so hitro narasli v blatni tok, ki je odna{al drevje in kamenje. (5) Voda in kamenje sta mo~no spodjedla pobo~je doline (relief). (6) Reka je poplavila travnike z `ivalmi v tleh ter grmovje z gnezdi ptic. (7) Ko je ~ez nekaj dni voda odtekla in je sonce osu{ilo tla, se je `ivljenje za~elo po~asi vra~ati v dolino.

d) rastlinstvo (gozdovi – vrsta, kje so in koliko povr{ja pribli`no prekrivajo, travniki, pa{niki, polja …)

gnojenje

relief (oblikovanost povr{ja) podnebje

kulturne rastline

`ivalstvo

doma~e `ivali

rastlinstvo

predori, useki, nasipi

vode

nasipi ob poplavnih rekah

prst

vode podnebje

e) `ivalstvo (v gozdovih, na poljih in travnikih)

kamnine

1 relief

prst rastlinstvo

40

01_domaca pokrajina.indd 40

`ivalstvo

15

16

17

21/10/2006 00:23:47


1

Odgovori od zgoraj navzdol: prst, relief, kamnine, vreme/podnebje, rastlinstvo, živalstvo, vode.

2

Naloga je zahtevnejša, saj morajo učenci prepoznavati odnose med sestavinami. Odgovori, samo neposredne in v besedilu zapisane zveze, so: 1. relief → podnebje (že narisana puščica) 2. relief → vode 3. voda → prst (rastlinstvo → voda → prst) 4. voda → rastlinstvo, voda → kamnine 5. voda → relief, 6. voda → živalstvo, voda → rastlinstvo 7. podnebje → prst Ob narisani shemi se pogovorimo, kako neko dogajanje v naravi vpliva na različne pokrajinske sestavine. Vajo lahko ponovite na drugih primerih, lahko vplivu ljudi: gradnja nove ceste, izsuševanje doline, širjenje naselja … Primeri naj bodo iz domače pokrajine.

3

Učenci naj pri opisovanju domače pokrajine uporabljajo zemljevid in krajevna imena reliefnih enot, voda, gozdov … Nalogo naredijo po opazovanju pokrajine na terenu (z razgledne točke, po avtobusni ekskurziji) in oblikovanju pokrajine v peskovniku.

4

Povezave so: gnojenje – prst, kulturne rastline – rastlinstvo, domače živali – živalstvo, predori, useki, nasipi – vode in relief, nasipi ob poplavnih rekah – vode.

atlas Ob slikovni karti domače naravne enote in fotografijah učenci urijo prepoznavanje in opisovanje pokrajinskih značilnosti.

sprotno spremljanje učencev prepoznavanje posameznih sestavin pokrajine na terenu in na fotografijah (tj. analiza po sestavinah)

pripomočki listi z napisi posameznih pokrajinskih sestavin naravnih in družbenih ali fotografije teh fotografije značilnih pokrajin brez prsti, z malo rastlinstva (puščava, ledeniške, visokogorske pokrajine) kompasi za delo na terenu

literatura in viri Richard Spurgeon: Ekologija, DZS, Ljubljana, 1991. Avguštin Lah idr.: Izobraževanje o okolju za okolje prihodnosti, Svet za varstvo okolja Republike Slovenije, Ljubljana, 2002. Krystyna Baczała: Po zeleni stezi, okoljska vzgoja za 4., 5. in 6. razred, DZS, Ljubljana, 1997. Matej Reba: Jurček in packarija, Harlekin, Kamnik, 1992. Rosa Costa - Pau: Šolska enciklopedija. Ekologija, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1995.

01_domaca pokrajina.indd 41

41

21/10/2006 00:23:48


Darinka Plut, Dušan Plut: Zakaj-zato o okolju, DOVES, Koper, 1999. http://www.drustvo-doves.si/es/ – Ekošola kot način življenja (maj 2006) http://sio.edus.si/stroke/ekologija.htm (Slovensko izobraževalno omrežje – SIO – nudi vrsto koristnih povezav, tudi na področju okoljske vzgoje; maj 2006) http://nfp-si.eionet.eu.int/sokol/index.php (zbirka slik je namenjena obveščanju, ozaveščanju in izobraževanju ljudi in ustanov o okolju in okoljski problematiki v Sloveniji ter širjenju ideje trajnostnega razvoja)

42

01_domaca pokrajina.indd 42

21/10/2006 00:23:48


NARAVNE ZNAČILNOSTI DOMAČE POKRAJINE

Povezanost s pokrajino Kot vsa naravna bitja smo tudi ljudje odvisni od naravnih osnov. V vseh zgodovinskih obdobjih smo se prilagajali pokrajinskim značilnostim, razvoj tehnologije pa je omogočal le različne načine prilagajanja. V preteklosti, ko je bilo preživetje ljudi odvisno od lokalnih naravnih osnov, so ljudje svojo odvisnost od narave čutili neposredno. V modernih urbaniziranih družbah pa veliko ljudi neposredno začuti to odvisnost samo ob naravnih katastrofah. Vsakodnevno življenje s sodobno oskrbo (voda v vodovodu in plastenkah, hrana iz

hladilnikov, trgovin in tovarn, energija na gumb) in s prostorsko oddaljeno pridelavo nujnih dobrin pa našo vsakodnevno odvisnost od pridelave hrane, pitne vode, energije za ogrevanje in delo zakriva. In glavni namen teme je to otrokom odkriti, pa ne le na ravni informiranja, ampak na ravni razumevanja. Vedno bomo odvisni od narave, tako od neposrednega okolja, domače pokrajine kakor od narave celotnega planeta. Zato je naravno okolje naša skupna dobrina.

cilji Spoznavajo (ob primerih) naravne danosti kot pogoj za življenje ljudi danes, v preteklosti in prihodnosti. Vedo, kateri gradbeni materiali so v domači okolici. Vedo, kakšno energijo so uporabljali nekoč, danes. Vedo, kje, kako so se ljudje oskrbovali z vodo nekoč, danes. Vedo, kje in kakšno hrano so pridelovali nekoč, danes. Vedo, iz česa so izdelovali oblačila nekoč, danes. Vedo, kakšni so bili nekoč odpadki …

ključne besede gradbeni materiali, bivališča, energija, hrana, oblačila, voda, odpadki

ključno vprašanje Če bi domača pokrajina ostala povsem odrezana od preostalega sveta, kako bi se spremenilo naše življenje?

predlogi za pouk 1

UČBENIK

2

DELOVNI ZVEZEK

3

Delo po skupinah. Problemski pouk. Časovni stroj je vse krajane prestavil v čas pred več tisoč leti. Predpostavljajmo, da so bile naravne značilnosti domače pokrajine takrat podobne kot v sedanjosti in da pokrajina ni bila naseljena. S sabo so imeli le najosnovnejše orodje – nekaj nožev, sekir, žago, škarje, vžigalice, nekaj kovinskih posod ter nekaj goved, ovac, koz, perutnine, psov. Kako bi si uredili življenje?

1

Učenci delajo po skupinah. Uporabijo lahko zemljevide in fotografije domače pokrajine. Svojo zamisel življenja predstavijo na plakatu in ga obesijo na steno. Z učenci oblikujemo kriterije za vsebinsko vrednotenje izdelkov: katere potrebe ljudi so upoštevali in kako so življenje prilagodili naravnim razmeram domače pokrajine. Vsaka skupina oceni svoje delo.

01_domaca pokrajina.indd 43

43

21/10/2006 00:23:48


Plakate lahko vrednotimo tudi po drugih kriterijih: originalnost zamisli, preglednost, nazornost, estetski videz. 4

Igra Naseljenci otoka Catan.

učbenik

Hi{e so gradili iz materialov, ki so bili v bli`ini. Ponekod je bilo ve~ lesa, drugod kamenja, spet drugje gline in slame.

Povezanost s pokrajino

 22–23

Vso hrano so pridelali sami. Zato so se ukvarjali s poljedelstvom in `ivinorejo. Tudi volno in lan za blago so pridelali sami. Ve~ino predmetov, potrebnih v gospodinjstvu, so prav tako naredili sami ali kupili od bli`njih obrtnikov. Od trgovcev so kupovali malo – predvsem sol in razli~ne drobne predmete, kot so igle, sukanec, gumbi, okraski …

@ivljenje prednikov je bilo tesno povezano z naravo. [e pred sto leti je velika ve~ina ljudi `ivela na pode`elju in se pre`ivljala s kmetijstvom.

Umetnih gnojil in {kropiv niso poznali. Seme so prihranili od pretekle letine. To je bilo ob majhnem pridelku in lakoti pogosto zelo te`ko. Ve~ina dela je bila opravljena z mo~jo ljudi in `ivine. Mo~ vode so uporabljali v mlinih in `agah.

mlin

Zelo pomemben je bil les. Vsak dan so potrebovali drva pri kuhanju, iz kakovostnej{ega lesa pa so izdelovali predmete za vsakdanjo rabo. Precej jih je prikazanih na risbi. Vode so porabili mnogo manj kot danes. Za kuho, pitje in umivanje so jo morali prinesti v hi{o. ^e je bila v bli`ini teko~a voda, so prali kar v rekah in potokih, kjer se je napajala tudi `ivina. Druga~e pa so jo zbirali s streh v vodnjakih.

perica

Odpadkov je bilo zelo malo. Lesene predmete so popravljali in predelovali, na koncu pa pokurili. Obleke so krpali, predelovali, ostanke pa porabili kot krpe za ~i{~enje. Ko se jih ni dalo ve~ uporabiti, so jih se`gali. Steklo in `elezo so zakopali. Z glinastimi predmeti so utrjevali poti in dvori{~a. S kuri{~i so onesna`evali zrak, vendar je bil zrak kljub vsemu mnogo manj onesna`en.

pastir

Kaj pomeni

`aga svinjak

kurnik

lan – rastlina, ki daje vlakna, iz katerih se izdeluje platno, in semena, iz katerih se pridobiva olje

predica

V preteklosti je bilo `ivljenje ljudi zelo odvisno od naravnih zna~ilnosti doma~e pokrajine. Vse osnovne potrebe – po bivali{~u, hrani, vodi, obleki, energiji – so morali zadovoljiti s tem, kar so na{li, izdelali in pridelali v okolici.

potujo~i trgovec

23

22

Glasno preberemo besedilo v učbeniku. Pogovor ob ilustraciji.

delovni zvezek

Povezanost s pokrajino

 18–19

ko`e,

krzno,

volno,

rogove

solinarstvo les

1 Razi{~i okolico doma~ega kraja in ugotovi njene naravne osnove, ki so vplivale na `ivljenje ljudi v preteklosti. a) Kateri gradbeni materiali so bili v bli`ini? les, kamenje, glina (opeka),

slama

b) Katere vrste sladke vode so bile v bli`ini? potok, reka, izvir, studenec, podtalnica (vodnjaki),

c) Katero vrsto energije so izkori{~ali? les, {ota, premog, teko~a voda,

perutninarstvo,

kapnica (vodnjaki)

veter

~) Za katere vrste kmetijstva so primerni naravni pogoji? govedoreja, ov~ereja, kozjereja, • `ivinoreja:

• poljedelstvo:

konjereja,

pra{i~ereja,

zaj~ereja,

`ita,

koruza,

Ugotovitve iz preteklosti primerjaj s sedanjostjo. Katere zna~ilnosti dandanes ne vplivajo ve~ na ljudi v tvoji doma~i pokrajini?

krompir,

zelenjava,

krmne rastline,

Ljudje spreminjamo pokrajino 1 Oglej si risbe v u~beniku na strani 24, ki prikazujejo spreminjanje pokrajine zaradi delovanja ljudi. V okvir nari{i svojo zamisel iste pokrajine ~ez sto let.

lan, konoplja, • sadjarstvo: kakiji, • ribolov:

jablane, smokve,

hru{ke, oljke,

teko~e sladke vode,

• lov ali reja divja~ine:

srne,

slive, grozdje,

~e{nje, orehi,

stoje~e sladke vode,

jeleni,

divji pra{i~i,

breskve,

marelice,

jagode, morski ribolov,

divji zajci,

d) Katere surovine so izkori{~ali? • rudo: • kamnine:

`elezova,

`ivo srebro,

gramoznice,

svinec,

kamnolomi,

cink, glinokopi,

18

1

19

Učenci samostojno, lahko pa tudi v skupinah, odgovorijo na vprašanja na osnovi svojih domnev. Potem se pogovorimo in s kratko razlago pojasnimo pravilne oz. nepravilne odgovore, ki so od pokrajine do pokrajine različni.

sprotno spremljanje učencev sodelovanje, uporaba virov

pripomočki različni zemljevidi domače pokrajine in različne fotografije posameznih pokrajinskih enot in pomembnih točk (sestavin pokrajine) za preživetje: vode, nekdanji rudniki, mlini, polja, travniki ... igra Naseljenci otoka Catan

literatura mladinski leksikoni in enciklopedije s prikazom življenja v preteklosti

44

01_domaca pokrajina.indd 44

21/10/2006 00:23:48


NARAVNE ZNAČILNOSTI DOMAČE POKRAJINE

Ljudje spreminjamo pokrajino Ljudje skušamo okolje, v katerem živimo, čim bolj prilagoditi svojim potrebam. Pri tem pogosto zelo spremenimo posamezne sestavine pokrajine. Velikokrat premalo premislimo, kako bodo te spremembe vplivale na druge dele pokrajine, na življenje rastlin in živali. Premalo premišljeni posegi v naravo pa slej ko prej s spletom posledic škodijo tudi ljudem. Še posebej nevarni so posegi, ki niso reverzibilni, ki jih ne moremo več popraviti. Takšna so izumrtja živalskih in rastlinskih vrst, izraba neobnovljivih energijskih in drugih virov. Tudi onesnaženje in izraba virov, ki se le počasi obnavljajo oz. čistijo, bo lahko imela hude posledice za zanamce. Zaradi kratkovidnosti in trenut-

nih kratkotrajnih potreb lahko človeštvo s svojim vsakodnevnim egoističnim ravnanjem sproži naravne procese, npr. podnebne spremembe, ki se jim bo težko prilagoditi, saj so lahko hitre in morda za urbano civilizacijo uničujoče. Zato je treba vsako spremembo, ki jo naredimo v okolju, dobro premisliti in ovrednotiti z vidika pozitivnih in negativnih, kratkoročnih in dolgoročnih vplivov na živo in neživo naravo in ne le na človeka. Zgolj antropocentrično in kratkoročno gledanje je lahko za človeka usodno, podobno kakor tudi vera v čudežni napredek znanosti, ki bo vse neumnosti ljudi popravil.

cilji Primerjajo motive na starih fotografijah in zemljevidih ter ugotavljajo razlike s sedanjostjo. Ugotavljajo vpliv človeka na spreminjanje narave (ob primerih). Vrednotijo vpliv človeka na spreminjanje narave (ob primerih).

ključne besede spreminjanje pokrajine, naravne sestavine pokrajine, vrednotenje sprememb

ključna vprašanja Kakšna je bila domača pokrajina, preden so jo ljudje začeli spreminjati? Kako so ljudje spremenili posamezno naravno sestavino domače pokrajine? Kaj so s posameznim posegom ljudje pridobili in kaj so z njim poslabšali?

predlogi za pouk 1

Različne fotografije, zemljevidi domače pokrajine. Učenci iz množice izberejo najnovejšo in najstarejšo. Izbor utemeljijo.

2

Pogovor o spreminjanju domače pokrajine. Ugotavljanje predstav učencev, kakšna je bila domača pokrajina pred več tisoč leti ipd.

3

UČBENIK str. 24

4

DELOVNI ZVEZEK

5

Če je o domači pokrajini na voljo dovolj fotografij, zemljevidov, morda film, pripravimo samostojno delo po postajah ali delo v skupinah.

1

,

3

• Primerjanje starejših in novejših fotografij domače pokrajine. Sistematično vodimo opazovanje in pogovor o vsaki naravni pokrajinski sestavini posebej (relief,

01_domaca pokrajina.indd 45

45

21/10/2006 00:23:49


prst, kamnine, vode, rastlinstvo, živalstvo, podnebje) in nato še o družbenih (naselje, prometnice, raba zemlje …). Pri delu s slikovnimi viri učence dosledno opozarjamo na razlikovanje med podatki, ki jih vir vsebuje in našo interpretacijo, domnevami. • Primeren je ogled starejših filmov o domači pokrajini, če jih imamo, in pogovor o spremembah pokrajine. • Opazovanje, primerjanje starejših in novejših zemljevidov domače pokrajine ali le naselja. • Kratki zapisi, npr. članki iz lokalnih časopisov, ki opisujejo večje posege v domačo pokrajino. 6

UČBENIK str. 25

7

DELOVNI ZVEZEK

2

učbenik Ljudje spreminjamo pokrajino

 24–25

Ljudje svoj na~in `ivljenja prilagajamo naravnim zna~ilnostim, hkrati pa jih tudi spreminjamo. Skozi zgodovino smo postopno zelo spremenili videz pokrajin, v katerih `ivimo.

[alek pri Velenju pred pribli`no sto leti. Sedaj je naselje del Velenja. Mesto je nastalo v zadnjih 50 letih.

Dokler so bili ljudje lovci, ribi~i in nabiralci hrane, so pu{~ali v naravi zelo malo sledov svojega ravnanja.

V daljni preteklosti je skoraj celotno ozemlje dana{nje Slovenije prekrival gozd.

Ljudje so gozdove posekali in uredili njive, travnike in pa{nike. Zgradili so naselja in jih med seboj povezali s potmi. Ve~ stoletij se je videz pokrajine zelo malo spreminjal.

Videz pokrajine se je za~el spreminjati s poljedelstvom in stalno naselitvijo.

Sedaj je v pokrajini zelo veliko sledov ~love{kih posegov.

[e pred 100 leti je bila pokrajina veliko manj spremenjena kot danes, ko so se raz{irila naselja v dolinah in kotlinah. Vse ve~ prostora zavzemajo prometne poti, reke so spremenjene v kanale, v katerih ve~krat te~ejo odplake iz bivali{~ in tovarn. Onesna`enost voda in drugega okolja nas je prisilila, da se vse bolj zavedamo posledic svojega ravnanja za okolje in vedno bolj premi{ljeno na~rtujemo nove posege vanj.

V pokrajini okoli naselja [marja-Sap lahko vidimo vse opisane spremembe. V daljni preteklosti je vso okolico naselja prekrival gozd. Danes se razprostira na manj kot tretjini ozemlja. Na poljih in travnikih, ki so jih na{i predniki iztrgali gozdu, smo zgradili naselja in ceste. S kamnolomi, useki za ceste, nasipi, predori smo spremenili povr{je. Z izpu{nimi plini iz vozil in dimom iz bivali{~ spreminjamo ozra~je. S kmetovanjem spreminjamo prst. Potoke poglabljamo in povzro~amo {e veliko drugih bolj ali manj opaznih sprememb.

Ve{ – vem V Sloveniji ni pokrajine, ki ne bi bila spremenjena zaradi delovanja ljudi, saj onesna`en zrak prihaja tudi v najmanj dostopne predele.

Ljudje spreminjamo svoje okolje, da si olaj{amo `ivljenje. Zato se je videz pokrajine skozi zgodovino spreminjal. Nekatere spremembe so manj opazne in pogosto tudi {kodljive, na primer onesna`evanje vode, zraka, prsti. Spoznali smo, da je treba vsak poseg v okolje dobro premisliti.

24

25

Učenci preberejo naslov in povzetek. Str. 24: Učenci opazujejo risbe. Ugotavljajo, ali je prikazana ista pokrajina, kaj je ostalo enako, kaj se je spremenilo, kaj oz. kdo je povzročil spremembe … Preberejo besedilo ob risbah. Razmišljajo, ali se je podobno dogajalo tudi v domači pokrajini. Str. 25: Učenci opazujejo fotografiji Šaleka (Velenja) ob nalogi 2 v delovnem zvezku. Opazovanje fotografije okolice Šmarja - Sapa, če nimamo ustrezne fotografije domače pokrajine. Sicer vodimo pogovor ob fotografiji domače pokrajine in lahko fotografijo v učbeniku uporabimo pri utrjevanju znanja ali preverjanju. Nekaj vprašanj za pogovor: • Kaj vse v tej pokrajini so naredili ljudje? • Katere naravne sestavine so pri tem spremenili? • Ali s poljedelstvom spreminjamo prst (zemljo)? Kako? • Kako so se spreminjale vode? • Ali človekovo delovanje spreminja ozračje? • Kateri naravni del pokrajine se je najbolj spremenil in kateri najmanj? • Katere spremembe so po tvoje dobre in katere slabe?

46

01_domaca pokrajina.indd 46

21/10/2006 00:23:49


delovni zvezek

 19–20

ko`e,

krzno,

volno,

2 Opazuj fotografiji [aleka pri Velenju in Velenja v u~beniku na strani 25. Ugotovi, ali so naslednje trditve pravilne ali nepravilne.

rogove

solinarstvo a) Na stari fotografiji

les Ugotovitve iz preteklosti primerjaj s sedanjostjo. Katere zna~ilnosti dandanes ne vplivajo ve~ na ljudi v tvoji doma~i pokrajini?

• [alek je vas.

DA

NE

• Na ravnini za vasjo so polja.

DA

NE

• Vzpetine v ozadju v glavnem prekriva gozd.

DA

NE

• Na fotografiji ni videti ceste.

DA

NE

• Velenje je mesto.

DA

NE

• Stolpnice, bloki, ceste so zgrajeni na ravnini.

DA

NE

• Vzpetine v ozadju prekriva gozd.

DA

NE

• V [aleku imajo gasilski dom.

DA

NE

• da sta obe fotografiji posneti z istega mesta.

DA

NE

• da se naselje [alek ni veliko spremenilo.

DA

NE

• da je mesto Velenje res mlado po nastanku.

DA

NE

• da je v Velenju tovarna Gorenje.

DA

NE

b) Na novej{i fotografiji

Ljudje spreminjamo pokrajino

c) Iz primerjave obeh fotografij lahko ugotovim,

1 Oglej si risbe v u~beniku na strani 24, ki prikazujejo spreminjanje pokrajine zaradi delovanja ljudi. V okvir nari{i svojo zamisel iste pokrajine ~ez sto let.

3 S {tevilkami od 1 do 6 ozna~i pravo zaporedje spreminjanja pokrajine. Pokrajino je prekrival gozd. Zgradili so poti, mostove. Nastala so mesta. Ljudje so naredili njive in travnike. Njiv in travnikov je vse manj. Zgradili so `elezni{ko progo. 19

20

1

Naloga je povezana z risbami v učbeniku. Vsi odgovori (risbe) učencev so pravilni. Učenci naj svojo napoved utemeljijo v pogovoru v dvojicah ali manjših skupinah.

2

Naloga usmerja opazovanje fotografij v učbeniku. Pravilni odgovori so povezani samo s fotografijo, ne z našim védenjem o mestu. Zato je pri zadnjem odgovoru pravilna izbira NE, ker tovarne Gorenje ni na fotografiji.

3

Ni enega samega pravilnega zaporedja, saj so bile ponekod prej poti kot obdelovalne površine, ponekod je bilo prej mesto, drugod prej železnica. Povsod pa je skupen začetek (pokrajino je prekrival gozd). Najbolje je, da zaporedje prilagodimo razvoju v domači pokrajini.

sprotno spremljanje učencev opazovanje fotografij, risb pokrajin: sistematičnost, opazovanje vseh pokrajinskih sestavin, natančnost opazovanja, pri primerjanju pozornost usmerjena tudi na enakosti, podobnosti in ne le na razlike … vrednotenje posegov – preseganje antropocentričnosti

pripomočki starejše in novejše fotografije domače pokrajine, domačega kraja stari in novejši zemljevidi domače pokrajine ali posameznega naselja stari in novejši filmi o domačem kraju

literatura in viri Richard Spurgeon: Ekologija, DZS, Ljubljana, 1991. Avguštin Lah idr.: Izobraževanje o okolju za okolje prihodnosti, Svet za varstvo okolja Republike Slovenije, Ljubljana, 2002. Krystyna Baczała: Po zeleni stezi, okoljska vzgoja za 4., 5. in 6. razred, DZS, Ljubljana, 1997. Rosa Costa - Pau: Šolska enciklopedija. Ekologija, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1995. Darinka Plut, Dušan Plut: Zakaj-zato o okolju, DOVES, Koper, 1999. http://www.drustvo-doves.si/es/ – Ekošola kot način življenja (maj 2006) http://sio.edus.si/stroke/ekologija.htm (Slovensko izobraževalno omrežje – SIO – nudi vrsto koristnih povezav, tudi na področju okoljske vzgoje; maj 2006)

47

01_domaca pokrajina.indd 47

21/10/2006 00:23:49


DRUŽBENE ZNAČILNOSTI DOMAČE POKRAJINE Pri pojmu družbene značilnosti domače pokrajine smo izhajali iz predmeta spoznavanje družbene geografije, tj. preučevanja odnosa med družbo in naravo, ter iz členitve družbene geografije (geografije prebivalstva, socialne geografije, geografije naselij in gospodarske geografije). Družbeno-geografske teme zajemajo dve poglavji v učbeniku. Poleg poglavja Družbene značilnosti domače pokrajine tudi poglavje Promet in gospodarstvo. Vendar je geografski vidik razširjen s sociološkim in vzgojnim vidikom. Učenci spoznavajo predsodke in se jih učijo prepoznavati, spoznavajo vzroke revščine ter različne načine organiziranja ljudi, da družba deluje in ljudje laže premagujejo težave. Po učnem načrtu naj bi učenci v 5. razredu spoznavali načine usklajevanja med ljudmi z različnimi interesi in načine reševanja konfliktov. Ker je bila ta tema poudarjena že v učbeniku za 4. razred (Družba in jaz 1, str. 14–17), je nismo vključili v učbenik Družba in jaz 2. Treba pa jo je vključiti v pouk, saj zajema razvoj socialnih spretnosti, ki jih je treba neprestano vaditi. V priročniku smo jo uvrstili v uvod k tematskemu sklopu. Celoten tematski sklop poudarja razvoj občutljivosti za soljudi – za njihove težave, posebnosti, drugačnost. Poudarimo selitve in mešanje kultur in s tem še večjo potrebo po strpnosti, prepoznavanju svojih predsodkov in nenasilnem reševanju sporov, ki so del našega življenja. Niso negativni spori, ampak nasilno reševanje teh. Kot kriterij ustreznosti reševanja sporov in ustreznosti rešitev uporabimo človekove pravice. Med procesnimi znanji so v ospredju socialne spretnosti.

Okvirni čas: 8 ur

UČNI CILJI Učenci: – spoznavajo razlike v velikosti, namembnosti, videzu različnih tipov naselij (mestna, primestna ...), – spoznavajo selitve prebivalcev (dnevne, začasne, stalne ...), – spoznavajo razlike med ljudmi v skupnosti (po spolu, starosti, religiji, spolni usmerjenosti, etnični pripadnosti – družbene, socialne, kulturne ... razlike), – spoznavajo oblike sodelovanja med ljudmi v skupnosti (med narodnimi manjšinami), – spoznavajo razlike med formalnim (organiziranim, neosebnim) in neformalnim (osebnim, intimnim) združevanjem, – spoznavajo vrste in oblike medsebojne pomoči, – spoznavajo načine usklajevanja med ljudmi različnih interesov in reševanja konfliktov, – na zemljevidu najdejo domači kraj, sosednja naselja in meje občine, – ugotavljajo medsebojne povezave ljudi, držav, celin, – razložijo nekatere razlike med naselji v domači pokrajini, – razložijo vlogo bližjega mesta na življenje v domači pokrajini, – razumejo vzroke selitev (služba, šola, poroka ...) in posledice (praznenje vasi, večanje mest, skupno življenje ljudi različnih kultur), – razumejo pomen ustvarjalne porabe prostega časa, razvijanja motivacije za skupno delo in delo v skupnosti, – razumejo pomen in utemeljenost potreb po prostovoljnem delu, – razvijajo občutke soodgovornosti in osebnega vpliva na razvoj skupnosti.

STANDARDI ZNANJA Učenec zna: •

ugotoviti razlike v velikosti, namembnosti, videzu različnih tipov naselij (mestna, primestna ...),

na zemljevidu poiskati domači kraj, sosednja naselja in meje občine,

••

razložiti razlike med selitvami prebivalcev (dnevne, začasne, stalne ...),

••

ugotoviti razlike med ljudmi v skupnosti (po spolu, starosti, religiji, spolni usmerjenosti, etnični pripadnosti, družbene, socialne, kulturne ... razlike),

48

01_domaca pokrajina.indd 48

21/10/2006 00:23:49


• ••• •

navesti oblike sodelovanja med ljudmi v skupnosti, utemeljiti razlike med formalnim (organiziranim, neosebnim) in neformalnim (osebnim, intimnim) združevanjem, našteti vrste in oblike medsebojne pomoči,

•••

presoditi načine usklajevanja med ljudmi različnih interesov in reševanja konfliktov,

•••

razložiti vzroke selitev (služba, šola, poroka ...) in posledice (praznjenje vasi, večanje mest, skupno življenje ljudi različnih kultur …),

•••

oceniti pomen ustvarjalne porabe prostega časa, razvijanja motivacije za skupno delo in delo v skupnosti,

•• •••

razložiti pomen in utemeljenost potreb po prostovoljnem delu, utemeljiti pomen medsebojne povezave ljudi, držav, celin;

RAZVIJANJE STALIŠČ Učenec: •

predstavi svoja stališča,

•••

utemelji svoja stališča,

•••

zna izluščiti ustrezne, določene podatke za reševanje določenega problema.

V uvodni uri razložimo pojem družbene značilnosti pokrajine, predstavimo učne cilje in standarde znanja, učne vsebine ter način pouka, preverjanja in ocenjevanja znanja. Nato ponovimo pojme iz 4. razreda, ki se s temo povezujejo, ter izberemo socialno spretnost, ki jo bodo v tematskem sklopu urili. Po učnem načrtu naj bi bilo to reševanje konfliktov. Čeprav so postopke reševanja konfliktov (sporov) učenci spoznali že v 4. razredu, jih verjetno niso praktično povsem usvojili in je znanje treba obnoviti, spretnost pa vaditi v vsakodnevnem šolskem življenju. SPORI ALI KONFLIKTI Shapiro je spor definiral kot »nestrinjanje med dvema ali več ljudmi oziroma idejami; predvsem pa interakcijo in dialog« (Shapiro, 1996, str. 12). Spori so nekaj običajnega in so potrebni za človekov razvoj in njegovo rast. Poznamo različne vrste sporov. Notranji konflikti potekajo znotraj posameznika. Primer: Ali naj priznam, da sem šipo po nesreči razbil, ali naj se zlažem, da ničesar ne vem? Medosebni spori so spori med dvema ali več osebami. O sporih med skupinami govorimo, kadar gre za spor med organizacijami ali skupinami ljudmi (med razredi, med dečki in deklicami), mednarodni pa so spori med narodi ali deželami (Schilling, 2000). Pri vseh sporih obstaja možnost pozitivne rešitve, sicer pa jih glede na izid delimo na naslednje vrste: zmagam-zmagaš, izgubim-zmagaš, zmagam-izgubiš, izgubim-izgubiš. Vrsta rešitev je pogojena z načinom reševanja sporov, zato različne strategije vodijo do različnih

01_domaca pokrajina.indd 49

rešitev. Potrebne so posebne spretnosti, da lahko izkusimo spor kot možnost za rast. Učence učimo strategij, s katerimi se spori in težave razrešijo brez poražencev. To ni cilj, ki bi ga dosegli v eni učni enoti niti v enem razredu, saj vključuje urjenje in uporabo spretnosti v različnih situacijah. Pri razreševanju sporov razlikujemo dva postopka: kako sami ravnamo v sporu in kako drugim pomagamo razrešiti spor. Učenci morajo poznati postopek, ki ga uporablja učitelj, kadar je v vlogi razreševalca sporov. Metode usposabljanja učencev za reševanje sporov je razčlenil Shapiro v delu Konflikt in komunikacije, 1996, kjer najdemo tudi vrsto predlogov učnih enot za razvijanje spretnosti ustreznega delovanja v sporih. Različne metode reševanja sporov brez poraženca so opisane v različni knjigah in so si precej podobne: 1. poiskati problem, 2. poiskati možne rešitve, 3. ovrednotiti rešitve, 4. odločiti se za najboljšo rešitev, 5. določiti poti ali smeri reševanja spora, 6. narediti pregled in evalvacijo rešitve (Kristančič, 2002); ali 1. prepoznati spor, 2. najina čustva – prepoznati čustva vpletenih, 3. kaj si želiva – jasno izražanje svoje želje, potrebe …

49

21/10/2006 00:23:49


4. najine misli – zbiranje idej, kako bi oba vpletena dobila, kar si želita, 5. najin načrt – načrtovanje rešitve, po kateri se bosta oba dobro počutila (Shapiro, 1996).

Scenarij reševanja sporov ter slikovno učno gradivo sta opisana tudi v delu Dianne Schilling 50 dejavnosti za razvijanje čustvene inteligence, Stopnja 1: za delo z otroki od 6 do 10 let, 2000 (Priročnik za učitelje k učbeniku Družba in jaz 1, str. 31).

cilji Učenci ponovijo pojme iz 4. razreda: družba, spori (konflikti), čustva, ustrahovanje, nasilneži, odvisnosti, pravice ljudi, storitvene dejavnosti in ustanove, gospodarske dejavnosti. Spoznajo pojem družbene značilnosti domače pokrajine. Znajo uvrstiti različne značilnosti domače pokrajine med družbene oz. naravne. Spoznavajo načine usklajevanja med ljudmi različnih interesov in reševanja konfliktov: – vedo, da so spori nekaj normalnega in tudi potrebnega, – znajo opisati postopek miroljubnega reševanja sporov, – vadijo in uporabljajo miroljubno reševanje sporov v učnih in življenjskih situacijah.

ključne besede družba, družbene značilnosti domače pokrajine, spori ali konflikti

ključni vprašanji Kakšna bi bila domača pokrajina brez ljudi? Kaj vse so ljudje v domači pokrajini zgradili, kako so pokrajino spremenili?

predlogi za pouk

50

01_domaca pokrajina.indd 50

1

Učencem pokažemo različne fotografije naravnih značilnosti (gozd, mlaka, voda, gore, prst, kamnine, oblaki …) in družbenih značilnosti (naselja, prometnice, tovarne, turistični objekti, množica ljudi, družina, storitvene dejavnosti, ustanove ...). Uvrstijo jih v skupini (množici): naravne značilnosti in družbene značilnosti ter v presečno množico (oboje). Svojo odločitev utemeljijo.

2

Na listke napišejo definicijo, kaj so družbene značilnosti pokrajine. Nekaj definicij preberejo, napišemo ključne besede na tablo …, z vprašanji spodbujamo razmišljanje, dokler iz naštevanja družbenih značilnosti ne oblikujejo smiselne definicije. Primer: družbene značilnosti pokrajine so tiste, ki jih povzročijo ljudje, ko neko pokrajino naselijo in v njej živijo. To so naselja, promet, gospodarstvo, občine ... in prebivalci sami.

3

V učbeniku prelistajo teme v tematskem sklopu Družbene značilnosti domače pokrajine. Povedo, kaj pričakujejo, da se bodo pri teh temah učili. Učencem predstavimo glavne cilje tematskega sklopa, opišemo način pouka, povemo standarde znanja ter načine preverjanja in ocenjevanja znanja.

4

Ponovimo nekatere pojme iz 4. razreda. Primer: na liste napišemo pojme, vprašanja (Kdo je prijatelj? Kaj je prijateljstvo? Kaj je spor/konflikt? Kako rešujemo spore? Kaj

21/10/2006 00:23:50


so čustva? Katera čustva poznamo? Kaj je ustrahovanje? Kdo je nasilnež? Kaj so odvisnosti? Katere pravice imajo otroci? Kaj je potreba? Kaj je želja? Katere dejavnosti so storitvene dejavnosti? Kaj so ustanove? …). Liste pritrdimo na steno po vsej učilnici, učenci se razporedijo pred listi, npr. eden ali dva pri vsakem, in k pojmu napišejo, kar vedo o njem (kaj pomeni, primere …), nato se premikajo med listi, preberejo, kaj piše, in še kaj dodajo. Glasno preberemo, kaj piše na vsakem listu, in morda kaj dodamo: npr. dejavnost, ki so jo delali pri določeni temi v preteklem letu … Vse v pozitivnem vzdušju – koliko so si zapomnili, ali se spomnijo tudi, kako smo delali …, ali se nismo učili tudi o …., prelistajo še lanski učbenik (izposodimo si jih v 4. razredu). 5

Pogovorimo se o pozabljanju, o pomenu ponavljanja. Ker pozabljamo tudi socialne spretnosti, če jih ne uporabljamo, ponovimo npr. postopek reševanja konfliktov in ga v celotnem tematskem sklopu ozaveščamo pri učencih in dosledno uporabljamo v vsakodnevnem šolskem življenju.

sprotno spremljanje učencev Ugotavljamo, kateri učenci imajo največji primanjkljaj znanja iz 4. razreda. Pripravimo in učencem predstavimo preglednico z njihovimi imeni, kamor bomo označevali vse primere ustreznega reševanja sporov.

pripomočki fotografije naravnih značilnosti (gozd, mlaka, voda, gore, prst, kamnine, oblaki …) in družbenih značilnosti (naselja, prometnice, tovarne, turistični objekti, množica ljudi, družina, storitvene dejavnosti, ustanove ...) pokrajine učbeniki Družba in jaz 1 (za 4. razred) listi z vprašanji, pleskarski trak preglednica z imeni učencev za beleženje ustreznega ravnanja v vsakodnevnih sporih v daljšem obdobju

literatura Za učence: Barbara A. Lewis: Kako postati čim boljši. Priročnik o oblikovanju značaja za otroke od 7 do 10 let, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002. David Pithers, Sarah Green: Da boš znal reči NE, Zdrav vrtec, Globalvision, Ljubljana, 1998. Pete Sanders, Steve Myers: Ljubezen, sovraštvo in druga čustva, zbirka Spregovorimo, DZS, Ljubljana, 1999. Za učitelje: Dianne Schilling: 50 dejavnosti za razvijanje čustvene inteligence. Stopnja 1, Za delo z otroki od 6 do 10 let, Inštitut za razvijanje osebne kakovosti, Ljubljana, 2000. Azra Kristančič: Socializacija agresije, AA Inserco, svetovalna služba, Ljubljana, 2002. Daniel Shapiro: Konflikt in komunikacija. Vodnik skozi labirint obvladovanja konfliktov, Zavod za odprto družbo, Ljubljana, 1996. Prvi koraki. Metodični napotki za poučevanje človekovih pravic, Amnesty International Slovenije, Ljubljana, 1999.

51

01_domaca pokrajina.indd 51

21/10/2006 00:23:50


DRUŽBENE ZNAČILNOSTI DOMAČE POKRAJINE

Naselja v domači pokrajini Naselje (kraj) je vsaka oblika trajne človekove naselbine. Pojem obsega vse oblike od skupka preprostih bivališč lovcev in nabiralcev do najbolj razvitih oblik, kakršno je velemesto. Glede na trajanje bivanja je treba razlikovati med trajno naseljenimi stalnimi naselji in kratkotrajno, do pol leta naseljenimi občasnimi naselji, med katera spadajo tudi sezonska naselja, za nekaj tednov naseljena v določenem letnem času, npr. pastirska naselja v planinah, počitniška naselja (Geografija, zbirka Tematski leksikon, Učila International, 2001, Tržič, str. 313–315). Učenci iz 4. razreda že poznajo različne vrste naselij, njihov nastanek, znajo opisati lego naselja, vedo, da se naselja spreminjajo. V 5. razredu je pri naseljih poudarek na namembnosti (funkcijah) naselij. V naseljih bivamo, v njih delamo, se oskrbujemo. Nekatera naselja imajo osnovno šolo, druga ne; morda imamo tudi središče s srednjo šolo … Nekatera naselja so večja kot druga, ker je v njih več različnih dejavnosti in služb. Zato analiziramo nekaj izbranih naselij v domači pokrajini in jih primerjamo. Učence vodimo tudi v razmišljanje, zakaj so se nekatera naselja razvila v središča, druga pa ne. To je odvisno od različnih dejavnikov: prometne lege, oddaljenosti od drugega središča, nastanka mesta v preteklosti in obrambne lege, prostora za širitev … Uvedemo pojem središčno naselje. Kaj je občinsko središče, pa že vedo.

Središčno (centralno) naselje je naselje, ki glede na število prebivalcev nudi več blaga in storitev, kot jih potrebuje domače prebivalstvo, kar pomeni, da s presežki oskrbuje okolico. Opravila, ki jih središča zagotavljajo, zajemajo različne storitve in javne službe. Mednje spadajo najrazličnejše terciarne dejavnosti (trgovina, storitvene obrti, denarni zavodi in poslovne storitve) in kvartarne dejavnosti (šolstvo, zdravstvo, socialno skrbstvo, uprava, družbene organizacije). Katere dejavnosti so zgoščene v središču, je odvisno predvsem od števila potrošnikov. Dejavnosti, ki jih veliko ljudi redno potrebuje, so nameščene bliže uporabnikom (nakup živil, obiskovanje osnovne šole, pošta), tj. v subcentrih in majhnih središčih. Druge dejavnosti se uporabljajo občasno, potrebuje jih manj uporabnikov (npr. srednje šole, specialistične ambulante, sodišče), zato so le v območnih in pokrajinskih središčih. Tretja skupina pa so dejavnosti, ki jih uporabljamo zelo redko (npr. študij na univerzi, obisk opere, višji državni uradi) in so le v največjih središčih, tj. v regionalnih središčih in glavnem mestu (Geografija, zbirka Tematski leksikon, in Geografski atlas Slovenije). Učenci prepoznavajo naselja na zemljevidu. Znaki za naselja so različni glede na velikost naselja. Večja naselja so pogosto prikazana v tlorisu ali z znakom, manjša naselja prepoznamo po označenih stavbah … Različno velika naselja imajo različno velike napise na zemljevidu.

cilji Spoznavajo razlike v velikosti, namembnosti, videzu različnih tipov naselij (mestna, primestna ...). Na zemljevidu najdejo domači kraj, sosednja naselja in meje občine. Razložijo nekatere razlike med naselji v domači pokrajini. Razložijo vlogo bližjega mesta na življenje v domači pokrajini. Razložijo vlogo (občinskega) središča na življenje v občini.

ključne besede središčno naselje, občinsko središče, dejavnosti v naselju

ključna vprašanja 52

01_domaca pokrajina.indd 52

Katera naselja v domači občini poznaš? Zakaj so nekatera naselja večja kot druga? Zakaj ni v vseh naseljih vseh dejavnosti (vseh vrst šol, vseh vrst trgovin …)? Katere dejavnosti so v občinskem središču?

21/10/2006 00:23:50


V katera druga večja naselja še hodijo prebivalci domače občine po različnih opravkih? Kaj lahko izvemo o naseljih ob pomoči zemljevida, kaj s telefonskim imenikom?

predlogi za pouk 1

Fotografije različnih naselij domače pokrajine. Učenci jih prepoznavajo, opisujejo lego, obliko, dejavnosti v njih … Napoved teme in ključnih vprašanj.

2

DELOVNI ZVEZEK

3

UČBENIK

4

Opazovanje načrta občinskega središča. Katere dejavnosti so označene? Kakšna je oblika središča, lega, kakšni so deli naselja?

5

DELOVNI ZVEZEK

6

Pogovor. Katera naselja so še pomembna za občane? Iskanje teh naselij na zemljevidu Slovenije v atlasu in na stenski karti.

učbenik

2

1

DRU@BENE ZNA^ILNOSTI DOMA^E POKRAJINE

 26–27

NASELJA NASTANEK

Naselja v doma~i pokrajini

SE SPREMINJAJO • • • • • •

kdaj: od prazgodovine dalje kje: lega glede na • vode • relief • prisojnost/osojnost

V naseljih bivamo in opravljamo razne dejavnosti – delamo, se oskrbujemo, pre`ivljamo ve~ino prostega ~asa. V ve~ja naselja pogosto prihajajo po razli~nih opravkih tudi prebivalci drugih naselij, npr. na delo ali v {olo. Tak{nim naseljem pravimo sredi{~na naselja. V doma~i pokrajini so ve~ja in manj{a sredi{~na naselja. Ob~insko sredi{~e je navadno najve~je naselje in najpomembnej{e sredi{~e v ob~ini. V nekaterih naseljih prevladuje samo ena dejavnost. Navadno se to vidi `e v videzu naselja. Naselja lahko zato delimo tudi po prevladujo~i dejavnosti.

VRSTE mosti{~a gradi{~a rimska mesta srednjeve{ka mesta sodobna mesta vasi – gru~aste – razlo`ene – dolge obcestne

Lavrica pri Ljubljani se vse bolj spreminja v spalno naselje. V njej skoraj ni drugih dejavnosti. Kmetijstvo, ki je neko~ prevladovalo, polagoma izginja. Ljudje, ki `ivijo v takih naseljih, odhajajo na delo drugam. Tudi oskrbujejo se drugje.

Turisti~na naselja prepoznamo po hotelih, {portnih objektih, parkih … Tako naselje je tudi Bernardin.

Po~itni{ka ali vikend naselja so navadno naseljena le ob koncu tedna in med po~itnicami.

V~asih so na pode`elju prevladovala kme~ka naselja, danes pa jih je vse manj.

O naseljih `e veliko ve{ iz preteklih let. S shemo na naslednji strani prikli~i svoje znanje v spomin.

Kaj pomeni Na~rt Bre`ic Iz na~rta naselja lahko ugotovimo, da je v mestu ob~ina, sodi{~e, bolni{nica, knji`nica, osnovna in srednja {ola, tovarna. Zaradi tega je mesto pomembno tudi za prebivalce okoli{kih krajev. Zato so Bre`ice sredi{~no naselje. V sredi{~nih naseljih so tudi trgovine in druge dejavnosti. Domnevamo, da so tudi v Bre`icah, ~eprav na zemljevidu niso prikazane.

domnevati – imeti kaj za resni~no ali verjetno, ~eprav nimamo vseh podatkov

Naselja v doma~i pokrajini se razlikujejo po legi, velikosti, obliki, starosti, vrsti, pomenu. Sredi{~na naselja imajo ve~ razli~nih dejavnosti in so navadno ve~ja. Vsakodnevno jih obiskujejo prebivalci drugih naselij. V nekaterih naseljih prevladuje samo ena dejavnost. To so spalna, turisti~na, po~itni{ka in kme~ka naselja.

26

27

Učenci samostojno preletijo naslov, slike, povzetek. Pogovor o naseljih. Kaj že vedo o njih? Na kaj jih spomnijo ključne besede v shemi na str. 27? Glasno branje besedila na str. 26. Ogled fotografij in prepoznavanje namembnosti naselij. Nato preberejo še podnapise k fotografijam. Ogled načrta Brežic. V podnapisu podčrtajo dejavnosti in jih poiščejo na načrtu. Ugotovijo, kako so označene pomembnejše ustanove in storitve.

delovni zvezek

 21–23

DRU@BENE ZNA^ILNOSTI DOMA^E POKRAJINE

b) Izbranim naseljem opi{i lego, obliko in glavni pomen (~emu je naselje namenjeno – bivanju, zaposlitvi, oskrbi, pre`ivljanju prostega ~asa, izobra`evanju …). Ime naselja

Ime naselja 1:

Pomen naselja

Naselje

je gru~asta vas.

Naselje

je razlo`ena vas.

Naselje

je obcestna vas.

Najve~je naselje je

Naselje 3: Ime naselja 2:

Ime naselja 3:

V naselju je:

Prebivalstvo doma~e pokrajine 2 Opazuj zemljevid doma~e ob~ine. a) Nari{i, kako so prikazana naselja in znak za posamezno stavbo.

Sestava in selitve 1 Dopi{i razloge selitve in vrsto selitve. Razlog selitve

Vrsta selitve

Tine se vozi s {olskim avtobusom v glasbeno {olo v bli`nje mesto.

b) Koliko razli~nih velikosti ~rk je uporabljenih za imena naselij? Kaj pomeni razli~na velikost napisov naselij?

Marko dela na oddaljenih gradbi{~ih in prihaja domov enkrat mese~no.

Franca `ivi med {olskim letom pri mami, med po~itnicami pa pri o~etu v drugem kraju.

e) Dopolni z imenom naselja. ^e tak{nega naselja ni, pusti prazno. Najbolj severno v pokrajini je

Matic se je preselil iz mestnega bloka v hi{o v bli`njo vas.

Najbolj zahodno v pokrajini je Na kri`i{~u cest je

[pela je bila leto dni na {olanju v tujini.

Ob `elezni{ki progi je

Drugo:

Ob teko~i vodi je Ob stoje~i vodi je 21

01_domaca pokrajina.indd 53

Oblika naselja

Naselje 2:

1 Ugotovi zna~ilnosti treh naselij v doma~i pokrajini. a)

trgovina z me{anim blagom ve~ razli~nih trgovin trgovski center tr`nica ena ali ve~ tovarn kulturni dom gledali{~e kinodvorana gostilna ali bife ve~ restavracij hotel cerkev zdravstveni dom bolni{nica mestna hi{a avtobusna postaja avtobusno postajali{~e osnovna {ola ali podru`nica O[ srednja {ola fakulteta ali visoka ali vi{ja {ola individualne hi{e ena ali ve~ blokovskih sosesk staro mestno sredi{~e grad ali razvaline gradu v naselju prevladuje ena dejavnost Naselje je: ve~je mesto manj{e mesto pode`elsko sredi{~e spalno naselje turisti~no naselje vas

1

Lega naselja

Naselje 1:

Naselja v doma~i pokrajini

22

Jasna je kot {portnica veliko trenirala v tujini, potem pa je tam ostala za stalno kot trenerka. 23

Izberemo občinsko središče, domači kraj, kraj, kjer je šola, če so to različna naselja. Drugače izberemo tri po funkciji čim bolj različna naselja, upoštevamo tudi interes

53

21/10/2006 00:23:50


učencev. Kot vir podatkov uporabimo načrt občinskega središča, telefonski imenik, znanje učencev. Naloga je primerna za delo v manjših skupinah, še posebej če je občinsko središče tudi regionalno središče in je v njem veliko dejavnosti. O zbranih podatkih in sklepih se pogovorimo. Primerjamo ugotovitve skupin in naselja med seboj. 2

Učenci se urijo v prepoznavanju naselij, njihove oblike in lege na zemljevidu domače občine.

sprotno spremljanje učencev orientiranje na zemljevidu domače občine prepoznavanje naselij, voda, prometnic, občinske meje

pripomočki fotografije različnih naselij domače pokrajine zemljevid domače občine načrt občinskega središča stenski zemljevid Slovenije telefonski imenik (tudi rumene strani)

literatura Geografski atlas Slovenije, DZS, Ljubljana, 1998. (V poglavju Poselitev, str. 282–311, lahko s kart kakor tudi iz besedila in fotografij razberemo značilnosti poselitve za domačo in druge slovenske pokrajine.) Krajevni leksikon Slovenije. Repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1968–1980. Krajevni leksikon Slovenije, DZS, Ljubljana, 1995. Priročni krajevni leksikon Slovenije, DZS, Ljubljana, 1997. Geografija, zbirka Tematski leksikoni, Učila International, Tržič, 2001.

54

01_domaca pokrajina.indd 54

21/10/2006 00:23:51


DRUŽBENE ZNAČILNOSTI DOMAČE POKRAJINE

Prebivalstvo domače pokrajine Tema kar sama usmerja pouk v delo s podatki, saj je o prebivalstvu dostopno veliko podatkov po naseljih in po občinah. Izpisovanje podatkov, oblikovanje preglednic, prikaz podatkov z različnimi grafi in branje različnih vrst zapisov so tiste spretnosti, ki jih bomo razvijali in preverjali pri tej temi.

Osnovni podatki o naselju, Prebivalstvo, Gospodinjstva, Družine, Stavbe in stanovanja. Za vsa naselja v Sloveniji so zapisani podatki za leto 2002. Le pri zelo majhnih naseljih, kjer bi lahko zaradi majhnega števila prebivalcev sklepali, na katero konkretno osebo se določen podatek nanaša, je zapisana črka z – kar pomeni zaupni podatek.

Podatki o prebivalstvu naselij so zbrani v popisih prebivalstva in so dostopni le za popisna leta. Zadnji popis je bil leta 2002 in brezplačni podatki so dostopni na spletu. Osnovni podatki o prebivalstvu domače občine pa so prikazani za vsako leto v statističnih letopisih. Za zadnja leta so dostopni na spletu, za prejšnja pa v tiskani obliki in jih navadno imajo javne knjižnice in marsikatera šolska knjižnica.

Iz različnih preglednic lahko razberemo za posamezno naselje: število prebivalcev, število moških, žensk, starostno sestavo, od kod so se priselili v naselje, kam hodijo na delo, v šolo, kakšna je izobrazbena sestava.

O prebivalstvu domačega kraja, domače občine, Slovenije in sveta so dostopni različni podatki na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije: http://www.stat.si/ (maj 2006). Že na prvi strani desno zgoraj je prebivalstvena ura, ki sproti kaže spreminjanje števila prebivalstva na Zemlji in v Sloveniji. Če je le mogoče, naj si ogledajo to stran na spletu kar učenci sami, saj jim bosta poleg ure zanimivi tudi rubriki Rojstna imena in priimki in Rojstni dnevi. Verjetno bodo prav radi pogledali, koliko oseb v Sloveniji ima isto ime, isti priimek, isti rojstni dan kot oni in njihovi bližnji. Na prvi spletni strani Statističnega urada je tudi povezava s Popisom 2002, kjer so podatki o prebivalstvu po naseljih. Kliknemo Popis 2002 in na levi strani najdemo v rubriki Rezultati po teritoriju besedo NASELJA. Po kliku se odprejo teme:

Še več podatkov pa najdemo za domačo občino. Če izberemo v rubriki Rezultati po teritoriju geslo OBČINA in nato npr. Demografske značilnosti, pridemo tudi do podatkov o narodnostni, verski, jezikovni sestavi prebivalstva domače občine. Izbrane podatke izpišemo, uredimo, poimenujemo tako, da bodo razumljivi učencem, in grafično prikažemo. Različne strukture prikažemo s tortnimi grafikoni. Za starostno strukturo prebivalstva uporabimo trakovna grafikona (posebej za moške in ženske), ki ju nato združimo v starostno piramido. Pri interpretiranju podatkov dosledno izražamo strpnost do razlik med ljudmi. Težav, ki izvirajo iz neugodnih sestav prebivalstva, niso krivi posamezniki. Neugodni demografski pojavi, npr. staranje prebivalstva, odseljevanje mladih …, so posledica spreminjanja življenjskih razmer, mišljenja, vrednot večine prebivalstva.

cilji Spoznavajo selitve prebivalcev (dnevne, začasne, stalne ...). Spoznavajo razlike med ljudmi v skupnosti (po spolu, starosti, religiji, spolni usmerjenosti, etnični pripadnosti – družbene, socialne, kulturne ... razlike). Razumejo vzroke selitev (služba, šola, poroka ...) in posledice (praznjenje vasi, večanje mest, skupno življenje ljudi različnih kultur). Razumejo pomen gospodarskih dejavnosti za življenje ljudi nekoč in danes.

ključne besede prebivalstvo, selitve, priseljevanje, odseljevanje, stalne in začasne selitve, starostna, narodnostna, verska sestava prebivalstva

01_domaca pokrajina.indd 55

55

21/10/2006 00:23:51


ključna vprašanja Kako postaneš prebivalec (domače) občine? V čem vse se ljudje v domači pokrajini razlikujemo? Zakaj se ljudje selimo? Zakaj bi bilo veliko priseljevanje (odseljevanje) v domačo občino dobro in zakaj slabo?

predlogi za pouk 1

Koliko ljudi živi v domači občini in koliko v domačem kraju? Učenci ugibajo števili in ju zapišejo na listek. Najprej se pogovorimo, ali so povsem naključno ugibali ali so izhajali iz kakšnega znanega podatka (potem niso slepo ugibali, ampak domnevali). Ugotovimo najvišje in najnižje število. Potem učencem povemo nekaj podatkov za sosednje kraje, občine in nato zapišejo svoje domneve (zdaj to ni slepo ugibanje). Pogovorimo se, kako so zdaj razmišljali. Spet zapišemo najvišji in najnižji števili. Nato povemo resnična podatka.

2

Razložimo, kako zbirajo podatke o prebivalstvu (matični urad – rojstva, smrti, selitve; popisi prebivalstva vsakih 10 let), kako postaneš stalni (začasni) prebivalec občine (rojstvo, stalna ali začasna priselitev).

3

Pogovor o selitvah: kaj pomeni preseliti se (zamenjati bivališče), izseliti se (iz stanovanja, iz kraja, iz občine, iz Slovenije), priseliti (v stanovanje, v kraj, v občino, v Slovenijo).

4

UČBENIK

5

DELOVNI ZVEZEK Nalogi 1 in 3, naloga 2 je za domačo nalogo.

6

Ob fotografiji skupine ljudi različne starosti, spola … in dodatnih vprašanjih vodimo pogovor o razlikah med ljudmi. Zapišemo razlike (npr. starost, spol, narodnost, jezik, verska pripadnost, izobrazba, poklic, mestno, vaško prebivalstvo …) na tablo in poudarimo (obkrožimo) tiste, ki jih bodo spoznavali natančneje v tej in naslednjih urah.

7

Značilnosti prebivalstva domače občine ali/in domačega kraja prikažemo s preglednicami in grafikoni, učenci pa naj jih samostojno (v parih ali v majhnih skupinah) ubesedijo. Poudarek naj bo na urjenju branja preglednic, grafikonov, sklepanju in ne na podatkih. Od učencev ne zahtevamo pomnjenja podatkov. O ugotovitvah učencev se pogovorimo.

8

DELOVNI ZVEZEK

9

Če je mogoče, del pouka izvedemo v računalniški učilnici ob spletni strani Statističnega urada za statistiko: ogled in pogovor o prebivalstveni uri in hitrem naraščanju svetovnega prebivalstva ter zelo majhni rasti v Sloveniji. Učence vodimo v raziskovanje svojega imena, priimka, datuma rojstva.

4

,

5

56

01_domaca pokrajina.indd 56

21/10/2006 00:23:51


učbenik Prebivalstvo doma~e pokrajine

 28–29

Prebivalci doma~e pokrajine so ljudje, ki v pokrajini prebivajo, so tu doma. Prebivalstvo razli~nih pokrajin se razlikuje po {tevilu ter starostni, narodnostni, verski sestavi in drugih zna~ilnostih.

Odseljevanje

Priseljevanje

Veliko ljudi se vsak dan vozi v druge kraje na delo ali v {olo. Temu pravimo dnevne selitve. Dnevne selitve povzro~ajo na cestah in v mestnih sredi{~ih prometne te`ave. Nekateri, kot so srednje{olci in {tudenti, so v drugem kraju ve~ dni, navadno od ponedeljka do petka. Tak{nim selitvam pravimo tedenske selitve. Dnevne in tedenske selitve so le za~asne selitve.

Dnevne selitve Dijaki se dnevno vozijo od doma do {ole in nazaj.

1100 1000 500 400 300 200 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 1996

1910

0 1900

Prebivalstvo vsake pokrajine se neprestano spreminja. Ljudje umirajo, se rojevajo, nekateri se odselijo, drugi priselijo. V nekaterih pokrajinah {tevilo prebivalcev hitro nara{~a, ker se priseljuje veliko ljudi. Drugod je ve~ odseljevanja, zato se {tevilo prebivalcev manj{a. Ker se izseli ve~ mlaj{ih ljudi, je v tak{nih pokrajinah prebivalstvo starej{e, hi{e pa ostajajo prazne. Razlogi za stalne selitve so razli~ni: slu`ba, poroka, cenej{e stanovanje in podobno.

1300 1200 [tevilo prebivalcev

V Celju `ivi nekaj manj kot 38 000 ljudi, v ob~ini Celje pa 48 000 ljudi. Kjer so mesta velika in je veliko naselij, `ivi ve~ ljudi kot v pokrajinah, kjer je naselij manj in so manj{a.

1700 1730 1750 1780 1800 1830 1869 1880 1890

Kropa je bila v preteklosti rudarski in fu`inarski kraj. Znana je bila po izdelovanju `ebljev. Ker je bil vsak zaposlen v teh dejavnostih opro{~en dolgoletne te`ke voja{ke slu`be, se je v Kropo priseljevalo veliko ljudi. Najve~ prebivalcev je imela Kropa leta 1830. Zaradi pomanjkanja rude in novih sodobnej{ih `elezarskih sredi{~, pa je bilo po letu 1880 dela vse manj in prebivalstvo se je za~elo odseljevati. Zmanj{alo se je za ve~ kot polovico. [ele izgradnja tovarne Plamen in nova delovna mesta so spet zadr`ala ve~ ljudi v doma~em kraju. Po letu 1960 se je za~elo {tevilo prebivalcev ve~ati. Zadnjih 10 let pa {tevilo spet upada, saj je v tovarni manj delovnih mest.

Leto

Spreminjanje {tevila prebivalcev v Kropi

Prebivalstvo se razlikuje po {tevilu ter starostni, narodnostni in verski sestavi. Poleg rojstev in smrti tudi selitve vplivajo na {tevilo prebivalcev doma~e pokrajine. Ljudje se selijo za stalno ali za~asno (tedensko, dnevno). Najpogostej{i razlogi za selitev so delo, {olanje, stanovanje in dru`ina.

Pri stalnih selitvah zamenjamo kraj bivanja za vedno ali za dolgo ~asa. To sporo~imo tudi v mati~ni urad, kjer vse spremembe zapi{ejo v mati~no knjigo. Vanjo zabele`ijo tudi rojstva in smrti. 28

29

Učbenik razlaga samo selitve, značilnosti prebivalstva pa so zgolj naštete. Značilnosti prebivalstva je zato treba na primeru domačega kraja najprej razložiti. Primer razvoja prebivalstva v Kropi je povezan z nalogo 4 v delovnem zvezku. Ob fotografiji Celja povežemo naselja in prebivalstvo: večja naselja – več prebivalstva, večje stavbe (bloki, stolpnice) – več prebivalstva.

je gru~asta vas.

Naselje

je razlo`ena vas.

Naselje

je obcestna vas.

2 Razi{~i, koliko in kam ste se selili v tvoji dru`ini. Izberi pet oseb. Ena oseba si lahko ti. Vpra{a{ lahko star{e, stare star{e, brate, sestre, tete, strice. Ime osebe

Smer selitve Iz kraja …. v kraj ….

4 Opazuj grafikon, preberi besedilo v u~beniku na strani 29 in odgovori na vpra{anja. 1300 1200

Vrsta selitve

Razlog selitve

Najve~je naselje je

[tevilo prebivalcev

1100 1000 500 400 300 200 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 1996

1910

0 1900

 23–25

Naselje

1700 1730 1750 1780 1800 1830 1869 1880 1890

delovni zvezek

Leto

Prebivalstvo doma~e pokrajine

a) Kolik{no je bilo najve~je {tevilo prebivalcev v Kropi? b) Kaj je takrat privabljalo ljudi v Kropo?

Sestava in selitve c) Zakaj je po letu 1880 {tevilo prebivalcev mo~no upadlo?

1 Dopi{i razloge selitve in vrsto selitve. Razlog selitve

Vrsta selitve

Tine se vozi s {olskim avtobusom v glasbeno {olo v bli`nje mesto.

3 Selitve ljudi vplivajo na spremembe v pokrajini. S ~rtami pove`i, ali gre po tvojem mnenju za vpliv stalnega priseljevanja, odseljevanja ali za za~asne selitve.

Marko dela na oddaljenih gradbi{~ih in prihaja domov enkrat mese~no.

~) Koliko ljudi je `ivelo v Kropi leta 1931? d) Kdaj pribli`no so zgradili tovarno Plamen? e) Kaj je bil v Kropi glavni razlog ve~anja in upadanja prebivalstva?

prometna gne~a zjutraj in popoldne

Franca `ivi med {olskim letom pri mami, med po~itnicami pa pri o~etu v drugem kraju.

te`ave s parkiranjem v mestih

priseljevanje

ve~anje {tevila prebivalcev

Matic se je preselil iz mestnega bloka v hi{o v bli`njo vas.

gradnja stanovanjskih sosesk

[pela je bila leto dni na {olanju v tujini.

odseljevanje

nenaseljene hi{e

veliko starega prebivalstva

Jasna je kot {portnica veliko trenirala v tujini, potem pa je tam ostala za stalno kot trenerka.

dnevne selitve

5 Kaj se dogaja s prebivalstvom v tvojem doma~em kraju? Obkro`i pravilne trditve in razlo`i, zakaj tako misli{. a) Prebivalstvo se pove~uje. b) Prebivalstvo se zmanj{uje. c) [tevilo prebivalstva se `e dlje ~asa ne spreminja. ~) Ve~ ljudi se je priselilo kot odselilo. d) Ve~ ljudi se je odselilo kot priselilo. e) Glavni razlog sprememb je

skupno `ivljenje ljudi razli~nih narodnosti

23

24

25

1

Z nalogo učenci utrdijo in uporabijo pojme: dnevna, mesečna, stalna, začasna selitev ter razloge selitev (šolanje, zaposlitev, ločitev, sprememba bivališča, trening in zaposlitev). Naloga je primerna za samostojno individualno delo.

2

Učenec razišče selitve v svoji družini. Naloga naj ne bo obvezna, saj z njo posegamo v podatke o družini.

3

Nalogo naredijo učenci individualno, potem pa se o odgovorih pogovorimo. Poudarek naj bo na utemeljitvi izbrane zveze ali več zvez.

4

Učenec vadi funkcionalno branje precej zgoščenega strokovnega besedila in grafikona. Nalogo naj najprej naredi samostojno, zaradi zahtevnosti pa je pogovor o posameznih odgovorih ob vračanju na besedilo in grafikon nujno. Ko se prepričamo, da razumejo besedilo in grafikon, naredimo primerjavo z domačim krajem. Če imamo podatke, primerjamo oba grafikona. Če nimamo dovolj podatkov, pa naj učenci postavijo nekaj hipotez o razvoju prebivalstva v domačem kraju ali občinskem središču.

5

Pri nalogi učenci ponovijo glavne značilnosti prebivalstva ali pa postavijo domneve o prebivalstvu, preden se seznanijo s podatki.

sprotno spremljanje učencev branje preglednic in grafikonov, sklepanje, postavljanje domnev

01_domaca pokrajina.indd 57

57

21/10/2006 00:23:51


pripomočki podatki o prebivalstvu domačega kraja (ali občinskega središča) in občini, urejeni v poenostavljenih preglednicah in prikazani z grafikoni računalnik ali računalniška učilnica s povezavo s spletom

literatura in viri http://www.stat.si/ – spletna stran Statističnega urada Republike Slovenije: Popis 2002, Statistični letopis (maj 2006) spletna stran občine monografija o domačem kraju, občini

58

01_domaca pokrajina.indd 58

21/10/2006 00:23:52


DRUŽBENE ZNAČILNOSTI DOMAČE POKRAJINE

Premagajmo predsodke Stereotip – ustaljena ali pogosto se ponavljajoča oblika česa; obrazec, vzorec (po SSKJ). V odnosu do drugih ljudi je stereotip ustaljeno prepričanje, čezmerna posplošitev o skupini ljudi. Poudarja le tipične in nam pomembne poteze neke skupine. Nastaja na podlagi omejenih informacij zaradi potrebe po poenostavljanju sveta. Stereotipi so lahko pozitivni ali negativni, glede na področje pa zelo raznoliki: nacionalni, rasni, etnični, spolni, starostni, poklicni … So predhodniki stališč (po Tomažu Vecu). Predsodek – negativen, odklonilen odnos do koga ali česa, neodvisen od izkustva (po SSKJ). Predsodki so nepreverjena stališča do druge skupine ljudi, ki temeljijo na predsodbah – površnih

sodbah na osnovi pomanjkljivih informacij in jih spremljajo močna čustva. Vedno so negativni in intenzivni, vključujejo lahko celo sovražno emocionalno reakcijo do oseb, s katerimi je predsodek povezan. Zadovoljujejo potrebo po prestižu, ugledu, osvobajajo nakopičeno agresijo in so škodljivi. Temeljijo na projekciji (drugi so odgovorni za naš neuspeh). So zelo stabilni, težko se spremenijo, ker so težko dostopni za razumske razlage (po Tomažu Vecu). Prepričanja so navadno rezultat intelektualnih aktivnosti (po Tomažu Vecu). Zaradi stabilnosti predsodkov se jih moramo učiti prepoznavati ter pri učencih razvijati strpnost in prepričanje, da lahko predsodke premagamo.

cilji Spoznavajo razlike med ljudmi v skupnosti (po spolu, starosti, religiji, spolni usmerjenosti, etnični pripadnosti – družbene, socialne, kulturne ... razlike). Spoznajo, kaj so predsodki in stereotipi. Spoznajo, da imajo tudi oni predsodke ter da jih lahko premagajo in postanejo boljši ljudje. Spoznajo in vadijo vedenje, s katerim premagujemo predsodke.

ključne besede razlike med ljudmi, stereotipi, predsodki, premagovanje predsodkov

ključna vprašanja Katere predsodke prepoznaš pri sebi? Kako se kažejo predsodki? Kako predsodke premagujemo?

predlogi za pouk 1

Odlomki glasbe različnih narodov, ki žive v Sloveniji (Slovenci, Italijani, Madžari, Srbi, Albanci, Hrvati, Romi …). Pogovor o narodni glasbi in o tem, zakaj je različna. Zaradi selitev v preteklosti in sedanjosti je življenje pripadnikov različnih narodov in kultur vse bolj prepleteno.

2

DELOVNI ZVEZEK

1

Nalogo učenci samo naredijo, pogovorimo se po razlagi, ko učenci razumejo, kaj so predsodki. 3

01_domaca pokrajina.indd 59

UČBENIK in razlaga

59

21/10/2006 00:23:52


4

DELOVNI ZVEZEK

2

Učenci med svojimi odgovori poiščejo tiste, ki izražajo predsodke in jih označijo. Glasno preberejo spodnji dve povedi o fantih in deklicah. ,

5

DELOVNI ZVEZEK

6

Učenci z igro vlog predstavijo ravnanje strpnega človeka brez predsodkov in človeka s predsodki v različnih situacijah (npr. na ulici nas vpraša za pot ali za pomoč starejša oseba, vrstnik, pripadnik druge rase, brezdomec …). Pogovor o varnosti na javnih krajih in pripravljenosti pomagati. Ponovitev pojmov strpnost in nestrpnost, strpno in nestrpno vedenje.

učbenik Zaradi selitev sedanjosti in preteklosti ter spreminjanja meja med dr`avami `ivimo skupaj ljudje razli~nih narodov. V Sloveniji `ivimo Slovenci skupaj z Italijani, Mad`ari, Romi, Srbi, Hrvati, Albanci in tudi posamezniki drugih narodov. Seveda `ivi tudi veliko Slovencev v sosednjih in bolj oddaljenih dr`avah. V primorskem svetu `ivimo Slovenci in Italijani `e stoletja skupaj. Italijani imajo pravico do {ol v svojem jeziku.

Ljudje razli~nih narodnosti pa tudi iz razli~nih pokrajin se bolj ali manj razlikujemo. To se ka`e v na{i govorici, imamo bolj ali manj razli~ne navade, nekatere igre se igramo druga~e, kuhamo nekoliko druga~e, praznujemo razli~ne praznike, lahko smo razli~nih ver, pomembne so nam razli~ne stvari. Pravimo, da pripadamo razli~nim kulturam.

4

Predsodke imamo tudi do razli~nih skupin ljudi v na{i kulturi, {e posebej do nam druga~nih. Pogosto imamo predsodke do ljudi drugega spola, druge starosti, do bolnih in invalidnih, do revnih ali bogatih, do ljudi z druga~no spolno usmeritvijo in podobno.

Premagajmo predsodke

 30–31

3

Predsodki vplivajo na vedenje. Zaradi njih smo do ljudi nepravi~ni in nepo{teni. Nekateri postanejo celo nasilni in druga~ne trpin~ijo, preganjajo, izkori{~ajo. Svoje predsodke je treba spoznati. Samo tako jih bomo lahko premagali in postali bolj{i.

Romski otroci se pogosto sre~ujejo s predsodki ljudi drugih narodnosti.

Mularija, spet bo kaj u{pi~ila. Tudi mi smo `eleli biti druga~ni.

V Prekmurju sobivamo z Mad`ari. Na narodnostno me{anih obmo~jih je pouk dvojezi~en.

Neprijazne misli in besede izra`ajo predsodke, prijazne pa strpnega ~loveka.

Kulturna razli~nost nas bogati. Vsakdo ima pravico do svoje kulture.

Zaradi razli~nosti so ljudje drugih kultur zanimivi. V~asih, ~e so zelo druga~ni od nas, se jih tudi bojimo. Navadno tega niti ne vemo. ^eprav nimamo nobenih slabih izku{enj z njimi, smo pripravljeni verjeti o njih vse slabo. Seveda tudi oni o nas mislijo podobno. To so predsodki. Treba je kar nekaj poguma, da pre`enemo predsodke in se z druga~nimi za~nemo prijateljsko pogovarjati.

Ljudje imamo pogosto predsodke do drugih ljudi, ki se od nas razlikujejo: do ljudi drugih narodnosti, veroizpovedi, navad, videza, prepri~anj, starosti, spola … Samo s premagovanjem predsodkov je lahko skupno `ivljenje prijetno. Vsi imamo pravico do ohranjanja lastne kulture in prepri~anj ter dol`nost, da smo strpni do drugih.

30

31

Učenci samostojno preletijo besedilo (naslov, ključne besede, slike z podnapisi, povzetek). Učenci povedo, kaj si predstavljajo pod besedo predsodek. Glasno branje posameznega odstavka in pogovor, saj so ključni pojmi precej zahtevni (narod, kultura, predsodek), drugačne značilnosti, do katerih smo pogosto nestrpni, pa so le naštete (spol, starost, bolni, invalidni, revni, bogati, spolna usmerjenost). Vsak odstavek ilustriramo z dodatnimi primeri, nestrpnost do naštetih drugačnih značilnosti konkretiziramo, učenci poiščejo primere. Ogled fotografij in pogovor o vsaki posebej. Fotografiji na str. 30 spodaj prikazujeta albanski narodni ples s Kosova in tipično srbsko hrano.

delovni zvezek

3 Pre~rtaj trditve, ki izra`ajo predsodek. V razred bomo dobili romsko deklico. Paziti moram, da mi ~esa ne ukrade.

Premagajmo predsodke

 26–27

1 Obkro`i odgovore.

V sosednjo hi{o se je priselila dru`ina s tremi otroki. Le kak{ni so? Vse punce so klepetulje. Invalidi so lahko odli~ni {portniki. Peter je pretepa~. Vsak dan se tepe.

a) Ali pozna{ koga, ki je druge narodnosti?

DA

NE

b) Ali pozna{ kak{no njihovo tipi~no jed?

DA

NE

c) Ali pozna{ njihovo ljudsko glasbo?

DA

NE

~) Ali pozna{ njihove narodne no{e?

DA

NE

d) Ali zna{ v njihovem jeziku pozdraviti, se zahvaliti?

DA

NE

e) Ali kaj ve{ o njihovi veri?

DA

NE

f) Ali pozna{ kak{en njihov praznik?

DA

NE

ponujanje prijateljstva in pomo~i pozornost na dobre lastnosti pri ljudeh zavrnitve in slab{alne pripombe

g) Kaj misli{, ali ta oseba pozna posebnosti tvojega naroda?

DA

NE

miroljubne besede sprejemanje druga~nosti

2 Ob na{tetih ljudeh napi{i prvo misel – trditev, ki te pre{ine. Ne jemlji si ~asa za razmislek! Ameri~ani so Narkomani so Invalidi so

Novega so{olca `e ne bom prosila za barvice. Saj vem, da so Gorenjci skopi. 4 Ozna~i dejanja, s katerimi premagujemo predsodke. izra`anje dobrega mnenja pripisovanje zna~ilnosti posameznika celi skupini

smejanje ob {alah na ra~un drugih pogovor o predsodkih

V dru`bi so tudi te`ave 1 Izberi eno od besed REVEN ali BOGAT. Napi{i jo v lik. V obliki miselnega vzorca zapi{i, kaj vse ti pomeni.

Bera~i so Obritoglavci so Stari ljudje so Policisti so Fantje so Deklice so

26

60

01_domaca pokrajina.indd 60

Za vsako skupino ljudi poi{~i koga, ki zapisanemu ne ustreza.

Ugotovi, koliko u~encev v razredu je izbralo isto besedo kot ti?

Kadar bo kazalo, da ima{ predsodke, se ustavi. Spomni se ~im ve~ oseb, ki ne ustrezajo temu predsodku.

Kaj misli{, zakaj? 27

1

Učenci individualno odgovorijo na vprašanja. Pogovor o tem, da bolj ko se poznamo, manj predsodkov imamo, ker bolje razumemo ravnanje ljudi. Pogovor o različnih kulturnih značilnostih raznih narodov, ki bogatijo človeško družbo. Nevsiljivo damo priložnost učencem, ki so drugih narodnosti, da pripovedujejo o kulturnem bogastvu svojega naroda.

2

Z nalogo želimo odkriti pri sebi stereotipe, zato moramo biti iskreni. Učencem vnaprej jasno povemo, da ne bo nihče bral odgovorov, da so ti namenjeni samo njim. Zato bo naloga dobro narejena samo, če bodo napisali prvo misel, ki se jim bo porodila ob vsaki iztočnici. K nalogi se vrnete, ko učenci spoznajo, kaj so predsodki. Med svojimi odgovori jih prepoznajo in označijo.

21/10/2006 00:23:52


Pogovor: vsi imamo stereotipe in predsodke. Stereotipi so posplošena dejstva, značilnosti, ki jih pripisujemo ljudem, deželam, predmetom določene skupine, območja. Primeri: temperamentni Primorci, gostoljubni Belokranjci, občutljivi umetniki, klepetave deklice … Kadar pa so stereotipi negativni in vplivajo na naše vedenje, so to predsodki. O nekom ali neki skupini ljudi vnaprej, ne da bi jih poznali, mislimo slabo. Zato se jih izogibamo, jih obrekujemo, jim nagajamo, jih napadamo … 3

Predsodka ne izražajo druga, četrta in peta trditev. Druga izraža radovednost, četrta je pozitivna trditev in peta dejstvo. Z nalogo se učenci urijo v prepoznavanju predsodkov. Po individualnem delu vsako svojo odločitev utemeljijo in uskladijo v parih, preden skupaj pregledamo odgovore.

4

Pozitivnega ravnanja, s katerim premagujemo predsodke, ne opisujejo tri trditve: druga, peta in osma.

sprotno spremljanje učencev razumevanje ključnih pojmov, izražanje stališč

pripomočki posnetki pesmi različnih narodov

literatura http://www.socped.org – Tomaž Vec, Stereotipi in predsodki (maj 2006)

61

01_domaca pokrajina.indd 61

21/10/2006 00:23:53


DRUŽBENE ZNAČILNOSTI DOMAČE POKRAJINE

V družbi so tudi težave »Revščina pomeni, da uživanje človekovih pravic ni popolno in učinkovito, še posebno ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic. Treba se je zavedati, da odsotnost ustrezne zdravstvene oskrbe, izobraževanja, hrane, ustreznega bivališča, dela, zadovoljivega življenjskega standarda, ki so posledice revščine in socialne izključenosti, ovira dostop do državljanskih in političnih pravic. To pa se kaže v tem, da ljudje ne zahtevajo svojih ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic. To je nazoren primer nedeljivosti in medsebojne povezanosti vseh človekovih pravic. Eden izmed najpogostejših predsodkov o revnih je ta, da so revni zato, ker sami to hočejo ali da niso dovolj trdno

delali, kar se nanaša na to, da so leni in neodgovorni. Vse to pa lahko vodi v zaključek, da so revni sami odgovorni za svoj položaj, da družbi ni treba biti odgovorni zanje in da ji tudi ni treba nič narediti zanje. To razmišljanje pa je v nasprotju s kulturo človekovih pravic. Poleg tega pa zamenjuje posledice revščine (npr. vedenjski odkloni, zloraba drog, odklonitev dela, zloraba alkohola …) z vzroki za revščino. Za zmanjševanje revščine se je treba osredotočiti na korenine revščine. To pa zahteva velik politični napor držav in mednarodnih organizacij.« (http://www.amnesty.si/izobrazevanje.php?kid=49, delavnica: Revščina in človekove pravice, april 2006)

cilji Spoznavajo oblike sodelovanja med ljudmi v skupnosti (med narodnimi manjšinami in večinskim narodom). Spoznavajo razlike med formalnim (organiziranim, neosebnim) in neformalnim (osebnim, intimnim) združevanjem. Spoznavajo vrste in oblike medsebojne pomoči. Razvijajo občutke soodgovornosti in osebnega vpliva na razvoj skupnosti.

ključne besede težave v družbi, revščina, brezposelnost, neustrezna izobrazba

ključna vprašanja Kaj povzroča revščino? Zakaj je pomembna dobra izobrazba? Zakaj je družba dolžna pomagati revnim?

predlogi za pouk

62

01_domaca pokrajina.indd 62

1

DELOVNI ZVEZEK

2

Aktualna novica iz dnevnega časopisa, povezana z odpuščanjem, neizplačevanjem plač ali drugo družbeno težavo, najbolje da iz domače pokrajine. Preberemo naslov, odlomek, nato se pogovorimo. Kako razumejo sporočilo, kaj pomeni to za ljudi, ki so prizadeti, za njihove družine…

3

Učbenik in pogovor o brezposelnosti, revščini, izobraževanju in upravičenosti posameznika do pomoči družbe, saj navadno posamezniki niso krivi, ampak so jih družbene razmere privedle v težko situacijo.

4

Učence seznanimo z vlogo socialne službe v občini in s tem, kje se nahaja (fotografija, načrt kraja), z vlogo centra za zaposlovanje ter vlogo socialnega delavca v šoli.

1

21/10/2006 00:23:53


5

Pogovor s socialno delavko.

6

DELOVNI ZVEZEK

7

Igra vlog: pogovor v družini s tremi otroki, ko oče ali mati izve, da bo ostal/-a brez dela.

8

Zvočni posnetek radijskih poročil, ki vsebujejo tudi novico o zmanjševanju števila delovnih mest … Učenci se urijo v poslušanju, prepoznavanju ustrezne informacije. Nato sledi pogovor o konkretnih posledicah na življenje ljudi, ki jih dogodek osebno prizadene.

2

,

3

učbenik V dru`bi so tudi te`ave

 32

Ena velikih te`av je rev{~ina. Revni ljudje imajo premalo denarja, da bi lahko `iveli tak{no `ivljenje kot ve~ina drugih. Ves denar sproti porabijo za najnujnej{e: hrano, obleko, stanovanje, elektriko, vodo, ogrevanje. Revni ljudje ponavadi niso la~ni, raztrgani, umazani, samo vrste dobrin, ki so drugim samoumevne, si ne morejo privo{~iti. Njihovo `ivljenje poteka brez ra~unalnika, kabelske televizije, izletov, potovanj, obiskov raznih {portnih in drugih predstav, ki jih je treba pla~ati, nimajo denarja za dodatno izobra`evanje, razne {porte in zabavo. Najpogosteje povzro~ata rev{~ino izguba slu`be in neizobra`enost. Kadar v nekem kraju preneha delati tovarna ali zaprejo dejavnost, v kateri je mnogo zaposlenih, so te`ave zelo velike. Veliko ljudi naenkrat izgubi delo, prostih delovnih mest pa je malo ali pa jih sploh ni. Mnogo dru`in ostane brez dohodka. Posebno te`ko je, kadar izgubi delo edini, ki pre`ivlja dru`ino. Te`ko je tudi starej{im ljudem, ker te`je najdejo novo zaposlitev. Vendar je brezposelnost velika tudi med mladimi. Mladi te`ko dobijo delo, ~e si niso pridobili nobenega poklica ali pa je ljudi z istim poklicem preve~. V tak{nih primerih je najbolje, da se usposobijo za drugo delo. Med revnimi ljudmi je tudi precej starej{ih, saj imajo mnogi majhne pokojnine in `ivijo sami. Ljudje obi~ajno niso sami krivi za svojo rev{~ino, zato imajo pravico do dru`bene pomo~i. Vsem ljudem je treba omogo~iti dostojno `ivljenje. To je zapisano tudi v na{i ustavi. Ustava je najpomembnej{i zakon Republike Slovenije. V njem so dolo~ene tudi temeljne pravice in dol`nosti dr`avljanov.

Izguba slu`be in neustrezna izobrazba sta najpogostej{a vzroka rev{~ine. Brezposelnost {e posebej prizadene starej{e delavce in dru`ine z enim zaposlenim. Neustrezna izobrazba pa tudi mladim ote`uje zaposlitev. Zato je uspe{en zaklju~ek osnovne {ole in nadaljevanje {olanja v srednji ali poklicni {oli zelo pomemben. 32

Tiho branje. Voden pogovor, saj je tema občutljiva. Časopisni članek je zelo pomanjšan, zato ga ne vključimo med »obvezno« branje. Morda pa bo ravno to, da se ne vidi dobro, za učence izziv in bodo želeli glasno prebrati posamezne dele.

delovni zvezek

 27–28

3 Pre~rtaj trditve, ki izra`ajo predsodek. V razred bomo dobili romsko deklico. Paziti moram, da mi ~esa ne ukrade. V sosednjo hi{o se je priselila dru`ina s tremi otroki. Le kak{ni so? Vse punce so klepetulje. Invalidi so lahko odli~ni {portniki. Peter je pretepa~. Vsak dan se tepe. Novega so{olca `e ne bom prosila za barvice. Saj vem, da so Gorenjci skopi.

2 Ozna~i trditve, s katerimi se strinja{. a)

4 Ozna~i dejanja, s katerimi premagujemo predsodke. izra`anje dobrega mnenja pripisovanje zna~ilnosti posameznika celi skupini ponujanje prijateljstva in pomo~i pozornost na dobre lastnosti pri ljudeh zavrnitve in slab{alne pripombe miroljubne besede sprejemanje druga~nosti smejanje ob {alah na ra~un drugih pogovor o predsodkih

^e ve~ zna{, la`je dobi{ delo.

b)

Vsakdo lahko izgubi delo.

c)

Delo izgubijo samo slabi delavci.

~)

Dru`ba je dol`na pomagati revnim.

d)

Revni niso sami krivi za rev{~ino.

e)

Rev{~ino je bolje skrivati.

f)

Tudi revni ljudje imajo pravico do dostojnega `ivljenja.

g)

Razlike med revnimi in bogatimi ljudmi so prevelike.

h)

Na svetu `ivi veliko ljudi v ve~ji rev{~ini kot v Sloveniji.

V razredu ugotovite, koliko u~encev se strinja s posamezno trditvijo. [tevilo zapi{i v prostor na desni. O trditvah se pogovorite.

V dru`bi so tudi te`ave

3 Na{tej tri poklice, ki so ti v{e~! 1.

1 Izberi eno od besed REVEN ali BOGAT. Napi{i jo v lik. V obliki miselnega vzorca zapi{i, kaj vse ti pomeni.

2. 3.

a) Kaj misli{, s katerim od na{tetih poklicev bi najla`e dobil delo? b) S katerim poklicem bi najve~ zaslu`il?

c) Za kateri poklic bi moral najdlje hoditi v {olo?

~) Kateri poklic bi najraje opravljal

Ugotovi, koliko u~encev v razredu je izbralo isto besedo kot ti? Kaj misli{, zakaj? 27

28

1

Učenci nalogo naredijo samostojno, saj z njo odkrivamo njihove predstave. Predpostavljamo, da bo večina učencev izbrala besedo BOGAT in se bo omejila samo na materialno bogastvo. Nematerialnega bogastva (znanje, kultura, duhovnost, prijateljstvo …) se učenci manj zavedajo. O raznih vrstah bogastva in revščine se pogovorimo.

2

Učenci na levi strani (v krogce) samostojno označijo trditve, s katerimi se strinjajo. Potem ugotovimo, koliko učencev se s posamezno trditvijo strinja, to število pa nato zapišejo na črte na desni strani trditev. O vsaki trditvi se pogovorimo.

3

Namen naloge je, da učenci z različnih vidikov razmišljajo o poklicih, ki so jim všeč. Ob vprašanju 3 c se pogovorimo o vlogi vseživljenjskega učenja.

sprotno spremljanje učencev izražanje stališč, strpnosti/nestrpnosti

01_domaca pokrajina.indd 63

63

21/10/2006 00:23:53


pripomočki dnevni časopis s člankom o zmanjševanju števila zaposlenih … fotografije stavb, kjer je socialna služba v domači pokrajini načrt občinskega središča

vir http://www.amnesty.si/izobrazevanje.php?kid=49 – delavnica: Revščina in človekove pravice (april 2006)

64

01_domaca pokrajina.indd 64

21/10/2006 00:23:53


DRUŽBENE ZNAČILNOSTI DOMAČE POKRAJINE

Skupaj gre lažje Tema se navezuje na pojem družba, družiti se (združevati se), zato najprej ponovimo temeljne pojme in nato izhajamo iz njih. Ponovimo, zakaj se ljudje družimo. Učence spomnimo, da je druženje ena od potreb ljudi in kako je naše življenje vsak trenutek povezano prek predmetov, informacij, zabave itd. z delom drugih ljudi. Spomnimo jih, da kadar delamo skupaj, potrebujemo skupna pravila in v različnih druženjih imamo različne vloge. Ker so druženje ljudi, skupno

delo, skupna skrb za druge … tako zelo pomembni, pa so nekatera združevanja organizirana, predpisana, obvezna, vloge so določene (učitelj, učenec, ravnatelj, hišnik …). Tako se ljudem ni treba vedno znova dogovarjati o pravilih skupnega delovanja, ampak lahko večino časa porabijo za delo, učenje, ustvarjanje. Zato tudi različna prostovoljna društva najprej sprejmejo pravila, kako bodo delovala, in s tem postanejo organizirana združenja.

cilji Spoznavajo oblike sodelovanja med ljudmi v skupnosti (med narodnimi manjšinami). Spoznavajo razlike med formalnim (organiziranim, neosebnim) in neformalnim (osebnim, intimnim) združevanjem. Spoznavajo vrste in oblike medsebojne pomoči. Razumejo pomen ustvarjalne porabe prostega časa, razvijanja motivacije za skupno delo in delo v skupnost.

ključne besede združenja, dobrodelna združenja, sodelovanje ljudi

ključna vprašanja Zakaj se ljudje združujejo? V katerih prostovoljnih in katerih obveznih združenjih si? Katera dobrodelna združenja poznaš? Kako pomoč drugim pomaga tudi tebi?

predlogi za pouk

01_domaca pokrajina.indd 65

1

Ponovitev pojmov druženje, potreba po druženju, sodelovanje, vloge v družbi, prostovoljno – obvezno. Učence razdelimo na 5, 6 skupin. Ker so pojmi zahtevni, jih napišemo na tablo. Vsaka skupina pa mora samo z gibi prikazati določen pojem, ki se lahko večkrat ponovi med skupinami. Preostali učenci poskusijo prepoznati, kateri pojem skupina ponazarja, in utemeljijo svoje razmišljanje. Skupina pa potem pojasni, kako so pojem poskusili predstaviti.

2

Razlaga pojmov združevati se, združenje, obvezno, prostovoljno, organizirano, dobrodelno … Primere napišemo na tablo.

3

UČBENIK

4

Učencem demonstriramo znake posameznih humanitarnih prostovoljnih organizacij (Rdeči križ, Slovenska Karitas, Slovenski odbor za UNICEF, humanitarno Društvo Slovenija …), prirejajo jih k nazivom organizacij. Predstavimo dobrodelna združenja v domači pokrajini.

65

21/10/2006 00:23:53


Ali pa si ogledajo posnetek brezplačne reklame na televiziji ali reklamo v dnevnem tisku, revijah … in se pogovorimo o pomenu dobrodelnih organizacij. ,

,

,

5

DELOVNI ZVEZEK

6

V učilnico povabimo člana prostovoljne organizacije v domači pokrajini, da predstavi učencem delo, jih povabi k sodelovanju …

7

Uporaba izobraževalnega gradiva humanitarnih organizacij.

8

DELOVNI ZVEZEK

2

3

4

1

učbenik

 33–34

Zdru`ujejo se tudi ljudje, ki imajo podobne te`ave, npr. isto bolezen, invalidnost ali so pre`iveli podobno hudo nesre~o.

Skupaj gre la`je

V skupinah za samopomo~ si dajejo pogum, izmenjujejo znanje, se dru`ijo in si na razne na~ine pomagajo. Bolj organizirana so dobrodelna zdru`enja. Ta brezpla~no skrbijo za ljudi, ki so pomo~i najbolj potrebni.

Ljudje veliko ~asa pre`ivimo drug z drugim. V {oli pre`ivi{ kar precej ur skupaj s so{olci, popoldan se dru`i{ s prijatelji, morda trenira{ v {portnem klubu, sodeluje{ v kulturnem dru{tvu ali hodi{ k verouku. Z zdru`evanjem ljudi nastajajo skupine ali zdru`enja. Oblike zdru`evanja ljudi so zelo razli~ne. Nekatera zdru`evanja (npr. v izobra`evanju, vojski, policiji, zdravstvu …) predpi{e dr`ava, ker so pomembna za vse ljudi. Taka zdru`enja so organizirana in obvezna. Tako je v osnovni {oli. Druga zdru`enja so organizirana, vendar prostovoljna. Denimo, izstopi{ iz nogometnega kluba in se vklju~i{ v rokometnega. Izbere{ drugo plesno {olo, se pridru`i{ mladim gasilcem. Zdru`evanje je pogosto prilo`nostno, povsem osebno in brez posebnih pravil. Tako se dru`imo s prijatelji, sorodniki, znanci.

5

Star{i bolnkov ali bolniki sami se pogosto pove`ejo v skupine za samopomo~.

Kaj pomeni zdru`enje – organizirana skupina samostojnih oseb zdru`evati se – delovati skupaj, zaradi skupnih ciljev

Zakaj pomagam drugim? Pri tem imam tudi jaz koristi. Dobro delo, ko nosim vodo sosedi, mi da zadovoljstvo. Ker pomagam drugim, se bolj cenim. Vidim, da moje te`ave niso tako velike, kot te`ave drugih. Zato jih la`je premagam.

Vsa zdru`enja niso tako naravnana. Skupine, ki uni~ujejo lastnino drugih, ustrahujejo druge, kradejo, delajo nemir ali druga~e {kodijo drugim, so slaba zdru`enja. ^e so organizirana, jih imenujemo tolpe.

Organizirano prostovoljno zdru`evanje – pevski zbor

Organizirano obvezno zdru`evanje – razred

Ljudje se zdru`ujejo, ker tako la`je zadovoljijo svoje potrebe in `elje. Ljubitelji gora ustanovijo planinsko dru{tvo, ribi~i ribi{ko, ljubitelji plesa si organizirajo plesni te~aj, ko{arkarji se ob dolo~enem ~asu zberejo na igri{~u.

Tolpe so slaba zdru`enja.

Z zdru`enimi mo~mi ljudje la`je zadovoljimo svoje in skupne potrebe. Pri tem nastajajo razli~na zdru`enja. Nekatera so obvezna, druga prostovoljna.

Osebno zdru`evanje – prijatelji

33

34

Najprej ponovimo in razložimo ključne besede: združevati se, združenje ali skupina, organizirano, priložnostno, prostovoljno, obvezno. Glasno branje in pogovor o vsakem odstavku, fotografiji, risbi. Tiho branje, podčrtovanje ključnih besed (največ 5 v odstavku) s svinčnikom.

delovni zvezek

 29

Skupaj gre la`je 1 Zdru`enjem dolo~i vrsto. Izbiraj med naslednjimi besedami: organizirano, ob~asno, trajno, obvezno, prostovoljno, osebno. Oddelek 5. razreda je

zdru`enje.

Skupina prijateljev pri skrivanju je

zdru`enje.

^eta slovenske vojske je

zdru`enje.

Zaposleni v trgovskem centru so

zdru`enje.

Taborni{ki vod je

zdru`enje.

Nogometna reprezentanca je

zdru`enje.

Planinsko dru{tvo je

zdru`enje.

Sodelavci na skupnem izletu so

zdru`enje.

Skupno praznovanje sorodnikov je

zdru`enje.

2 Na{tej vsaj 5 zdru`enj, v katerih vedno ali ob~asno sodeluje{.

3 Katera dobrodelna zdru`enja pozna{?

4 S katerimi na{tetimi dejavnostmi pomaga{ drugim ljudem? So{olcu dam prepisati nalogo. Pospravim svojo sobo. Nau~im se dru`bo. Odstopim sede` v avtobusu. Popazim na sosedovega otroka. U~iteljici povem, da Sa{a pretepa Jana. 5 Opi{i dobro delo, ki si ga naredil. Kako si se pri tem po~util?

29

66

01_domaca pokrajina.indd 66

1

Najprej ponovimo pomen po dvojicah pojmov: organizirano – osebno, občasno – trajno, obvezno – prostovoljno. Učenci nalogo naredijo v manjših skupinah (3, 4 učenci), saj je precej zahtevna. Vsako združenje naj opredelijo z dvema besedama.

2

Samostojno delo. Z njo preverimo, ali učenec razume temeljni pojem.

3

Nalogo najprej naredijo učenci samostojno, po pogovoru pa odgovor dopolnijo.

4

Naloga omogoča razmislek in pogovor o tem, ali z neko dejavnostjo res pomagamo drugim (prepis domače naloge) ali pomagamo sebi (naučim se predmet družba) oz. opravljamo le svoje delo (pospravim sobo).

5

Čeprav navadno dobro delo vzbuja prijetne občutke, ni nujno vedno tako, zato se pogovorimo tudi o neprijetnih občutkih, ki so morda spremljali dobro delo in jih poskusimo razumeti.

21/10/2006 00:23:53


sprotno spremljanje učencev izražanje z gibom, določanje ključnih besed v učbeniku

pripomočki povečani znaki in imena humanitarnih združenj na različnih listih (za prirejanje) brezplačne reklame humanitarnih organizacij v tisku, posnetek reklam na TV, radiu izobraževalno gradivo humanitarnih organizacij

viri http://www.unicef.si/ – Kotiček za mlade, publikacija »Naredi nekaj več« (april 2006) http://www.karitas.si/ http://www.rks.si – zloženke in knjige tudi za otroke humanitarne organizacije – seznam na spletu

67

01_domaca pokrajina.indd 67

21/10/2006 00:23:54


PROMET IN GOSPODARSTVO Okvirni čas: 6 ur Naslov tematskega sklopa nakazuje dva vsebinska dela, ki ju je smiselno obravnavati vsakega teden dni (po 3 ure). Za tak naslov smo se odločili kljub temu, da strokovno ni povsem ustrezen, saj spada tudi promet med gospodarske dejavnosti. Pravilno bi bilo promet in proizvodne gospodarske dejavnosti.

Morda ob pomoči staršev, zaposlenih v določeni dejavnosti, prikažejo proizvodni proces in izdelke s fotografijami ali filmskim posnetkom.

V 5. razredu učenci razširijo znanje o prometu, kmetijstvu, industriji, obrti iz 3. in 4. razreda, ko so spoznavali predvsem gospodarstvo domačega kraja in osnovno delitev prometa, kmetijskih, industrijskih in obrtnih dejavnosti. Zdaj poudarimo povezanost različnih gospodarskih dejavnosti z geografskimi značilnostmi domače pokrajine, spreminjanje skozi čas zaradi razvoja tehnologije in vse večjo (globalno) povezanosti ljudi (predvsem z uporabo izdelkov in pridelkov z vseh koncev sveta).

UČNI CILJI

Tema je primerna za raziskovalno učenje (npr. vrste in časovna razporeditev prometa, vezanega na šolo) ali učenje z odkrivanjem (npr. vrste gospodarskih dejavnosti v domači pokrajini, od kod vse je določena vrsta blaga v bližnji trgovini), zato smo tovrstne naloge vključili v delovni zvezek, učitelj pa mora ustrezno organizirati pouk. Pri sprotnem spremljanju učencev in preverjanju znanja pa naj bodo v ospredju znanja, vezana na dejavnosti, ki jih opredeljuje učni načrt. Priporočamo, da začnejo učenci čim prej zbirati gradivo (reklame, prospekte, vozne rede, internetne strani, ustrezne članke v lokalnem časopisu, tudi manjše izdelke, embalažo iz domačih proizvodnih obratov …) o prometu in drugih gospodarskih dejavnostih v domači občini. Tematski sklop je zelo primeren tudi za samostojno delo učencev. Napišejo referat ali izdelajo plakat ali časovni trak o razvoju avtomobilskega, železniškega, letalskega, vodnega prometa ali vozil skozi čas. V večji samopostrežni trgovini ugotovijo, od kod je blago določene skupine (npr. konzervirana hrana, mila in šamponi, testenine …).

Tudi ogled tovarne, obrtne delavnice, kmetije, železniške ali avtobusne postaje in pogovor z zaposlenimi je zaželen.

Učenci: – spoznavajo vlogo prometa in komunikacij pri vse večji povezanosti med ljudmi, – spoznavajo pomen vse hitrejšega načina potovanja sporočil za tesnejšo povezanost ljudi na vse večjem prostoru, – spoznavajo oblike gospodarskega prizadevanja v domači pokrajini, – spoznavajo različne gospodarske dejavnosti (si jih ogledajo, zberejo podatke, prospekte ...), – spoznavajo, kako smo ljudje, države, celine med seboj povezani, – dopolnjujejo karto prometnih omrežij, – izdelujejo gospodarsko karto domače pokrajine, berejo preproste karte, – primerjajo podatke o številu in vrsti prometa, vezanega na izbrano trgovino, tovarno, dejavnost ... – primerjajo vplive različnih vrst prometa na okolje, porabo surovin, energije, – primerjajo nekdanji promet in komunikacije z današnjim, – analizirajo povezanost ljudi, držav, celin (ob konkretnem primeru, npr. vsakodnevnih dobrin, hrane, obleke ...) ali ob aktualnem dogodku (naravne nesreče, olimpijske igre ...) – razumejo pomen gospodarskih dejavnosti za življenje ljudi nekoč in danes, – razumejo povezanost, odvisnost gospodarskih dejavnosti s pokrajinskimi osnovami nekoč in danes (obrt, turizem ...), – vrednotijo pozitivne in negativne vplive gospodarskih dejavnosti v dani pokrajini.

STANDARDI ZNANJA Učenec zna: ••

predstaviti vlogo prometa in komunikacij pri vse večji povezanosti med ljudmi,

••

razložiti pomen vse hitrejšega načina potovanja sporočil za tesnejšo povezanost ljudi na vse večjem prostoru,

68

01_domaca pokrajina.indd 68

21/10/2006 00:23:54


••

dopolniti karto prometnih omrežij in tokov,

••

primerjati podatke o številu in vrsti prometa, vezanega na izbrano trgovino, tovarno, dejavnost ...

•••

primerjati vplive različnih vrst prometa na okolje, porabo surovin, energije,

••

primerjati nekdanje oblike prometa in komunikacije z današnjim,

••

ugotoviti (analizirati) povezanost ljudi, držav, celin (ob konkretnem primeru, npr. vsakodnevnih dobrin, hrane, obleke ...) ali ob aktualnem dogodku (naravne nesreče, olimpijske igre ...),

navesti različne gospodarske dejavnosti (si jih ogledati, zbrati podatke, prospekte ...),

imenovati nekatere starejše gospodarske dejavnosti,

•• ••• •• • •••

razložiti pomen gospodarskih dejavnosti za življenje ljudi nekoč in danes, ugotoviti povezanost, odvisnost gospodarskih dejavnosti s pokrajinskimi osnovami nekoč in danes (obrt, turizem ...), izdelati gospodarsko karto domače pokrajine, brati preproste karte, vrednotiti pozitivne in negativne vplive gopodarskih dejavnosti v dani pokrajini.

ZNANJA, VEZANA NA DEJAVNOSTI Načrtovanje Učenec: •

zna predlagati vire za pridobivanje podatkov (knjige, fotografije, ljudje ...).

Zbiranje podatkov Učenec: •

pri neposrednem opazovanju zavestno uporablja različna čutila,

ob vodenju prepozna glavne značilnosti opazovanega predmeta ali pojava,

••

je pozoren na podrobnosti in celoto,

••

pri pisnih (in elektronskih virih, če so na voljo v šoli) zna uporabljati različna kazala, se znajde v leksikonih, slovarjih, enciklopedijah, atlasih, zna poiskati v knjižnici ustrezno knjigo, zgoščenko ...

•••

v danem krajšem besedilu (do 5 strani) najde iskani podatek,

•••

uporabi preproste raziskovalne metode in pripomočke za zbiranje podatkov (vprašalnik, delovni list, preglednico ...).

Zapisovanje, urejanje in predstavitev podatkov Učenec: •

uredi zbrane podatke na različne načine (miselni vzorec, plakat, diagram, grafični zapis ...),

zna napisati poročilo o delu,

predstavi svoje delo samostojno, v skupini (ustno, pisno, slikovno, grafično, npr. s plakatom, razstavo, dramatizacijo, z igro vlog predstavi neko situacijo, svoj pogled, stališče).

Razlaganje in vrednotenje Učenec: •

ugotovi podobnosti in razlike med svojimi izkušnjami in izkušnjami drugih ljudi v različnih prostorih in časih,

naredi sklepe o podatkih in utemelji svoje podatke,

••

01_domaca pokrajina.indd 69

zna razlikovati med dejstvi, stališči in domišljijo.

69

21/10/2006 00:23:54


PROMET IN GOSPODARSTVO

Tovorni promet Promet ljudi, blaga, energije, informacij povezuje življenja ljudi vsega sveta in je bistven za naš način življenja. Pogosto ga primerjamo z ožiljem, ki omogoča življenje organizma. Tovornega ali blagovnega prometa se učenci ne zavedajo tako dobro kot osebnega, zato je treba vlogo in pomen tovornega prometa bolj poudariti. V prometu je zaposlenih veliko ljudi, vendar razen voznikov in mehanikov učenci ne poznajo mnogo drugih. Promet niso samo prometnice in prevoz, njegov del so tudi prometna vozlišča, kjer se tovor pretovarja, skladišči, preusmerja, sledi. Sodobna logistična središča so avtomatizirana, robotizirana, vodena prek računalnikov in zaposlujejo visoko izobražene strokovnjake. Osnovne vrste prometa učenci že poznajo, zato slikovno gradivo in besedilo nadgradimo z zemljevidi. Prepoznavanje različnih vrst poti in drugih prometnih objektov ter znakov opazujejo naj-

prej samostojno, potem pa povezano z drugimi sestavinami karte (reliefom, naselji, vodami), nato ugotavljajo medsebojno povezanost (doline, kotline, ravnine – glavne poti, največja mesta – letališče, morje – luka …). Na pokrajino vpliva promet na več načinov. Poudarimo prostor, ki ga zavzema, deli, omejuje, zmanjševanje kmetijskih površin, preoblikovanje reliefa (useki, predori, nasipi …), vpliv na vode … Primere vzamemo iz domače pokrajine, če so v bližini šole, ali jih prikažemo s fotografijami, uporabimo pa lahko tudi različne fotografije v učbeniku iz različnih pokrajin. Promet kot onesnaževalca okolja učenci že poznajo. Zato razširimo znanje o vplivu različnih vrst goriv na okolje, o nevarnih tovorih, zaščitenih območjih.

cilji Spoznavajo vlogo prometa in komunikacij pri vse večji povezanosti med ljudmi. Spoznavajo, kako smo ljudje, države, celine med seboj povezani. Dopolnjujejo karto prometnih omrežij. Primerjajo podatke o številu in vrsti prometa, vezanega na izbrano trgovino, tovarno, dejavnost ... Primerjajo vplive različnih vrst prometa na okolje, porabo surovin, energije. Primerjajo nekdanji promet in komunikacije z današnjim.

ključne besede tovorni promet, blago, prometno omrežje, vodi

ključna vprašanja Kako bi se spremenilo tvoje življenje, če bi bil ves promet blaga v domačo pokrajino in iz nje prekinjen, tudi različni vodi? Kje je v domači pokrajini največ prometnih poti in kje se jih največ sreča? Zakaj ravno tam? S čim promet onesnažuje okolje?

predlogi za pouk 1

70

01_domaca pokrajina.indd 70

Postavimo ključno vprašanje: kako bi se tvoje življenje spremenilo, če bi ves promet obstal. V parih v omejenem času učenci poiščejo čim več posledic. Po preteku časa

21/10/2006 00:23:54


jih preštejejo. Veliko število kaže na pomen prometa v našem življenju. Nekaj jih zapišemo na tablo. Med njimi poudarimo tiste, ki kažejo na vrsto prometa (potniški, tovorni, cestni, železniški, vodni, zračni, vodi, morda prenos informacij …). 2

DELOVNI ZVEZEK

3

UČBENIK

4

Atlas

5

DELOVNI ZVEZEK

6

Motiviranje učencev za raziskovanje prometa, vezanega na šolo. Izvedba raziskave. DELOVNI ZVEZEK 2

7

Za samostojno dodatno delo učencev:

3

,

4

5

,

1

a) razvoj avtomobilskega, železniškega, letalskega, vodnega prometa ali vozil skozi čas; učenci napišejo seminar ali izdelajo plakat ali časovni trak; b) povezanost z različnimi deželami prek izdelkov; učenci v večji samopostrežni trgovini ugotovijo, od kod so izdelki določene vrste, in to prikažejo s karto ali preglednico.

učbenik

 35–36

Str. 35, 36: Ker imajo učenci že precej predznanja, je tema primerna za samostojno delo z učbenikom. Učenci obe strani najprej preletijo, si ogledajo slikovno gradivo in nato preberejo besedilo. Izdelajo miselni vzorec, v katerem uporabijo besede tovorni promet, vodi, prometno omrežje, poklici, prostor, onesnaževanje, in ga po svoje dopolnijo. Str. 25: Slika pokrajine okoli Šmarja - Sapa: učenci opazujejo in opisujejo, kako gradnja prometnih poti vpliva na pokrajino (zavzema prostor, spreminja relief, deli pokrajino, otežuje prehod živali, omejuje prostorski razvoj naselij …). V učbeniku poiščejo še druge fotografije, risbe, kjer so prometne poti dobro vidne (str. 28, 56, 63, 77 …).

71

01_domaca pokrajina.indd 71

21/10/2006 00:23:54


delovni zvezek

 30–33

1

Učenec vadi branje grafikona, sklepanje (naloga a) in domnevanje (b – bolj svež kruh, več pekarn …, c – 250 kg kruha in več kot 400 l mleka za približno 800 ljudi, č – ne, ker so kupili premalo sadja in zelenjave, d – mesto).

2

V delovnem zvezku je le prostor za grafikon, prej pa mora učenec zbrati in urediti podatke. Naloga je primerna za skupinsko delo. Učenci opredelijo vrste prometa (peš, s kolesom, osebnimi vozili, avtobusom, tovornimi vozili …), koga bodo spraševali (učence oddelka, razreda, zaposlene …), kaj bodo vprašali, kako si bodo razdelili delo, izdelajo preglednico, v katero bodo zapisovali podatke med zbiranjem. Nato podatke zberejo, jih združijo v enotno preglednico in narišejo grafikon ter odgovorijo na vprašanja v delovnem zvezku.

3

Učenec vadi branje poenostavljenega zemljevida. Odgovori: a – 3, b – ne, c – približno 1 km in pol, č – ne, d – manjša plovila in letala, helikopter …

4

Učenec vadi branje prikaza prometnic in prometnih objektov na karti domače pokrajine. Če karta ni poenostavljena, je prepoznavanje cest in železnic med drugimi znaki zahtevnejše. Naloga b je pri topografski karti zelo zahtevna, saj je relief prikazan s plastnicami in si ga učenci težko predstavljajo. Slabši bralci kart naj uporabijo atlas za družbo. Največ poti in glavne poti so navadno blizu največjih naselij, v dolinah in kotlinah … Po samostojnem delu se o ugotovitvah učencev pogovorimo in jim z vprašanji pomagamo razmišljati.

5

Po samostojnem delu se učenci o odgovorih pogovorijo najprej v parih.

atlas za družbo Str. 20, 21: Na slikovni karti Slovenije je dobro vidno, da potekajo glavne prometne poti po dolinah, da se v mesta navadno steka več poti, da je največje prometno vozlišče Ljubljana. Str. 22, 23: Glavne prometne poti so na geografski karti še bolje vidne. Slikovna in geografska karta domače naravne enote. Učenci opazujejo potek prometnic v domači pokrajini in njeni okolici. Glavne prometne poti v preteklosti prikazujejo karte na str. 31 (rimske ceste) ter 34 in 35 (16.–19. stoletje). Učenci opazujejo domačo pokrajino in okolico ter primerjajo potek poti v preteklosti z današnjimi. Primerjajo tudi vrste prometa (tovorništvo, prevozništvo, splavarjenje).

sprotno spremljanje učencev orientacija na zemljevidih, branje prikaza prometnih poti in objektov na zemljevidih

72

01_domaca pokrajina.indd 72

spretnosti raziskovanja in skupinskega dela

21/10/2006 00:23:55


pripomočki zemljevidi domače pokrajine s prometnim omrežjem, tudi poenostavljen zemljevid domače pokrajine

literatura Geografski atlas Slovenije, DZS, Ljubljana, 1998, str. 226–231 (Prometno omrežje, Razvoj železniškega omrežja).

73

01_domaca pokrajina.indd 73

21/10/2006 00:23:56


PROMET IN GOSPODARSTVO

Potniški promet in prenos sporočil Izkušenj v javnem potniškem prometu imajo danes učenci malo, razen morda z mestnim prometom v večjih mestih. Zato je priporočljivo spoznavanje domače pokrajine z uporabo javnega prometa in spoznavanje vloge potnika, od izbiranja vrste prevoza glede na vrste prometnih poti, iskanja, branja voznega reda, načrtovanja potovanja do individualnega kupovanja vozovnic … Ker je organizacija takšne ekskurzije zahtevnejša in morda zaradi redkih javnih linij celo nemogoča, jo lahko kombiniramo z naročenim prevozov le v eno smer. Športni, kulturni, naravoslovni, tehniški dan organiziramo s prevozom z vlakom ali z javnim avtobusom. Morda je osrednja tema dneva dejavnosti spoznavanje delovanja prometnega vozlišča, kjer se prerazporeja in pretovarja različne tovore, tako da učenci spoznavajo logistiko, naprave, poklice … V delovnem zvezku smo izbrali naloge za urjenje spretnosti, ki jih potrebuje potnik: branje voznega reda, načrta linij mestnega prometa, vloge pot-

nika. V računalniški učilnici na šoli pa lahko dodamo še uporabo računalnika pri iskanju voznih redov avtobusa, vlaka, letal in obe učni temi, potniški promet in prenos sporočil, povežemo. Prenos sporočil so učenci spoznavali že v prejšnjih razredih. Pri družbi poudarimo družbeni pomen komuniciranja na daljavo: možnosti opravljanja dela na domu, storitve, ki prihajajo na dom (banka, pošta, trgovina, šola, zdravstveni nasveti in kontrola …), lažje, pogostejše komuniciranje ljudi, vzdrževanje prijateljstev, združevanje ljudi s podobnimi interesi. Razdalje za vse to niso več ovira, vendar potrebujejo ljudje novo znanje, računalnike, države in pokrajine pa ustrezno infrastrukturo (sateliti, oddajniki, pretvorniki, kabli …) in za vse to je potreben tudi denar. Ljudje, ki nimajo doma računalniške povezave s spletom, morajo imeti možnost uporabe novih tehnologij in dostop do informacij v javnih ustanovah – knjižnicah, šolah …

cilji Spoznavajo vlogo prometa in komunikacij pri vse večji povezanosti med ljudmi. Spoznavajo pomen vse hitrejšega načina potovanja sporočil za tesnejšo povezanost ljudi na vse večjem prostoru. Spoznavajo, kako smo ljudje, države, celine med seboj povezani. Dopolnjujejo karto prometnih omrežij.

ključne besede potniški promet, načrtovanje poti in javnega prevoza, prenos sporočil, prijateljstva na daljavo

ključna vprašanja Iz domačega kraja bi rad prišel z javnim prometom v ..., zaradi npr. pregleda pri zdravniku. Naredi časovni načrt poti. Kaj vse lahko opraviš kar prek telefona, spleta? Katere prednosti/slabosti imajo opravila na daljavo? Kaj meniš o prijateljstvih na daljavo?

74

01_domaca pokrajina.indd 74

21/10/2006 00:23:56


predlogi za pouk 1

Atlas za družbo. Ob slikovni karti sveta si učenci zamislijo svoje potovanje po svetu. Kam in kako bi potovali si pripovedujejo v dvojicah, vsak po 3 minute. Po preteku časa zberemo in napišemo na tablo načine prevoza, ki so si jih zamislili. Med vsemi načini izločimo (obkrožimo) tiste, ki imajo značaj javnega potniškega prometa. Kot kriterije javnega prevoza upoštevamo, da je prevoz potnikov za »voznika« bolj ali manj stalen vir zaslužka.

2

Razlaga značilnosti javnega potniškega prometa. Ključni pojmi: gospodarska dejavnost, v kateri so zaposleni ljudje in za prevoz potnikov dobijo plačilo, prometna sredstva, vozni red, postaja, postajališče, letališče, pristanišče, medkrajevni, medcelinski promet …

3

Razlaga voznega reda in branja voznega reda na primeru domače avtobusne ali železniške linije. To je najbolje narediti v računalniški učilnici in učence naučiti uporabljati vozni red na spletu.

4

DELOVNI ZVEZEK

5

Pripravimo prometno skico domače pokrajine in vanjo učenci vrišejo poti z javnim potniškim prometom, upoštevajoč podatke voznih redov. Pogovor: katera naselja so dobro, katera slabo povezana z javnim prometom, zakaj je javnega prometa zdaj manj, kot ga je bilo v preteklosti, kaj (bi) omogoča(-l) dober javni promet …

6

DELOVNI ZVEZEK

7

UČBENIK – Potniški promet

8

Plakat, ponovitev prenosa telefonskih, spletnih … sporočil.

9

UČBENIK – Prenos sporočil

1

,

3

2

10 Pogovor: o prijateljstvih na daljavo in izkušnjah učencev, o bontonu pri uporabi telefona, SMS-sporočil, e-pošte … Spodbujamo povezanost učencev (izmenjava telefonskih številk, e-naslovov), tudi sami bodimo dostopni učencem/staršem in z njimi komunicirajmo tudi prek spleta. 11 Računalniška učilnica: a) demonstracija učenja na daljavo ali b) iskanje nasvetov, npr. povezanih z učenjem (http://www.otroci.org/php/nasveti/), zdravjem (spletne strani pod geslom zdravstveni ali zdravniški nasveti), potovanji …

učbenik

 37–39

Potniški promet Vsebina ni zahtevna, saj se vsebinsko iz prejšnjih let le rahlo nadgrajuje, zato jo lahko učenci samostojno preberejo in obnovijo v parih.

01_domaca pokrajina.indd 75

75

21/10/2006 00:23:56


Prenos sporočil Poudarek je na obeh slikovnih shemah – raznoliki uporabi računalnika in telefona v vsakodnevnem življenju, o kateri se pogovorimo. Prenosa sporočil se le dotaknemo, saj gre za ponovitev snovi iz prejšnjih let in iz naravoslovja.

delovni zvezek

Potni{ki promet in prenos sporo~il

 34–36

1 Oglej si vozni red.

c) ^e bi se vozil v {olo iz Diva~e v Postojno z vlakom, ob kateri uri bi imel odhod z

3 Matev` razlaga vlogo potnika v javnem prometu drugo{olcu Roku. Kaj vse mu mora povedati, da bo Rok znal pravilno in vljudno ravnati pri vstopu, na vozilu in pri izstopu?

doma~e postaje? Kdaj bi imel odhod vlaka s postaje Postojna? Kdaj bi bil spet na doma~i postaji? ~) ^e bi imeli pouk tudi v soboto, ali bi lahko od{el in pri{el ob isti uri? ^e ne, zapi{i novo uro odhoda in prihoda. Odhod:

, prihod:

2 Oglej si del na~rta poti mestnega prometa v Ljubljani. Vsak avtobus vozi po to~no dolo~eni poti.

Gospodarstvo in pokrajina 1 Pove`i dejavnost s pokrajinsko zna~ilnostjo, s katero je povezana. poljedelstvo

hribovito povr{je, dovolj padavin

govedoreja {tevilka linije kon~na postaja vmesna postaja

morje ali sladke vode

vinogradni{tvo

travniki in pa{niki

ribi{tvo

gri~evnato povr{je, dovolj toplo podnebje

gozdarstvo

rodovitna prst, uravnano povr{je

a) Na vozilih so napisane kon~ne postaje posameznih linij. Kateri sta na liniji 11? , b) Si na postajali{~u Bavarski dvor in vstopi{ na avtobus 11, pelje{ se do Zalo{ke. Tu prestopi{ na avtobus 10 in se pelje{ do predzadnjega postajali{~a. Kam si pri{el?

Katera kmetijska dejavnost je najbolj raz{irjena?

c) V mesto si pri{el z vlakom in gre{ v Trnovo. Opi{i, kako bi pri{el tja

Zakaj?

a) Kolikokrat na dan ustavi vlak na postaji Diva~a? Upo{tevaj odhode in prihode.

b) V katerih delih dneva je zveza med Ljubljano in Koprom najpogostej{a?

34

1

35

36

Učenci najprej na zemljevidu Slovenije poiščejo železniško progo Ljubljana–Postojna–Koper. Pokažemo lego Divače. Vozni red učencem najprej razložimo (smer potovanja, postaje, časi, pomen znakov in opomb) in naredimo skupen primer ali več primerov – npr. prihodi in odhodi iz Kopra (kolikokrat, kdaj, kam, od kod). Branje bo lažje, če del voznega reda učenci prekrijejo ali kar prečrtajo. Na zgornjem prekrijejo spodnji del od Hrpelj - Kozine do Pule in na spodnjem zgornji del od Pule do Hrpelj - Kozine. Še lažje pa bo branje, če prekrijejo tudi del od Sežane do Divače in opazujejo samo vozni red na eni liniji, Koper–Ljubljana in obratno. Z večjim ali manjšim prekrivanjem voznega reda so naloge diferencirane po zahtevnosti. Potem učenci urijo branje samostojno in naredijo naloge, ki so precej zahtevne, če morajo upoštevati dve liniji. a) Upoštevati moramo dve smeri prihoda/odhoda proti Ljubljani in proti Sežani. Smer Divača–Koper: 8 vlakov iz Ljubljane, 4 iz Sežane, 1 iz Divače, skupaj 13 vlakov. Smer Koper–Divača: 7 vlakov iz Kopra, 3 iz Hrpelj - Kozine, 5 iz Divače v Sežano, skupaj 15 vlakov. Vseh prihodov in odhodov je 28. b) Iz Ljubljane proti Kopru odpelje največ vlakov zjutraj, iz Kopra v Ljubljano pa zvečer. c) Odhod iz domače postaje 6.43, odhod iz Postojne 16.30, prihod na domačo postajo 17.06. č) Odhod in prihod v soboto ob isti uri.

2

a) Učenci poiščejo linijo 11 in ji sledijo do končnih postaj (Zalog, Bežigrad). b) V Novo Polje. c) Vlak pripelje na kolodvor. Tega izraza za železniško postajo učenci najbrž ne poznajo, zato ga najprej uvedemo in povemo, da se tako imenuje tudi avtobusno postajališče pred železniško postajo. Poiskati morajo tudi Trnovo. Neljubljančanom povemo, da je to del Ljubljane na jugu. S postajališča Kolodvor pri železniški postaji pelje v Trnovo avtobus številka 9.

3

Primer iz naloge lahko učenci zaigrajo ali/in odgovor napišejo.

atlas Domišljijsko potovanje ob slikovni karti sveta na str. 12, 13.

76

01_domaca pokrajina.indd 76

Načrtovanje potovanja na obisk k vietnamski družini (fotografija na str. 15) ob karti Države in ljudje sveta na str. 14, 15.

21/10/2006 00:23:57


sprotno spremljanje učencev branje voznih redov in prometnega omrežja na kartah

pripomočki avtobusni ali/in železniški vozni red za domači kraj računalniška učilnica s povezavo s spletom: • e-programi za učenje na daljavo, spletna stran Zavoda RS za šolstvo • http://www.otroci.org – Stran za otroke

77

01_domaca pokrajina.indd 77

21/10/2006 00:23:58


PROMET IN GOSPODARSTVO

Gospodarstvo in pokrajina Ponovimo gospodarske dejavnosti, ki so jih učenci spoznali v 4. razredu na primeru domačega kraja. Zdaj spoznavajo večje območje, vsaj občino, in razširijo poznavanje dejavnosti. Pojem gospodarstvo je abstrakten in zato zahteven. Treba ga je neprestano povezovati s konkretnimi dejavnostmi v domačem okolju in obratno, konkretne gospodarske dejavnosti uvrščati med gospodarske panoge. Učna snov je poglobljena v dve smeri: a) predstavljanje pomena gospodarstva za vse občane (zaposlitev, kupna moč in zato več storitvenih dejavnosti, davki in prispevki, družbene ustanove, infrastruktura …), b) prepoznavanje zvez med pokrajino in gospodarskimi dejavnostmi ljudi: z reliefom (strmina, višina, prisojnost …) povezujemo kmetijske dejavnosti in gozdarstvo; z vodami (termalne

vode, morje, reke ...) turizem, promet, ribolov; s surovinami (kamnolomi, peskokopi, glinokopi …) vrsto industrije (predvsem gradbena); z energetskimi viri (premog, vodna energija) elektrarne; z mestno pokrajino različno industrijo, storitve … Podatke o gospodarstvu domače občine iščemo na občinski spletni strani, v Geografskem atlasu Slovenije in na spletnih straneh Gospodarske zbornice Slovenije. Podatki o podjetjih so prikazani po območnih gospodarskih zbornicah in jih lahko izpisujemo po različnih kriterijih. Na spletni strani Gospodarske zbornice Slovenije (www.gzs.si – januar 2006) izbiramo naslednja gesla: podatkovne zbirke – register podjetij – iskanje, pod drugo točko pa izberemo območje, ki nas zanima in vrsto podjetij (velika, mala, srednja, vsa).

cilji Spoznavajo oblike gospodarskega prizadevnja v domači pokrajini. Spoznavajo različne gospodarske dejavnosti (si jih ogledajo, zberejo podatke, prospekte ...). Izdelujejo gospodarsko karto domače pokrajine, berejo preproste karte. Razumejo pomen gospodarskih dejavnosti za življenje ljudi nekoč in danes. Razumejo povezanost, odvisnost gospodarskih dejavnosti s pokrajinskimi osnovami nekoč in danes (obrt, turizem ...). Vrednotijo pozitivne in negativne vplive gopodarskih dejavnosti v dani pokrajini.

ključne besede gospodarske dejavnosti, značilnosti pokrajine, spreminjanje pokrajine

ključna vprašanja Katerih od vsakodnevno uporabljenih predmetov, hrane … ne bi mogli izdelati, pridelati v domači pokrajini? Katere vrste gospodarskih dejavnosti so v domači pokrajini? S katerim poklicem bi se lahko zaposlil v domači pokrajini? Zakaj je za vse občane pomembno, da so v domači pokrajini različne gospodarske dejavnosti?

predlogi za pouk 1

78

01_domaca pokrajina.indd 78

Ogled zbranega gradiva o gospodarstvu domače pokrajine: oglasi, prospekti, časopisni članki, natisnjene internetne predstavitve, manjši izdelki, embalaža ipd. glavnih

21/10/2006 00:23:58


gospodarskih dejavnosti v domači pokrajini. Gradivo lahko dopolnimo s kratkimi opisi nekaterih dejavnosti. Poiščemo, imenujemo skupne značilnosti celotnega gradiva: gospodarske dejavnosti iz domače pokrajine. 2

UČBENIK str. 40

3

Delo v skupinah z zbranim gradivom: a) Zberemo, zapišemo in se pogovorimo o kriterijih, kako bi lahko raznoliko gradivo razvrstili: npr. po vrstah izdelkov (dejavnosti), kraju, območju dejavnosti, poklicih, vplivu na okolje … Nato gradivo po enem od kriterijev razvrstimo v skupine, npr. po gospodarskih panogah. b) Vsako skupino gradiva podrobneje pregleda in analizira ena skupina učencev. Pri tem upošteva tudi kriterije, o katerih smo se prej pogovorili. Ugotovitve predstavijo na plakatu. c) Ogled plakatov in pogovor o prikazani vsebini in o videzu izdelka – plakata.

4

UČBENIK str. 41

5

DELOVNI ZVEZEK

6

Gost iz ene od gospodarskih dejavnosti, ki predstavi učencem dejavnost, izdelke, poklice … Učenci vnaprej pripravijo vprašanja.

7

Obisk ene od dejavnosti: ogled, pogovor … Učenci vnaprej pripravijo vprašanja. Prosimo za dovoljenje, da učenci fotografirajo proizvodnjo.

učbenik Gospodarstvo in pokrajina

 40–41

1

,

2

,

3

Zna~ilnosti pokrajine vplivajo na vrsto gospodarstva. S sadjarstvom se ukvarjajo v pokrajinah, kjer sadje dobro uspeva. Lesna industrija je navadno v gozdnatih pokrajinah. @ivilska industrija, kot so pekarne, pa je tam, kjer `ivi veliko ljudi. Gospodarske dejavnosti spreminjajo zna~ilnosti pokrajine. Prepogosto jo tudi onesna`ujejo. Pokrajina vpliva na gospodarstvo,

Gospodarske dejavnosti so kmetijstvo, industrija, obrt, turizem, prevozni{tvo itd. V vsaki pokrajini so zelo pomembne, saj je v njih zaposlena ve~ina ljudi. Zaposleni dobijo pla~e, ob~ina in dr`ava pa davke in prispevke. S tem denarjem potem pla~ujejo slu`be, ki so potrebne vsem ljudem: {olstvo, zdravstvo, policijo in podobne. Tudi denar za gradnjo cest, kanalizacije, urejanje smeti{~ in podobnih objektov, pomembnih za vse ob~ane, se zbere z davki in prispevki.

GOSPODARSKE DEJAVNOSTI Kmetijstvo • `ivinoreja • poljedelstvo • sadjarstvo • vinogradni{tvo

Gozdarstvo

gospodarstvo vpliva na pokrajino.

Ribi{tvo

Gospodarstvo vpliva tudi na selitve ljudi. Ljudje se priseljujejo v kraje, kjer najdejo zaposlitev. Iz pokrajin, kjer je delovnih mest vse manj, pa se ljudje odseljujejo.

Gospodarstvo se razvija. Nastajajo nova delovna mesta, ljudje se na taka obmo~ja priseljujejo. priseljevanje

Industrija • lesna • tekstilna • `ivilska • kovinska Gospodarstvo nazaduje. Vse manj je delovnih mest in ljudje iz takih krajev odhajajo.

Obrt • mizarstvo • kju~avni~arstvo • {ivilstvo • elektromehanika

Turizem

Prevozni{tvo

Za zimski turizem so primerne gorate pokrajine z veliko snega. Z urejanjem smu~i{~ so spremenili relief, rastlinstvo, prst, umetno zasne`evanje pa vpliva na vode.

odseljevanje

Gospodarske dejavnosti v pokrajini so zelo pomembne za ljudi, ki v njih delajo, in za vse druge ob~ane. V pokrajine z razvitim gospodarstvom se ljudje priseljujejo. Pokrajinske zna~ilnosti vplivajo na gospodarske dejavnosti, te pa s svojim delovanjem spreminjajo pokrajino. 40

41

Ob shemi na str. 40 učenci ponovijo vrste gospodarskih dejavnosti, ki so jih spoznali v 4. razredu. V besedilu pa je na kratko razložen pomen gospodarstva za skupnost, kar je precej abstraktna in zahtevna tema, zato je potrebna dodatna razlaga. Povezanost gospodarstva z naravnimi in družbenimi značilnostmi pokrajine je prikazano s sliko in kratkim besedilom na str. 41. Tudi razumevanje teh povezav je zahtevno, zato svetujemo vodeno branje celotne strani.

delovni zvezek

3 Matev` razlaga vlogo potnika v javnem prometu drugo{olcu Roku. Kaj vse mu mora povedati, da bo Rok znal pravilno in vljudno ravnati pri vstopu, na vozilu in pri izstopu?

 36–37

2 V vsaki pokrajini so naravne in kulturne zna~ilnosti, zaradi katerih jo je vredno obiskati. Katere so v va{i pokrajini?

Katere dejavnosti so se ob njih razvile?

Gospodarstvo in pokrajina

3 Izberi eno od pomembnej{ih gospodarskih dejavnosti v doma~i pokrajini in opi{i njen vpliv na okolje in na `ivljenje ljudi.

1 Pove`i dejavnost s pokrajinsko zna~ilnostjo, s katero je povezana. poljedelstvo

hribovito povr{je, dovolj padavin

govedoreja

morje ali sladke vode

vinogradni{tvo

travniki in pa{niki

ribi{tvo

gri~evnato povr{je, dovolj toplo podnebje

gozdarstvo

rodovitna prst, uravnano povr{je

Gospodarstvo se spreminja Katera kmetijska dejavnost je najbolj raz{irjena?

1 Na{tej gospodarske dejavnosti, ki so bile razvite v doma~i pokrajini v ~asu mladosti starih star{ev. Zakaj?

Obkro`i tiste, ki so {e vedno v va{i pokrajini, ~eprav so morda spremenjene. 36

01_domaca pokrajina.indd 79

37

79

21/10/2006 00:23:58


1

Pravilni odgovori: poljedelstvo – rodovitna prst, uravnano površje govedoreja – travniki, pašniki vinogradništvo – gričevnato površje, dovolj toplo podnebje ribištvo – morje ali sladke vode gozdarstvo – hribovito površje, dovolj padavin (V pogovoru dodamo še ustrezno temperaturo, s čimer je povezana višinska gozdna meja.) Učenci naj si predstavljajo (vizualizirajo) videz domače pokrajine in ocenijo, katera kmetijska panoga je najbolj razširjena. Če je domača pokrajina raznolika, lahko ocenijo za vsak njen del prevladujočo kmetijsko dejavnost (posebej za ravninski del, posebej za gričevje, posebej za hribovje …) in to utemeljijo. V pomoč sta zemljevid domače pokrajine in zemljevid kmetijstva v atlasu za družbo. Utemeljitev je navadno lažja, če hkrati razmišljajo o vseh možnih panogah in izbirajo najbolj donosno. Primer: na prisojnih pobočjih gričevij bi uspeval tudi gozd, lahko bi imeli pašnike ali travnike, poljedelstvo npr. v terasah, vendar lahko kmet največ zasluži s sadovnjaki, vinogradi.

2

V odgovoru lahko učenci zapišejo predvsem znane turistične ali rekreacijske točke ali/in točke, ki se jim zdijo privlačne. Pri drugem vprašanju pa so lahko usmerjeni v dejavnosti, ki turizem, rekreacijo podpirajo (npr. gostinske storitve, prometne zveze …), ali/in v dejavnosti, ki jih zavirajo (npr. zaradi ograjenih pašnikov težka dostopnost, hrupna obrt v bližini …).

3

Učenci bodo laže razmišljali o vplivu dejavnosti na okolje, če bodo imeli model (vprašanja) za razmišljanje. Ponudimo jim naslednja oz. nekoliko prirejena vprašanja: a) ali dejavnost zavzema veliko/malo prostora, b) katere vire iz okolja uporablja (voda, pesek, prst …), c) ali onesnažuje okolje (vodo, zrak, prst), č) ali daje zaslužek veliko ljudem, d) ali se zaradi nje razvijajo tudi druge dejavnosti (promet, trgovina, storitve …).

atlas Str 24–29: Zemljevidi Turizem in rekreacija, Kmetijstvo, Industrija. Učenci preberejo naslov, si ogledajo legendo, poiščejo domače območje. Preberejo in komentirajo karto.

sprotno spremljanje učencev skupinsko delo: sodelovanje plakat: vsebina, oblika

pripomočki zbrano gradivo o gospodarstvu domače pokrajine: oglasi, prospekti, časopisni članki, natisnjene internetne predstavitve, manjši izdelki, embalaža ipd. glavnih gospodarskih dejavnosti v domači pokrajini (manjkajoče panoge na kratko opišemo na listih) karta domače pokrajine

80

01_domaca pokrajina.indd 80

21/10/2006 00:23:58


literatura in viri Za učitelje: Geografski atlas Slovenije, DZS, Ljubljana, 1998, str. 180–221. spletne strani občine in podjetij www.gzs.si/register/iskanje.asp – spletna stran Gospodarske zbornice Slovenije (januar 2006) enciklopedije za otroke, teme o gospodarstvu Za učence: Gospodarstvo, zbirka Moja prva enciklopedija, Učila, Tržič, 1997.

81

01_domaca pokrajina.indd 81

21/10/2006 00:23:58


PROMET IN GOSPODARSTVO

Gospodarstvo se spreminja Poudarimo spreminjanje gospodarstva. To je posledica tehnološkega razvoja v panogi, v prometu, komunikacijah ter na splošno in v spreminjanju družbenih razmer (pomanjkanje delovne sile, izobrazba, cena dela …). Spremembe se dogajajo vse hitreje in se bodo tudi v prihodnje, zato je izobraževanje zdaj še pomembnejše, kot je bilo v preteklosti. Drugi poudarek je na grafičnem prikazovanju podatkov. Z zemljevidi prikazujemo prostorsko razporeditev, z grafi pa količinske spremembe. Učenci se učijo brati gospodarske karte in jih izde-

lovati. Z grafikoni predstavimo število zaposlenih ali količino izdelkov. Iz prikaza podatkov za dve ali več obdobij pa ugotavljamo spremembe. Nekaj podatkov o gospodarstvu (nekdanjih) občin za pretekla obdobja najdemo v statističnih letopisih Republike Slovenije, v popisih prebivalstva in v starejših monografijah, diplomskih nalogah … Novejše podatke o gospodarstvu domače občine iščemo na občinski spletni strani, v telefonskem imeniku in na straneh Gospodarske zbornice Slovenije (www.gzs.si – januar 2005).

cilji Izdelujejo gospodarsko karto domače pokrajine, berejo preproste karte. Razumejo pomen gospodarskih dejavnosti za življenje ljudi nekoč in danes. Razumejo povezanost, odvisnost gospodarskih dejavnosti s pokrajinskimi osnovami nekoč in danes (obrt, turizem ...). Vrednotijo pozitivne in negativne vplive gospodarskih dejavnosti v dani pokrajini.

ključne besede razvoj znanosti in tehnologije, spreminjanje gospodarstva, zemljevid gospodarstva

ključni vprašanji Kako so razporejene gospodarske dejavnosti po domači pokrajini in zakaj? Kateri sledovi gospodarstva v preteklosti so še vidni v domači pokrajini?

predlogi za pouk 1

Atlas za družbo. Ob kartah Kmetijstvo, Industrija, Turizem in rekreacija učenci: a) Ponovijo gospodarske dejavnosti domače pokrajine. b) Pogovorimo se o tematskih zemljevidih in vplivu merila na količino in natančnost prikazanih podatkov. Tematski zemljevidi prikazujejo razširjenost samo ene vrste pojavov, procesov. Zemljevidi v atlasu so zelo pomanjšani, saj prikazujejo celotno Slovenijo. Zato so manj natančni kot so tematski zemljevidi za domačo pokrajino.

82

01_domaca pokrajina.indd 82

2

UČBENIK

3

DELOVNI ZVEZEK

2

21/10/2006 00:23:59


4

Izdelovanje stenske gospodarske karte domače pokrajine. Hkrati učenci izdelujejo svoje gospodarske karte domače pokrajine. Najprej izdelamo legendo. Znake naj predlagajo učenci. Priporočamo uporabo kartografskega kompleta (stenska karta in že izdelani znaki ali prosojnica z že izdelanimi znaki ali računalniška izdelave karte), saj je izdelava tematske karte hitrejša, izdelek pa ličnejši.

5

Ob gospodarski karti se pogovorimo o razporeditvi gospodarskih dejavnosti v domači pokrajini. Katere dejavnosti so v naseljih, katere zunaj njih? Kako so razporejene glede na relief (kmetijske panoge), vode, prometnice, meje …?

6

DELOVNI ZVEZEK

7

Primerjanje starih fotografij gospodarskih objektov, proizvodnje, pokrajine … z novejšimi fotografijami z vidika spreminjanja gospodarstva.

8

Ogled starih ali/in novejših filmov, ki prikazujejo proizvodnjo.

1

učbenik

 42–43

Učenci samostojno preletijo učno enoto in jo nato preberejo. Pogovorimo se o vsaki sliki posebej in o vsakem odstavku. Iz gospodarske karte lahko domnevajo značilnosti reliefa prikazanega območja; živinoreja in gozdarstvo – višji, strmejši relief; sadjarstvo in vinogradništvo – gričevja. Grafikona kažeta na zmanjševanje kmečkega prebivalstva. Ali je podobno tudi v domači pokrajini? Članek iz časopisa naj preberejo samo najradovednejši. Ob fotografijah Jesenic in mlina se pogovorimo o prvih industrijskih obratih in nekdanjih mlinih v domači pokrajini.

delovni zvezek

 37–38

2 V vsaki pokrajini so naravne in kulturne zna~ilnosti, zaradi katerih jo je vredno obiskati. Katere so v va{i pokrajini?

2 Zberi podatke o gospodarskih in storitvenih dejavnostih v izbranih naseljih v doma~i pokrajini. Naselja si v oddelku razdelite tako, da boste zajeli razli~na naselja v doma~i pokrajini. Izdelaj preglednico, iz katere bosta razvidna kraj in vrsta dejavnosti. Ve~ino podatkov bo{ na{el v telefonskem imeniku.

Katere dejavnosti so se ob njih razvile?

3 Izberi eno od pomembnej{ih gospodarskih dejavnosti v doma~i pokrajini in opi{i njen vpliv na okolje in na `ivljenje ljudi.

Gospodarstvo se spreminja 1 Na{tej gospodarske dejavnosti, ki so bile razvite v doma~i pokrajini v ~asu mladosti starih star{ev.

Obkro`i tiste, ki so {e vedno v va{i pokrajini, ~eprav so morda spremenjene.

Zbrane podatke uporabi pri izdelavi gospodarske karte doma~e pokrajine. 37

01_domaca pokrajina.indd 83

38

1

Učenec jo naredi doma ob pomoči starejših ljudi.

2

Naloga ni primerna za mestne občine z zelo raznolikimi gospodarskimi dejavnostmi.

83

21/10/2006 00:23:59


Učenci individualno ali v paru zberejo podatke in jih prikažejo s preglednico. Panoge, po katerih bodo prikazovali, združevali podatke, je dobro vnaprej uskladiti, da bodo podatki primerljivi. Primer: kmetijstvo, rudarstvo, industrija, obrt, trgovina, gostinstvo, promet, bančništvo, pošta in telefon, turizem in rekreacija … O zbranih podatkih se pogovorimo, razrešimo težave pri uvrščanju. Morda izdelamo skupno preglednico, da lahko učenci samostojno izdelajo svoje gospodarske karte občine. Delo pa učencem olajšamo, če podatke vnaprej zberemo, vendar jih ne uredimo.

atlas Str. 24–29: Karte Turizem in rekreacija, Kmetijstvo, Industrija. Pri vsaki karti učenci preberejo naslov, si ogledajo legendo, poiščejo domače območje, preberejo prikazane podatke in jih komentirajo (ali je prikaz natančen – kaj je, kaj ni prikazano, zakaj ni na karti več podatkov za domačo pokrajino …).

sprotno spremljanje učencev zbiranje in urejanje podatkov, izdelovanje karte

pripomočki karta domače pokrajine telefonski imenik didaktični komplet za družbo (založba Terra, Kranj): stenska karta in kovček s kartografskimi pripomočki, mapa prosojnic za posamezne naravne enote

literatura in viri Geografski atlas Slovenije, DZS, Ljubljana, 1998. monografije o domači pokrajini in njenih krajih http://www.gzs.si – spletne strani Gospodarske zbornice Slovenije (januar 2006) http://www.stat.si – Statistični letopis, popisi prebivalstva (september 2006)

84

01_domaca pokrajina.indd 84

21/10/2006 00:23:59


PRETEKLOST DOMAČE POKRAJINE Učne teme si sledijo od metodoloških, kako odkrivati preteklost domače pokrajine, do kronološkega pregleda zgodovinskih dob na primeru domače pokrajine. Eno temo naj bi učenci spoznavali skozi aktivno zgodovinsko raziskovanje oz. odkrivanje. Priporočljivo je projektno učno delo, s katerim povežemo tudi metodološke teme. Za raziskovanje izberemo obdobje, iz katerega imamo v domači pokrajini materialne ostanke, ali primerno temo. Vrstni red učnih enot smiselno prilagodimo. Primer: učenci odkrivajo spomenike v ožjem pomenu besede v okolici šole in raziskujejo poznavanje spomenikov, odnos do spomenikov med krajani, med učenci … Projekt uvrstimo v zadnji del tematskega sklopa. Zgodovinski sklop tako začnemo s časovnim trakom zgodovine, kronološki pregled končamo z obiskom muzeja, nato pa izvedemo projekt. Ali pa projekt poteka vzporedno s spoznavanjem zgodovinskih obdobij. To je še posebej priporočljivo, če se omejimo na ožjo temo, npr. prehrana ljudi skozi čas, in je v ospredju razvojni pristop.

Okvirni čas: 15 ur

UČNI CILJI Učenci: – spoznavajo življenje ljudi v preteklosti in ga primerjajo z današnjim, – spoznavajo pomembnejše kulturnozgodovinske spomenike, – spoznavajo znane osebnosti iz domače pokrajine, – spoznavajo, da do nekaterih sprememb pride hitro, do drugih počasi, – spoznavajo, da do nekaterih sprememb pride zaradi določenih vzrokov (vzrok – posledica) – spoznavajo nekatere šege in praznike, – se znajo orientirati v času in prostoru, – znajo razvijati aktivne oblike dela in raziskovati preteklost (s pomočjo literature, virov, obiska muzeja), – razumejo, kaj so kulturnozgodovinski spomeniki, – razumejo pomen kulturnozgodovinskih spomenikov, – razumejo, kaj so šege in navade, – razumejo, kaj vpliva na družbeni razvoj (razvoj znanosti, tehnologije, razmerij med ljudmi), – analizirajo, razumejo različne učinke družbenih sprememb (kaj olajšuje vsakdanje življenje ljudi, kakšna tveganja prinaša napredek), – spoštujejo, ohranjajo pozitivno tradicijo (šege, kulturne spomenike ...).

STANDARDI ZNANJA Učenec zna: • izdelati časovni trak, • orientirati se na časovnem traku, • opisati življenje ljudi v preteklosti, • primerjati življenje ljudi v preteklosti z današnjim, •• navesti pomembnejše kulturnozgodovinske spomenike (arheološka najdišča, gradove, cerkve ...), • navesti znane osebnosti iz domače pokrajine, •• ugotoviti vzroke in posledice nekaterih sprememb, • navesti nekatere šege in praznike, •• se orientirati v času in prostoru, • razvijati aktivne oblike dela in raziskovati preteklost (s pomočjo literature, virov, obiska muzeja),

85

01_domaca pokrajina.indd 85

21/10/2006 00:23:59


•• razložiti, kaj so kulturnozgodovinski spomeniki, ••• razložiti pomen kulturnozgodovinskih spomenikov, •• opredeliti, kaj so šege in navade, •• navesti, kaj vpliva na družbeni razvoj (razvoj znanosti, tehnologije, razmerij med ljudmi), ••• ugotoviti (analizirati) različne vplive družbenih sprememb (kaj olajšuje vsakdanje življenje ljudi, kakšna tveganja prinaša napredek), navesti načine ohranjanja pozitivne tradicije (šege, kulturne spomenike ...).

86

01_domaca pokrajina.indd 86

21/10/2006 00:24:00


PRETEKLOST DOMAČE POKRAJINE

Sledovi preteklosti v domači pokrajini Spomeniki v ožjem pomenu besede so kiparska in arhitekturna dela, posvečena posameznim osebam ali dogodkom, v širšem pomenu pa spadajo mednje vsa pomembna dela iz preteklosti, ki imajo kulturno vrednost. So del naše materialne dediščine, ki jo delimo na premično in nepremično. V premično materialno dediščino uvrščamo manjše predmete, kakršne npr. hranijo muzeji, med nepremično pa različne zgradbe in večje naprave (hiše, gospodarska poslopja, gospodarske naprave …). Kulturna dediščina pa je tudi nematerialna. To so šege, navade, ljudske pesmi, plesi, pripovedke, vraže, narečja … Učence postopno uvajamo v spoznavanje in razlikovanje različnih vrst dediščine, predvsem pa v

doživljanje in spoštovanje dediščine ter zavedanje njenega pomena. Učna enota vsebuje še en pomemben splošen učni cilj: »prepoznavanje sledi preteklosti in minevanja časa v svoji okolici«. Lahko pogledamo po učilnici in poiščemo najstarejši predmet; opazujemo okolico šole, bližnjo ulico in najdemo sledi preteklosti v objektih, rastlinah, pokrajini ... Vsak predmet ima svojo zgodbo, le odkriti jo moramo. Seveda pa nimajo vsi stari predmeti posebne kulturne vrednosti. Marsikateri predmet ima vrednost za posameznika (stara igrača, knjiga, nakit, okrasni predmet, ki ga spominja na neko osebo, dogodek, obdobje …).

cilji Spoznavajo pomembnejše kulturnozgodovinske spomenike. Spoznavajo znane osebnosti iz domače pokrajine. Se znajo orientirati v času in prostoru. Znajo razvijati aktivne oblike dela in raziskovati preteklost (s pomočjo literature, virov, obiska muzeja). Razumejo, kaj so kulturnozgodovinski spomeniki. Razumejo pomen kulturnozgodovinskih spomenikov. Spoštujejo, ohranjajo pozitivno tradicijo (šege, kulturne spomenike ...).

ključne besede muzej, dediščina, spomeniki (dogodkom, ljudem, tehniški spomeniki)

ključni vprašanji Kaj iz sedanjosti bi ohranil zanamcem iz učilnice, svoje sobe, domačega kraja, domače pokrajine, da bi si lahko predstavljali sedanje življenje ? Izberi največ tri predmete, zgradbe ipd. iz vsakega okolja. Kaj bi vključil v film, s katerim bi želel privabiti obiskovalce, ki jih zanima preteklost?

predlogi za pouk

01_domaca pokrajina.indd 87

1

Kateri predmet v učilnici je najstarejši? Vsak učenec svojo izbiro napiše na listič. Zberete zamisli (lističe) in jih predstavite. Kaj je vplivalo na izbiro? Pogovorite se o razlogih, zakaj naj bi bil določen predmet starejši kot preostali. Kateri predmet pa je najnovejši? Kjerkoli si lahko postavimo podobna vprašanja.

2

Kako se kaže preteklost v domačem kraju, pokrajini? Pogovor.

87

21/10/2006 00:24:00


3

Atlas

4

Delo s fotografijami različnih zgradb, starih predmetov, spomenikov … iz domače pokrajine. Učenci prepoznavajo, imenujejo, opisujejo, locirajo, razvrščajo fotografije.

5

Razložimo na primerih (ob fotografijah) iz domače pokrajine različne vrste kulturne dediščine. Učenci uvrstijo vse fotografije v predstavljene skupine.

6

DELOVNI ZVEZEK

7

UČBENIK

8

DELOVNI ZVEZEK

9

Delo v skupinah na temo: kaj iz sedanjosti bi ohranil zanamcem (iz učilnice, svoje sobe, domačega kraja, domače pokrajine), da bi si lahko predstavljali sedanje življenje. Vsaka skupina ima eno območje. Učenci v skupini izberejo tri predmete, zgradbe ipd. ter utemeljijo izbor.

1

,

2

4

,

5

,

3

10 Doma poiščejo predmet (naj ne bo fotografija), ki jih spominja na njihovo preteklost, in predmet iz sedanjosti, za katerega menijo, da jih bo spomnil na 5. razred. Tema je primerna, da učence motiviramo za raziskovanje preteklosti, projektno učno delo. Zberemo zamisli učencev, morda predlagamo temo ali vrsto izdelka (prospekt, vodnik, snemalna knjiga, plakat, računalniška predstavitev, razstava fotografij, risb …), s katero bi predstavili kulturno dediščino domače pokrajine.

učbenik

plemi~ev, danes slu`ijo drugim namenom. Najve~krat so urejeni kot muzeji.

PRETEKLOST DOMA^E POKRAJINE

 44–45

Sledovi preteklosti v doma~i pokrajini Povsod po Sloveniji so se ohranili sledovi preteklosti. To so najrazli~nej{i predmeti, ki so shranjeni v muzejih. Lahko so to predmeti, ki so jih arheologi izkopali iz zemlje, ali pa starej{i predmeti za vsakdanjo rabo, kot so staro pohi{tvo, slike, oro`je, obleka itd.

Grad Kromberk pri Novi Gorici. V njem je Gori{ki muzej.

Freska v Poljanah nad [kofjo Loko prikazuje dogodke iz druge svetovne vojne.

Mnogi kraji so tesno povezani z `ivljenjem znamenitih rojakov. Eden takih je bil Janez Vajkard Valvasor. Valvasor se je {olal v Ljubljani. Nato je bil v voja{ki slu`bi, kar je bilo tedaj nekaj obi~ajnega za plemi{ke sinove. Z dru`ino je `ivel na gradu Bogen{perk pri Litiji, kjer je imel bogato knji`nico in grafi~no delavnico ter ve~ sodelavcev. Ti so mu pomagali pri izdelavi grafi~nih risb za njegove knjige. Najbolj znano Valvasorjevo delo je Slava vojvodine Kranjske. J. V. Valvasor, 1641–1693.

Kaj pomeni

Cerkev v Martjancih v Prekmurju

Fontik v Kopru je stara hi{a, ki je bila neko~ `itnica.

Kipec bojevnika iz `elezne dobe

O preteklosti lahko veliko izvemo iz stavbne dedi{~ine (cerkve, gradovi, samostani, starej{e hi{e, kozolci). Ne smemo pozabiti tudi na spomenike, ki so jih ljudje postavili v spomin na pretekle dogodke (ku`na znamenja, spomeniki, ki spominjajo na obe svetovni vojni itd.). Precej spomenikov smo postavili na{im zaslu`nim mo`em (F. Pre{eren, V. Vodnik, J.V. Valvasor, R. Maister idr.).

Idrijske klav`e To so re~ne pregrade, ki so slu`ile za plavljenje lesa z okoli{kih hribov proti Idriji. Tam so les lovili s posebnimi grabljami. Veliko lesa je porabil idrijski rudnik za opornike v rudni{kih rovih.

44

Ponekod so se ohranili spomeniki tehni~ne kulture, npr. idrijske klav`e. V Sloveniji imamo precej ohranjenih gradov, mnogi so potrebni obnove, nekateri pa bodo ostali ru{evine. Gradovi, ki so bili neko~ bivali{~a

Valvasorjeva upodobitev gradu Bogen{perk.

Ve{ – vem Janez Vajkard Valvasor je imel mnogo zanimivih zamisli. Med drugim je `e pred 300 leti naredil na~rt za ljubeljski predor. Po novih na~rtih so ga zgradili med in po drugi svetovni vojni.

grafi~na delavnica – delavnica za pripravo in tiskanje grafi~nih listov (bakrorezov, lesorezov itd.) freska – slika, narejena na sve` omet ku`no znamenje – znamenje, postavljeno v spomin na kugo plemi~ – pripadnik dru`benega sloja, ki u`iva podedovane ali podeljene pravice (vitez, baron, grof, vojvoda) rojak – kdor je po izvoru iz istega kraja, pokrajine, dr`ave

Na Slovenskem je veliko ohranjenih sledov preteklosti. V vsaki pokrajini pa gotovo najdemo grad, razvaline gradu, zanimive stare hi{e, kozolce in spomenike, posve~ene dogodkom iz preteklosti. V doma~em kraju ali doma~i pokrajini je skoraj gotovo `ivel, ali pa deloval eden od znamenitih rojakov. Najve~ predmetov iz preteklosti hranijo muzeji. 45

Besedilo je zahtevno, ker vsebuje precej učencem manj znanih besed (stavbna dediščina, žitnica, klavže, svetovna vojna, kužna znamenja, tehnična kultura, rojak, grafična risba, freska, plemič). Priporočamo glasno branje po odstavkih in sprotno razlago. Ni namen besedila, da si učenci vse nove besede zapomnijo, zato posebej poudarimo, kaj naj bi znali: npr. povzetek in nekaj dejstev o Valvasorju. K fotografijam v učbeniku učenci prirejajo ključne besede ali/in podobne fotografije iz domače pokrajine.

88

01_domaca pokrajina.indd 88

21/10/2006 00:24:00


delovni zvezek

 39

PRETEKLOST DOMA^E POKRAJINE Sledovi preteklosti v doma~i pokrajini 1 ^e bi nekje odkril lonec z denarjem iz ~asa Rimljanov, kaj bi naredil z njim?

2 Kak{ni sledovi preteklosti so se ohranili v tvojem doma~em kraju? Na{tej jih.

3 Kje je najbli`ji ohranjeni grad in kaj je v njem?

4 Oglej si grad Bogen{perk v u~beniku na strani 45 in ga opi{i. ^e si ga `e obiskal, opi{i tudi njegovo notranjost.

5 Pove`i: starej{e hi{e kozolci

stavbna dedi{~ina

spomeniki padlim v vojni

spomeniki v spomin na dogodke stari mlini

gradovi ku`na znamenja

spomeniki ljudem spomeniki tehni~ne kulture

stare lokomotive

39

1

Sprejemamo vse zamisli, nato pa se pogovorimo o tem, kdo bi imel od posamezne rešitve korist. Učencem povemo, da velja dogovor (ljudje so ga zapisali kot zakon), da so najdbe last družbe, ne posameznikov, zato je o njih treba obvestiti zavod za kulturno dediščino ali muzeje.

2 , 3

Z nalogama lahko ugotavljamo predznanje ali pa z njimi učenci ponovijo novo snov.

4

Iz opisa bo razvidno besedišče učencev, povezano z gradovi, ki ga moramo upoštevati pri temi življenje na gradu.

5

Med stavbno dediščino spadajo starejše hiše in gradovi; med spomenike v spomin na dogodke kužna znamenja, spomeniki padlim v vojni; med spomenike tehnične kulture pa kozolci, stari mlini, stare lokomotive; spomenikov ljudem ni med primeri.

atlas Izberemo karto Kulturne in zgodovinske značilnosti za domačo naravno enoto. Učenci si ogledajo karto in fotografije. Poiščejo lego domačega kraja in kraj označijo na karti. Imenujejo, opisujejo, locirajo objekte v okolici domačega kraja, jih uvrščajo v vrsto dediščine, o njih pripovedujejo, če so jih že obiskali.

sprotno spremljanje učencev odnos do dediščine delo s slikovnim gradivom (opazovanje, opisovanje, razvrščane, uvrščanje …)

pripomočki fotografije čim bolj različnih objektov materialne dediščine domačega kraja in okolice slikovne monografije s kulturno dediščino domače pokrajine, krajev … turistični prospekti za domačo pokrajino, ki vsebujejo tudi prikaz kulturnih spomenikov fotografski aparat, videokamera

literatura in viri Slovenija. Turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002. vodniki iz zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Obzorja, Maribor Janez Vajkard Valvasor: Slava vojvodine Kranjske krajevne monografije videoposnetek: Rudi Klarič: Zgodovina Slovencev v filmskih freskah. Retrospektiva dokumentarnih filmov Rudija Klariča, Cultura Europaea, Ljubljana, 1994.

01_domaca pokrajina.indd 89

89

21/10/2006 00:24:00


PRETEKLOST DOMAČE POKRAJINE

Pojdimo v muzej Učno enoto vključimo v pouk, pred obiskom v muzeju ali po njem, v povezavi z drugimi temami. Če je muzej v domačem kraju, ga obiščemo večkrat. Učenci spoznavajo vlogo muzeja, zaposlenih v njem in predstavitve posameznih obdobij ali tem. Če je mogoče, naj muzej najprej spoznavajo samostojno, čim manj vodeno. Zanimivi so

tudi nerazstavni prostori, zlasti tisti, kjer poteka delo z muzejskimi predmeti. Učence spodbujamo, da obiščejo muzej tudi sami s starši in morda predstavijo podrobneje neko obdobje. Na delo v muzeju učence pripravimo, tako da že vedo nekaj o proučevani temi, vlogi muzejev …

cilji Znajo razvijati aktivne oblike dela in raziskovati preteklost (s pomočjo literature, virov, obiska muzeja). Se znajo orientirati v času in prostoru. Spoštujejo, ohranjajo pozitivno tradicijo (šege, kulturne spomenike ...).

ključni besedi muzej, kustos

ključno vprašanje Tvoja učilnica je izbrana, da postane muzejska učilnica iz tega desetletja. Kaj vse bi morali narediti, da bi se dobro ohranila in bi čez 100 let še vedno vedeli, za kaj in kako so se uporabljali posamezni predmeti, kako je potekal pouk, kdo so bili učenci, učitelji v njej?

predlogi za pouk 1

Opazovanje čim starejšega predmeta. Učenci zapišejo (povedo) svoje zamisli o predmetu: • Kaj misliš, kaj je to? • Iz česa je narejeno? Kako je bilo narejeno? • Je staro ali novo? Ali vemo, koliko je staro? Kako to vemo? • Za kaj se je uporabljalo? Kdo je to uporabljal? • Ali kaj podobnega uporabljamo tudi danes? Kaj je podobno, kaj različno? Zakaj je predmet s podobnim namenom danes drugačen? • Kaj zagotovo vemo o tem predmetu? • Kaj si lahko mislimo, da je mogoče res o tem predmetu? Kaj na to kaže? • Kaj bi še morali vedeti? Pogovor o ohranjanju starih predmetov.

90

01_domaca pokrajina.indd 90

2

Napoved obiska muzeja in pogovor o muzejih, ki jih že poznajo, o vlogi muzejev. Pokažemo lego muzeja, ki ga bomo obiskali na karti, lahko tudi slike muzeja. Učence spodbudimo, da si ogledajo predstavitve muzeja na spletu.

3

UČBENIK

21/10/2006 00:24:00


4

Pogovor o vlogi muzejskega obiskovalca: nakup vstopnice, garderoba, vedenje pri vodenih ogledih, samostojnih ogledih …

5

Obisk muzeja.

6

DELOVNI ZVEZEK

učbenik Pojdimo v muzej

 46–47

Muzeji so ustanove, ki zbirajo, hranijo, prou~ujejo in razstavljajo predmete iz preteklosti. Med seboj se razlikujejo po namenu. Nekateri muzeji `elijo prikazati zgodovino doma~ega kraja. To so krajevni muzeji. Tisti, ki prikazujejo doma~o pokrajino, so pokrajinski muzeji. Prav krajevnih in pokrajinskih muzejev je pri nas najve~. Pokrajinski muzeji so po navadi v ve~jih mestih, npr. v Celju, Kopru, Mariboru, Ptuju, Murski Soboti.

Kobari{ki muzej prve svetovne vojne

V vignjecu v Kropi si u~enci ogledujejo, kako so neko~ kovali `eblje. Nekateri muzeji imajo za u~ence osnovnih {ol pripravljene razli~ne dejavnosti, ki pomagajo obiskovalcem, da se v`ivijo v preteklost.

V zadnjih letih so nekatere zaprte rudnike spremenili v muzeje. Obiskovalci si lahko ogledajo idrijski, velenjski in me`i{ki rudnik.

Belokranjski muzej v Metliki. V njem je tudi Slovenski gasilski muzej.

Pred odhodom v me`i{ki rudnik je treba oble~i rudarsko obleko in se opremiti s ~elado in rudarsko svetilko.

Za prou~evanje gradiva v muzejih in pripravo razstave skrbijo muzejski kustosi. Posamezni muzeji lahko predstavljajo tudi dolo~eno dejavnost. Taki so ^ebelarski muzej v Radovljici, Tehni{ki muzej Slovenije v Bistri, Toba~ni muzej v Ljubljani, Pomorski muzej v Piranu, Slovenski etnografski muzej in Slovenski {olski muzej v Ljubljani itd.

Kaj pomeni kustos – muzejski uslu`benec z visoko izobrazbo, ki prou~uje muzejske predmete in pripravlja razstave restavrator – strokovnjak za obnavljanje umetnin

Galerije prav tako hranijo pomemben del kulturne preteklosti. Za likovna dela v njih skrbijo restavratorji in kustosi.

^ebelarski muzej v Radovljici

Nekateri muzeji so postavljeni na prostem. Tak je muzej v Rogatcu, [empetrska nekropola pri Celju in Muzej solinarstva v Se~ovljah. 46

Muzeji so ustanove, ki zbirajo, urejajo, hranijo in razstavljajo predmete na{e kulturne dedi{~ine. Imamo krajevne in pokrajinske muzeje, muzeje na prostem ter specializirane muzeje. 47

Učenci samostojno preberejo besedilo in si ogledajo slike. Pogovor o fotografijah, o vrstah muzejev, ki so predstavljeni, in o vlogi kustosa.

delovni zvezek

Pojdimo v muzej

 40

1 Katere muzeje si doslej obiskal?

2 Kak{ne vrste muzej je v doma~i pokrajini? Opi{i ga.

3 Kateri predmeti te v muzeju najbolj zanimajo?

4 Ali bi te veselil poklic muzejskega kustosa? Zakaj? V kak{ne vrste muzeju bi najraje slu`boval?

40

Naloge 1–4 naredijo učenci samostojno po ogledu muzeja.

sprotno spremljanje učencev upoštevanje, poznavanje vloge (vedênje) obiskovalca v muzeju, izražanje interesa učencev

pripomočki čim starejši predmet

literatura in viri vodnik po muzeju, ki ga bomo obiskali http://www2.pms-lj.si/SMS/ – Skupnost muzejev Slovenije (februar 2006)

91

01_domaca pokrajina.indd 91

21/10/2006 00:24:00


PRETEKLOST DOMAČE POKRAJINE

Zgodovinsko raziskovanje domače pokrajine Učenci uporabijo postopek zgodovinskega raziskovanja ali odkrivanja preteklosti. Pri raziskovanju zbirajo nove podatke (npr. od starejših ljudi), analizirajo originalne vire (stare fotografije, predmete, dokumente …), pri zgodovinskem odkrivanju pa gre bolj za prepoznavanje ostankov preteklosti v okolici, iskanje opisov, ilustracij o preteklosti v literaturi, ogled poljudnoznanstvenih oddaj, skratka, podatke je nekdo že zbral, uredil, interpretiral in predstavil. Temo raziskovanja lahko izberemo skupaj z učenci ali pa učence čim bolj motiviramo za dani predlog. Pri tem upoštevamo teme, ki so jih že podrobneje obravnavali v nižjih razredih. Posežemo dlje v preteklost, saj v 5. razredu spoznajo vsa glavna zgodovinska obdobja, vendar naj bo izhodišče v materialnih virih v domači pokrajini. Zgodovinsko raziskovanje omogoča učencem najneposrednejši stik s preteklostjo, vzbuja radovednost, omogoča ustvarjalnost, samostojnost, razvoj raznolikih kognitivnih in socialnih spretnosti. Vprašanja za raziskovanje naj postavijo učenci sami. Vloga učitelja je le, da učence nevsiljivo dopolni z značilnimi zgodovinskimi vprašanji: Kaj je to? Kdaj se je dogajalo? Koliko časa je trajalo? Kako je vplivalo na življenje ljudi? Kako je s tem danes? Zakaj se je spremenilo? Kaj danes

spominja na to? Z raznolikimi vprašanji zagotovimo, da učenci ne le spoznajo značilnosti preteklosti, ampak jih tudi časovno razvrstijo, povežejo s sedanjostjo, razmišljajo o spremembah in vzrokih zanje ter oblikujejo odnos do dediščine. Petošolce uvajamo v uporabo zgodovinskega časovnega traku z osnovnimi zgodovinskimi obdobji in stoletji. Posamezne letnice približno uvrstimo, ne zahtevamo, da bi jih morali znati. Predvsem naj ugotavljajo, kaj je bilo prej, kaj pozneje oz. kaj je starejše in kaj mlajše. Ob raziskovanju ali odkrivanju učenci spoznavajo različne vrste virov: ustne, pisne, slikovne, materialne, neposredne vire (materialni ostanki) in posredne vire (poljudnoznanstvene knjige o preteklosti, učbenik …), umetniške ponazoritve, pri katerih je treba upoštevati umetnikovo svobodo pri interpretaciji sodobnosti ali preteklosti. Vire poimenujemo, vendar to ni najpomembnejše. Učence predvsem navajamo na to, da razmišljajo o verodostojnosti vira (ali je bila oseba sama priča dogodku ali je le slišala o njem, ali je bila fotografija posneta v tistem času ali ga le ponazarja, ali pisatelj piše o svoji mladosti ali življenju otrok na splošno, ali je predmet res iz preteklosti ali samo posnema takšnega …).

cilji Znajo razvijati aktivne oblike dela in raziskovati preteklost (s pomočjo literature, virov, obiska muzeja). Spoznavajo življenje ljudi v preteklosti in ga primerjajo z današnjim. Spoznavajo, da do nekaterih sprememb pride hitro, do drugih počasi. Spoznavajo, da do nekaterih sprememb pride zaradi določenih vzrokov (vzrok – posledica). Se znajo orientirati v času in prostoru. Razumejo, kaj vpliva na družbeni razvoj (razvoj znanosti, tehnologije, razmerij med ljudmi). Analizirajo, razumejo različne učinke družbenih sprememb (kaj olajšuje vsakdanje življenje ljudi, kakšna tveganja prinaša napredek).

ključne besede zgodovinsko raziskovanje, zgodovinski vir, kritičnost

92

01_domaca pokrajina.indd 92

21/10/2006 00:24:01


ključno vprašanje Katera vprašanja navadno postavimo ob viru (stari fotografiji, starem predmetu, opisu dogodka …)?

predlogi za pouk 1

Izvedba konkretne raziskave: a) izbor teme, b) postavljanje raziskovalnih vprašanj, c) organizacija raziskovanja: delitev na skupine, teme – vprašanja, čas, prostor … č) zbiranje podatkov (delo v knjižnici, na spletu, terensko delo, obisk muzeja …), d) urejanje podatkov (preglednice, časovni trakovi, risbe, plakati …), e) sklepanje (pogovor, zapis ugotovitev), f) vrednotenje raziskave: postavljenega vprašanja, izbranih virov, kakovosti – poštenosti podatkov, dela posameznega udeleženca … (pri tem lahko upoštevajo učbenik in odgovorijo na vprašanji 1 a in 1 b v delovnem zvezku), g) priprava na predstavitev, h) predstavitev (ustna, plakat, razstava, slikovna …).

2

UČBENIK Primerjanje raziskave z metodologijo in primerom v učbeniku.

3

DELOVNI ZVEZEK

učbenik Zgodovinsko raziskovanje doma~e pokrajine

 48–49

Pri raziskovanju preteklosti je pomembno, da vemo, kak{ni so postopki zgodovinskega raziskovanja. Najprej postavimo vpra{anje, kaj bi radi ugotovili.

Oglarjenje Fu`inarji so oglje uporabljali za kurjenje plav`ev in kovanje `ebljev.

U~enci so se odlo~ili raziskati fu`inarstvo v @eleznikih na Gorenjskem. Dobiti `elijo odgovore na naslednja vpra{anja:

Sledi urejanje zbranih odgovorov. ^as in trajanje neke dejavnosti dobro prika`emo s ~asovnim trakom. Risbe, predmete, zapiske, fotografije opremimo z naslovom, zapi{emo, kdaj so nastale, kje in od koga smo jih dobili, kdo jih je naredil, kaj prikazujejo ipd.

● Kaj je to? ● Kdaj se je dogajalo? ● Kako je vplivalo na `ivljenje ljudi in videz kraja? ● Koliko ~asa je trajalo? ● Zakaj tega danes ni ve~? ● Kaj danes spominja nanj?

Najprej se je treba dogovoriti, kdo bo kaj delal.

Potem naredimo zaklju~ke. Kaj smo zagotovo ugotovili? O ~em smo dobili premalo podatkov? Kaj bi {e radi izvedeli?

Podobna vpra{anja bi lahko uporabili tudi pri kak{ni drugi raziskavi.

Rezultate raziskave predstavimo u~encem drugih razredov, star{em, krajanom. Lahko naredimo razstavo, napi{emo ~lanek v {olsko ali krajevno glasilo, priredimo predstavo o `ivljenju ljudi v preteklosti (preberemo zanimive odlomke iz knjig, zapojemo stare pesmi, zaple{emo stare plese, ponudimo jedi, narejene po starih receptih in podobno).

Potem razmislimo, kje bomo dobili odgovore. V pomo~ so nam zgodovinski viri. Ti so lahko ustni, pisni, slikovni, materialni (ostanki zgradb, orodje in izdelki dolo~ene dejavnosti itd.). Mnogo odgovorov je `e zbranih v knjigah, kot sta Enciklopedija Slovenije in Krajevni leksikon Slovenije, ali prikazanih v muzejih. Delo si razdelimo in se dogovorimo, koliko ~asa bo trajalo. U~enci v @eleznikih so se razdelili na {est skupin. Prva skupina si je ogledala muzej v Plav~evi hi{i, kjer so izvedeli, da so na okoli{kih hribih ljudje neko~ rudarili in oglarili. Iz `elezove rude so potem v fu`inah pridobivali `elezo. Iz njega so kovali `eblje razli~nih velikosti in oblik. Te so tovorili predvsem v Italijo in jih tam prodajali. Druga skupina si je v knji`nici izbrala nekaj literature, ki govori o fu`inarstvu. S svojimi ugotovitvami so lahko dopolnili prvo skupino. Tretja skupina si je ogledala hi{e v sredi{~u @eleznikov in jih narisala. ^etrta skupina je obiskala nekaj starej{ih krajanov z namenom, da si od njih sposodijo stare fotografije hi{ v @eleznikih. Nekatere zanimivej{e hi{e so u~enci slikali tudi sami. Pri krajanih so dobili podatke o tem, kdo so bili lastniki hi{ v preteklosti in s ~im so se ukvarjali. Peta skupina je iz knjige rojaka Franceta Koblarja Moj obra~un izbrala nekaj odlomkov, ki opisujejo `ivljenje odraslih in otrok pred 100 leti. [esta skupina je raziskala oglarjenje, ki je bilo tesno povezano s fu`inarstvom. Ugotovili so, da so neko~ pridobivali oglje iz lesa, ki je bil zlo`en v posebnih kopah. Les ni popolnoma zgorel, le zoglenel. Z oglarjenjem so se ukvarjali okoli{ki kmetje, ki jim je bil to dodatni vir zaslu`ka, saj je bilo obdelovalne zemlje malo.

Plav` v @eleznikih Zgrajen je bil leta 1860, pred njim je tukaj stal starej{i plav`. Danes ne deluje ve~, ker je fu`inarstvo z razvojem industrije propadlo.

Kaj pomeni fu`ina – topilnica in predelovalnica `eleza plav` – pe~ za taljenje rude

Zgodovinsko raziskovanje poteka po dolo~enem raziskovalnem postopku: zastavljanje vpra{anj, iskanje podatkov, urejanje podatkov, zaklju~evanje, predstavitev ugotovitev. Do svojih ugotovitev moramo biti kriti~ni. Vedno se vpra{amo ali imamo dovolj dokazov, da se je nekaj v resnici tako zgodilo.

48

49

Učenci preberejo besedilo in odgovorijo na vprašanji 1 a in 1 b v delovnem zvezku ali pa primerjajo postopek svojega raziskovanja s postopkom, predstavljenim v učbeniku.

delovni zvezek

 41–42

~) Za ustrezne zaklju~ke pri zgodovinskem raziskovanju potrebujemo dovolj podatkov. Med spodnjimi trditvami ozna~i tiste, o katerih lahko sklepamo na osnovi podatkov s prej{nje strani o zgodovini letalstva. Prvi ~lovek v vesolju je bil Rus. Prva letalna naprava, s katero je poletel ~lovek, je bil balon. Motorna letala so razvili prej kot helikopterje. Z letalstvom so se v~asih ukvarjali samo mo{ki.

Zgodovinsko raziskovanje doma~e pokrajine 1 Vsako raziskovanje je potrebno dobro na~rtovati. a) V pravilnem zaporedju na{tej stopnje raziskovanja. 1.

4.

2.

5.

3.

6.

^asovni trak zgodovine 1 Nari{i ~asovni trak tvojega `ivljenja od rojstva do danes (vpi{i letnice in najpomembnej{e dogodke).

b) Na{tej zgodovinske vire – kje vse lahko izvemo podatke o preteklosti. V pomo~ ti bo opis raziskovanja fu`inarstva v u~beniku.

c) Zbrane podatke lahko uredimo na razli~ne na~ine: naredimo preglednico, miselni vzorec, grafikon, zemljevid, ~asovni trak, opis ipd. Izberi na~in, ki se ti zdi najprimernej{i. 2 Na ~asovnem traku v u~beniku na strani 50–51 ugotovi, kdaj so se pojavili:

Jurij Gagarin je bil prvi ~lovek, ki je poletel v vesolje. To se je zgodilo 12. aprila 1961 z vesoljsko ladjo Vostok I.. Brata Wright sta decembra 1903 prva poletela z motornim letalom. Leta 1911 je bilo letalo prvi~ uporabljeno v vojni. To je za~etek voja{kega letalstva. Za za~etek helikopterjev lahko {tejemo me{anico med letalom in helikopterjem {panskega iznajditelja, ki je uspe{no prestal preizkus leta 1923. Za prvi polet ~loveka {tejemo dvig papirnatega balona napolnjenega z vro~im zrakom in dvema ~lanoma posadke leta 1783 v Parizu v Franciji. Polet prvega jadralnega letala je bil leta 1853 v Angliji.

a) dinozavri b) pokon~ni ~lovek

3 Kaj meni{, zakaj je bil ogenj za `ivljenje ljudi tako pomemben?

4 Na{tej nekaj `ivali, ki so pri nas `ivele pred 100.000 leti.

41

01_domaca pokrajina.indd 93

42

93

21/10/2006 00:24:01


1

a) Odgovori morajo zajeti celoten raziskovalni proces, čeprav so konkretni in morda opisujejo opravljeno raziskavo: postavitev raziskovalnega vprašanja, načrtovanje izvedbe raziskave, iskanje podatkov, urejanje podatkov, sklepanje, predstavitev ugotovitev. b) Iz primera izluščimo: muzej (hrani materialno premično dediščino), literatura, stare stavbe (nepremična materialna dediščina), stare fotografije (materialna premična dediščina), pogovor s krajani (ustni viri). c) Učenci samostojno izberejo primeren način ureditve podatkov in podatke uredijo. Nato primerjamo različno urejene podatke in se pogovorimo o prednostih vsake ureditve. č) Učenci se urijo v upoštevanju podatkov pri sklepanju. Pravilni odgovori so samo tisti, ki izhajajo iz danih podatkov. Predznanja, ki ga imamo o temi, pri tem ne smemo upoštevati. Učence navajamo na razlikovanje med sklepanjem na osnovi danih podatkov in sklepanjem na osnovi predznanja, stališč, domnev. Pravilna odgovora sta zato samo druga in tretja trditev.

atlas Kot vir učenci uporabijo tudi atlas.

sprotno spremljanje učencev upoštevanje raziskovalnega postopka, izvedba posameznega postopka, skupinsko delo

pripomočki literatura, slike, predmeti, anketni vprašalnik ipd. o temi raziskovanja

literatura poljudnoznanstvena literatura o raziskovani temi

94

01_domaca pokrajina.indd 94

21/10/2006 00:24:01


PRETEKLOST DOMAČE POKRAJINE

Časovni trak zgodovine Časovni trakovi so grafični pripomoček, pri katerih časovna razmerja pretvorimo v dolžinska razmerja. Za predstavo časovnih dolžin si izdelamo pripomoček, ki podobno prikazuje prostorske dolžine. S časovnimi trakovi imajo učenci že precej izkušenj iz prejšnjih let. Časovne trakove krajših časovnih obdobij so učenci izdelovali (časovni trak otrokovega življenja, spreminjanje družine, zgodovine šole), zgodovinske časovne trakove pa so brali (tipi domov skozi čas, nastanek krajev). Pri zgodovinskih časovnih trakovih so se srečali s poimenovanjem zgodovinskih obdobij in njihovim zaporedjem, dolžine posameznih obdobij pa še niso spoznavali. V preteklih letih je bil poudarek na zaporedju, manj na časovnih enotah in dolžinah obdobij. Za oblikovanje časovnih predstav pa je treba usmeriti pozornost pri branju trakov tudi na časovne enote. Pri tem nam je v pomoč primerjava s trakovnimi merili na zemljevidih. Na različnih zemljevidih imajo trakovna merila različne enote (1 dm, 1 m, 1 km, 10 km …). Podobno na različnih časovnih trakovih lahko npr. 1 cm predstavlja različne časovne dolžine (1 mesec, 1 leto, 10 let, 100, let 10 000 let …). V 5. razredu učenci šele začnejo pridobivati časovne predstave daljših obdobij in to še ni cilj pouka. Za pridobivanje časovnih predstav sestavljeni časovni trakovi (posamezna obdobja z različnimi časovnimi enotami) ali pretrgani časovni trakovi niso ustrezni. V učbeniku pa so zaradi omejitve prostora lahko le takšni. Zato je treba pri pouku zgodovinske časovne trakove izdelati v enem

kosu. Izdelava zgodovinskega traku je pri tem najustreznejša didaktična metoda. Najbolje je, da vsak učenec samostojno ali v majhni skupini izdela svoj zgodovinski trak. Izdelava učenca prisili, da razmišlja o enotah in dolžinah posameznih obdobij. Povsem izdelan stenski zgodovinski trak je na tej začetni stopnji pridobivanja zgodovinskih časovnih predstav zato manj priporočljiv. Pri oblikovanju predstav med razmerji dolžine posameznih obdobij je dobrodošla tudi analogija časovnih razmerij v bolj predstavljivih dolžinah. Primer: • življenje učenca (10 let) 6 minut • sto let 1 ura • novi vek (500 let) 5 ur • srednji vek (1500 let) 15 ur • stari vek pri nas (500 let) 5 ur • doba kovin pri nas (3000 let) 30 ur • kamena doba (1 milijon let) približno 1 leto • pokončni človek približno 1 leto (1 milijon let) • dinozavri (230–65 milijonov let) 230–65 let Letnice začetkov posameznih zgodovinskih obdobij so v učbeniku samo približne in veljajo predvsem za naše ozemlje. Pri zgodovini bodo učenci v višjih razredih spoznali natančnejše letnice. Začetek starega veka 3500 let pr. n. št., začetek srednjega veka leta 476 n. št. (razpad rimskega cesarstva), začetek novega veka 1492 (odkritje Amerike). Začetek starega veka se na našem ozemlju začne s prihodom Rimljanov, to pa je bilo na začetku našega štetja.

cilji Se znajo orientirati v času in prostoru. Izdelujejo (zgodovinski) časovni trak in se na njem orientirajo. Spoznavajo življenje ljudi v preteklosti in ga primerjajo z današnjim. Spoznavajo, da do nekaterih sprememb pride zaradi določenih vzrokov (vzrok – posledica).

ključne besede zgodovinski časovni trak, pokončni človek, zgodovina, prazgodovina, kamena doba

95

01_domaca pokrajina.indd 95

21/10/2006 00:24:02


ključna vprašanja Ali lahko daljši časovni trak prikaže krajše obdobje? Ali lahko z različno dolgimi trakovi prikažemo isto časovno obdobje? Na kaj moramo biti pri branju časovnih trakov pozorni? Katero obdobje v zgodovini človeštva je najdaljše?

predlogi za pouk 1

UČBENIK Opazovanje časovnih trakov.

2

Demonstracija različnih zgodovinskih trakov – v zgodovinskih atlasih, stenski trakovi … (sposodimo si jih pri zgodovinarju na šoli).

3

Izdelovanje časovnega traku čim daljšega obdobja, vsaj 30 000 let. To je približno obdobje življenja današnjega človeka (Homo sapiensa – mislečega človeka). Pred tem so živeli ljudje, ki so nam bili manj podobni. Priporočljivo merilo je 1 cm za 10 let (se pravi, 1 dm = 100 let, 1 m = 1000 let). Za prikaz 30 000 let potrebujemo 30 m dolgo vrvico. Za prikaz starosti Zemlje (približno 5 milijard let) bi potrebovali vrvico dolgo 5000 km, kar je skoraj do Amerike. Na vrvici označimo začetek štetja in čas našega življenja. Pokažemo in poimenujemo obdobje prazgodovine. Nato učenci razporedijo slikovno gradivo na ustrezna mesta.

4

UČBENIK Besedilo in drugo slikovno gradivo.

5

Atlas

6

DELOVNI ZVEZEK

7

Učenci po skupinah izdelajo svoje zgodovinske trakove. Fotokopiramo in povečamo risbe iz učbenika. Vsaka skupina potrebuje vrvico dolžine 10 m (za prikaz 10 000 let). Označijo začetek štetja in razporedijo slike, ki spadajo v prazgodovino.

učbenik ^asovni trak zgodovine

 50–52

Najdalj{e obdobje prazgodovine je bila kamena doba, ki je trajala milijon let. O tej dobi vemo zelo malo. Ljudje so se v kameni dobi pre`ivljali z lovom in nabiranjem sade`ev. Pogosto so se selili, ker so iskali hrano. Ob koncu kamene dobe, pred nekaj tiso~ leti, so se pri~eli ukvarjati s preprostim poljedelstvom. Takrat so se za stalno naselili.

Kameni dobi sledijo okrog leta 2700 pr. n. {t. dobe kovin: bakrena, bronasta in `elezna. ^lovek je iz bakrove rude za~el pridobivati baker. Iz njega je izdelal prvo kovinsko posodo, orodje in oro`je. Pri nas so pridobivali baker v ~asu mosti{~arjev. Druga kovina, ki so jo spoznali, je bil bron, tretja pa `elezo. V bronasti in `elezni dobi so ljudje `iveli v utrjenih gradi{~ih, ki so le`ala na gri~ih.

200 miljonov let

150 miljonov let

100 miljonov let

50 miljonov let

1 miljon let Preprosto poljedelstvo se je pojavilo ob koncu kamene dobe. Prvo kme~ko orodje je bila palica, nato motika in ralo. Ralo zemljo rahlja, plug, ki so ga ljudje za~eli uporabljati mnogo pozneje, pa obra~a.

500 000

400 000

300 000

200 000

100 000

1

Ostanki gradi{~a Vol~ji grad pri Komnu

Kaj pomeni

Znanstveniki so ugotovili, da so se `iva bitja najprej razvila v vodi, nato pa na kopnem. Dinozavri so npr. `iveli pred 200 milijoni let. Izumrli so pred 60 milijoni let. Keramika z Ljubljanskega barja

Pokon~ni ~lovek se je pojavil pred pribli`no milijonom let. Okrog leta 500 000 pred na{im {tetjem je za~el uporabljati ogenj. Dolgo obdobje zgodovine od za~etkov ~love{tva do prihoda Rimljanov na na{e ozemlje se imenuje prazgodovina.

Ve{ – vem Za lov na divje `ivali so se ljudje dru`ili v ve~je skupine – horde. Domnevamo, da je bilo v teh skupinah od 20 do 25 mo`.

Jamski medved

50

Bizon

Mamut

Na `rmljah iz De`manovih koli{~ pri Igu so drobili `ito.

zgodovina – veda o preteklosti ~love{tva prazgodovina – najdalj{e obdobje ~love{ke zgodovine, ki traja do prihoda Rimljanov na na{e ozemlje mamut – slonu podobna `ival, ki je izumrla bizon – divje govedo

Dinozavri so `iveli {e preden se je pojavil ~lovek. Zgodovina ~love{tva se pri~enja pred pribli`no milijonom let. Obdobje od za~etkov ~love{tva do prihoda Rimljanov na na{e ozemlje imenujemo prazgodovina. @ivali, ki jih je ~lovek lovil v kameni dobi, so bile mamut, bizon, jamski medved itd. V primerjavi s kameno dobo so bile dobe kovin veliko kraj{e.

Vrbin~ev hribec in Medvedica pri Ple{ivici na robu Ljubljanskega barja skrivajo ostanke naselbin iz mlaj{e kamene dobe.

51

52

Opazovanje časovnih trakov. Najprej ugotovimo, kako trakova razumejo učenci. Pri razlagi izhajamo iz njihovih pravilnih ali/in nepravilnih predstav ter jih vodimo pri opazovanju. Trakova prikazujeta različno časovno dolžino, čeprav sta enako dolga (200 milijonov let, 500 000 let). Na zgornjem traku naj učenci označijo približno obdobje, ki ga prikazuje spodnji trak (desna polovica med puščico in piko – 1 milijon let).

96

01_domaca pokrajina.indd 96

Pogovor o obdobjih, ki jih nakazujejo sličice na traku: obdobje dinozavrov (230–65 milijonov let pr. n. št.), pokončni človek, ogenj, pestnjaki, izdelovanje oblačil, lov (velike živali – risbe spodaj), vse bolj izdelana orodja in orožje, glasbilo – piščalka.

21/10/2006 00:24:02


Branje besedila po odstavkih in pogovor. Žrmlje – preprosta priprava za trenje (»mletje«) žita. Opazovanje risbe razvoja kmečkega orodja za obdelovanje zemlje. Poudarimo spremembe, napredek, iznajdbe. Ob fotografiji gradišča ponovimo razvoj bivališč skozi čas (učbenik Družba in jaz 1, stran 42, 43); najbolje je to storiti ob zgodovinskem traku v učbeniku za 4. razred.

delovni zvezek

~) Za ustrezne zaklju~ke pri zgodovinskem raziskovanju potrebujemo dovolj podatkov. Med spodnjimi trditvami ozna~i tiste, o katerih lahko sklepamo na osnovi podatkov s prej{nje strani o zgodovini letalstva. Prvi ~lovek v vesolju je bil Rus. Prva letalna naprava, s katero je poletel ~lovek, je bil balon. Motorna letala so razvili prej kot helikopterje. Z letalstvom so se v~asih ukvarjali samo mo{ki.

 42–43

5 Kdo je lovil mamute in druge divje `ivali?

6 Iz ~esa so bila prva obla~ila ljudi?

^asovni trak zgodovine 1 Nari{i ~asovni trak tvojega `ivljenja od rojstva do danes (vpi{i letnice in najpomembnej{e dogodke).

7 ^emu so slu`ili naslednji predmeti? Odgovore vpi{i k slikam.

2 Na ~asovnem traku v u~beniku na strani 50–51 ugotovi, kdaj so se pojavili: a) dinozavri b) pokon~ni ~lovek

3 Kaj meni{, zakaj je bil ogenj za `ivljenje ljudi tako pomemben?

4 Na{tej nekaj `ivali, ki so pri nas `ivele pred 100.000 leti.

42

43

1

Učenec naj riše v merilu, vse enote morajo biti enako dolge in natančno narisane. Najpreprostejša enota je: 1 cm je 1 leto.

2

a) pred 200 milijoni let, b) 1 milijon let (v literaturi so zelo različni podatki, najpogosteje okoli 2 milijona let)

3

Samostojen odgovor, nato pogovor med učenci.

4

Odgovori v učbeniku so slikovni: jamski medved, bizon, mamut. Dinozavri pa so že izumrli!

5

Odgovor »človek« lahko učenci dopolnijo tudi z opisom načina lova, kakor si ga predstavljajo.

6

kože živali

7

Učenci zapišejo svoja razmišljanja. Potem se pogovorite. Čelada – za varovanje bojevnika. Predmeti za poljedelstvo, razen dveh suličnih osti. (Slika predmetov za poljedelstvo ni iz prazgodovine, ampak iz zgodnjega srednjega veka, iz 9. stoletja. Predmeti pa so zelo podobni tistim iz železne dobe, nekaterih pa tedaj še niso poznali, npr. stremena. Na fotografiji so: 2 železni osti za sulice, del srpa, rovnica in lemež – del pluga, 4 koničasti lemeži za 2 rali, 2 konjski stremeni, 2 zvita ročaja vedra, kljukasto rezilo, dleto, sveder, brzda pri konjski uzdi.) Vedro – za shranjevanje vode in pijače ob obredih.

atlas Str. 30: Zemljevid Slovenske dežele v prazgodovini. Ogled legende in pogovor o obeh dobah. Učenci poiščejo domačemu kraju bližja nahajališča. Poimenujejo ali opišejo risbo. Pogovor o posamezni risbi. Kaj je narisano? Čemu je bilo to namenjeno? Iz česa in kako je narejeno?

sprotno spremljanje učencev branje in izdelovanje časovnih trakov, časovne predstave zgodovinskih obdobij

01_domaca pokrajina.indd 97

97

21/10/2006 00:24:02


pripomočki vrvice (enkrat dolžine 30 m, večkrat po 10 m) slike, ki ponazarjajo različna obdobja v zgodovini človeštva kljukice za perilo ali sponke za pritrjevanje slik na trak različni zgodovinski časovni trakovi, npr. slikovni časovni trak zgodovine Novega mesta (http://www.novomesto.si/si/nm/zgodovina/ – april 2006)

literatura leksikoni za otroke Timotej Knific, Drago Svoljšak: Arheološka najdišča, zbirka Slovenska dediščina, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1991.

98

01_domaca pokrajina.indd 98

21/10/2006 00:24:02


PRETEKLOST DOMAČE POKRAJINE

Prazgodovina in arheološke najdbe Poudarek je na delu arheologov, majhni količini materialnih ostankov in razlikah med kameno dobo in dobo kovin. Učenci naj spoznajo tudi najbližje arheološko najdišče in/ali si ogledajo najdbe v muzeju. Zaželena je uporaba metode simulacije, ki ni le učna metoda, ampak tudi raziskovalna metoda arheologov. Ko poskusijo nekaj narediti na enak način, kot so nekaj izdelovali v preteklosti, z enakimi orodji, spoznavajo znanje, ki so ga imeli ljudje v posameznih obdobjih, način njihovega razmišljanja. Kamena doba je najprimernejša za simulacijo, saj ne potrebujemo veliko drugega kot ustrezen naravni material. V bližnjem gozdu ali ob potoku učenci s prepletanjem suhih vej postavijo bivak, iščejo, oblikujejo primerne kamne, ki jih uporabijo kot orodje za oblikovanje kopja, loka, iz gline oblikujejo posodo, nabirajo užitne rastline, rišejo z ogljem po kamnih, iz ovčje preje oblikujejo nit, tkejo …

Življenje v prazgodovini se je zelo razlikovalo od sedanjega. Veliko manj je bilo ljudi, živeli so v manjših skupnostih, vse za življenje so izdelali sami iz naravnih materialov, ki so jih našli v bližini. Pisave niso poznali, zato lahko o njihovem načinu življenja, mišljenju, znanju, verovanju sklepamo samo na osnovi redkih predmetov, ki so se ohranili do danes. Vse najdbe so naša skupna dediščina. V muzejih jih popišejo, proučijo ter nekatere hranijo in razstavljajo. Temeljne pojme, prazgodovina, kamena doba, doba kovin (bakrena, bronasta, železna), je treba razložiti. V učbeniku je le nekaj najosnovnejših dejstev. Za celovitejšo predstavo potrebujejo učenci več slikovnega gradiva in opisov. Zelo primerni so poljudnoznanstveni filmi o preteklosti, npr. o mostiščarjih na Ljubljanskem barju.

cilji Spoznavajo življenje ljudi v preteklosti in ga primerjajo z današnjim. Spoznavajo, da do nekaterih sprememb pride hitro, do drugih počasi. Spoznavajo, da do nekaterih sprememb pride zaradi določenih vzrokov (vzrok – posledica). Se znajo orientirati v času in prostoru. Znajo razvijati aktivne oblike dela in raziskovati preteklost (s pomočjo literature, virov, obiska muzeja). Razumejo, kaj vpliva na družbeni razvoj (razvoj znanosti, tehnologije, razmerij med ljudmi). Spoštujejo, ohranjajo pozitivno tradicijo (šege, kulturne spomenike ...).

ključne besede prazgodovina, kamena doba, doba kovin, arheolog

ključna vprašanja Kaj dela arheolog? Zakaj so se ohranili le nekateri predmeti, drugi pa ne? Kaj misliš, kateri predmeti v učilnici bi se ohranili najdlje? Kaj bi povedali zanamcem? Zakaj je bila kamena doba pred dobo kovin?

predlogi za pouk 1

01_domaca pokrajina.indd 99

Atlas

99

21/10/2006 00:24:02


2

Razložimo, kaj je arheologija in delo arheologa.

3

Čim nazornejša predstavitev življenja ljudi in napredka v prazgodovini. Uporaba slikovnega, filmskega gradiva in časovnega traku.

4

UČBENIK

5

Časovni trak dopolnijo z risbami, ki jih narišejo sami. V učbeniku in drugi literaturi preverijo, ali njihove risbe ustrezno prikazujejo določeno obdobje ali pa so morda dodali predmete, ki jih tedaj še ni bilo. Risbe uvrstijo na časovni trak.

6

DELOVNI ZVEZEK

7

Podrobnejši prikaz življenja ljudi v enem obdobju. Izberemo obdobje, o katerem so sledovi v domači pokrajini. Na zemljevidu, s fotografijo prikažemo videz arheološkega najdišča danes. Pomagamo ustvariti predstave, kako je bilo videti to v preteklosti.

8

Preberemo odlomek iz Bobrov Janeza Jalna (lahko iz izbora Marjete Zorec Utrinki iz slovenske zgodovine, Zgodbe iz naše davne preteklosti) in se pogovorimo.

9

Učenci samostojno v skupinah iščejo po literaturi, na spletu podatke, risbe, ki prikazujejo način življenja v obravnavanem obdobju. Rišejo prizore iz življenja ljudi ali jih modelirajo, rišejo, zaigrajo … Ali pa vsaka skupina obravnava drugo obdobje: ena kameno dobo, druga bakreno, tretja železno.

10 DELOVNI ZVEZEK

1

4

,

,

,

2

,

5

3

,

7

6

11 Domače delo – uporaba metode petih P-jev za domače učenje.

učbenik

 53–54

za lov uporabljali kopja, ki so imela na leseno palico pritrjene ko{~ene ali kamnite konice.

Prazgodovina in arheolo{ke najdbe

V dobi kovin so si ljudje `e izbrali obmo~je, kamor so se za stalno naselili. [e vedno so se pre`ivljali z lovom in ribolovom, ukvarjali so se tudi s preprostim poljedelstvom. Udoma~ili so nekaj `ivine. S~asoma so iz kovin pri~eli izdelovati razli~ne lepo oblikovane predmete. Kamnite sekire V mlaj{i kameni dobi so za delo uporabljali kamnite sekire in kamnite motike.

3000

2500

2000

1500

1000

500

Ko{~ene konice iz Poto~ke zijalke

1

Arheolo{ke najdbe iz `elezne dobe: situla ali vedro, ~elada, suli~na ost.

Narodni muzej v Ljubljani V njem hranijo najpomembnej{e arheolo{ke najdbe z obmo~ja Slovenije. Izdelek iz gline iz `elezne dobe

Veda, ki raziskuje, kako so ljudje `iveli v davnih ~asih, kak{no orodje in oro`je so uporabljali, kako so pokopavali pokojnike ipd., se imenuje arheologija. Raziskuje tudi najdbe rimske dobe in srednjega veka. Arheolo{ke najdbe, ki jih arheologi izkopavajo na terenu, hranijo muzeji. V kameni dobi so ljudje izdelovali orodje in oro`je iz kamna, lesa in `ivalskih kosti. Najstarej{e orodje, ki je slu`ilo tudi kot oro`je, je bil pestnjak. Tako ga imenujemo, ker ga je ~lovek oprijel s svojo pestjo. Pestnjak je imel obliko klina. ^lovek ga je uporabljal kot bodalo, strgalo, tolkalo. Pozneje so

Poleg kovinskih izdelkov so znali izdelovati izdelke iz gline. Najpogosteje so bile to razli~ne posode. V njih so hranili pridelke. Sprva gline niso `gali v pe~eh, ampak na soncu, zato je bila manj obstojna. Pozneje so v ta namen `e uporabljali posebne pe~i.

Ve{ – vem Ob koncu `elezne dobe so ljudje `e poznali ralo, lon~arsko vreteno in denar. Tedaj so pri nas `iveli Kelti.

Kaj pomeni arheologija – znanost, ki na osnovi izkopanin prou~uje `ivljenje in kulturo starih ljudstev ralo – predhodnik pluga, ki zemljo samo rahlja lon~arsko vreteno (kolo) – priprava z vrte~o plo{~o, na kateri lon~ar oblikuje glinasto posodo

Prazgodovina je najdalj{e obdobje zgodovine ~love{tva. Razdeljena je na kamene dobe in dobe kovin. Ljudje so se sprva pre`ivljali z lovom in niso bili stalno naseljeni. [ele ob koncu kamene dobe so se pri~eli ukvarjati s poljedelstvom in se stalno naselili. Veda, ki raziskuje `ivljenje ljudi v najstarej{ih ~asih na podlagi izkopanin, je arheologija.

Pestnjaki

53

54

Ogled časovnega traku in primerjanje s časovnima trakovoma prejšnje teme. Kateri prikazuje najdaljše/najkrajše obdobje, kateri najstarejše/najmlajše, o katerem obdobju vemo največ/najmanj. Učenci preletijo besedilo in si ogledajo fotografije. Pogovor o temi. Podrobno, lahko glasno branje in pogovor o posameznih odstavkih in fotografijah.

100

01_domaca pokrajina.indd 100

21/10/2006 00:24:03


delovni zvezek

Prazgodovina in arheolo{ke najdbe

 44–45

3 Kaj se je spremenilo v `ivljenju ljudi, ko so se stalno naselili in niso bili ve~ odvisni samo od lova?

1 Divje babe so znano arheolo{ko najdi{~e, kjer so na{li poseben predmet iz kamene dobe.

4 Pove`i: Opi{i ga. `elezna doba

2 Za lov je `e kamenodobni ~lovek uporabljal kopje. Leseni deli se niso ohranili. Dobro ohranjene pa so konice za kopje, ki so jih na{li v Poto~ki zijalki in so izdelane v glavnem iz kosti jamskih medvedov.

gradi{~e

bakrena doba

~elada

kamena doba

mosti{~e

bronasta doba

jama

5 Katero obdobje prazgodovine opisuje Janez Jalen v Bobrih?

Nari{i prazgodovinskega lovca s kopjem.

6 Kak{na so bila bivali{~a ljudi v ~asu mosti{~arjev? Katero kovino so `e poznali?

7 Opi{i delo arheologa.

44

45

1

Učence usmerjamo v natančno opazovanje in opisovanje (podolgovati predmet, votel, dve luknjici, vidimo samo del predmeta, zlomljen na obeh koncih …) in razlikovanje opisa od domnev (iz česa je, čemu je bil predmet namenjen, koliko je velik …).

2

Pred risanjem si učenci pogledajo več slikovnih prikazov ljudi v kameni dobi.

3

Učenci naj odgovarjajo samostojno, ker pa je vprašanje zahtevno, se prej pogovorimo. Usmerimo jih, naj razmišljajo o spremembi prehrane, bivališč, orodja, orožja, oblačil …

4

Naloga je primerna za radovednejše učence, ki poiščejo podatke v dodatni literaturi. Nekaj odgovorov je tudi v lanskem učbeniku Družba in jaz 1, tema Nastanek naših krajev v preteklosti. Rešitve: železna doba – gradišče, čelada bakrena doba – mostišče kamena doba – jama bronasta doba – gradišče

5 , 6

Nalogi naredijo predvsem šolarji, ki žive na oziroma ob Ljubljanskem barju, kjer je smiselno temo poglobiti s spoznavanjem življenja mostiščarjev.

7

Učenci lahko v skupinah po štiri opišejo delo arheologa, potem pa ga prikažejo v obliki igre vlog. Skupine morda tekmujejo, katera bo delo arheologa najbolje prikazala.

atlas Str. 30: Zemljevid Slovenske dežele v prazgodovini. Učenci približno locirajo domači kraj, lahko ga tudi označijo, nato preberejo imena najbližjih arheoloških najdišč. Opišejo predmete na risbi, razmišljajo, čemu so bili namenjeni, iz česa so narejeni. Učencem povemo, da na zemljevidu niso označena vsa arheološka najdišča v Sloveniji, ampak samo nekatera. Najbližje arheološko najdišče učencem dodatno predstavimo: pokažemo lego na karti domače pokrajine, pokažemo fotografije najdb (iz pokrajinskega muzeja), kako je videti najdišče danes. Risbe na karti predstavljajo naslednje predmete: a) najdbe iz kamene dobe: – Divje babe – piščal iz kosti medveda iz okrog leta 50 000 pr. n. št. – Potočka zijalka – koščene konice za kopja iz okrog leta 40 000 pr. n.št. – Nevlje pri Kamniku – okostje mamuta iz okrog leta 14 000 pr. n. št. – Pohorje, Bela krajina, Prekmurje – kamnite sekire iz mlajše kamene dobe (okrog leta 2000 pr. n. št.) – Notranje Gorice (Ljubljansko barje) – mostiščarska keramika iz okrog leta 1700 pr. n. št.

01_domaca pokrajina.indd 101

101

21/10/2006 00:24:03


b) najdbe iz bronaste in železne dobe: – Volčji Grad – gradišče, utrjeno naselje iz bronaste in železne dobe, nastalo okrog leta 1800 pr. n. št. – Mušja jama – bojno orožje (sulične osti, sekire, meči, deli čelad, nožev) iz okrog 1200–700 pr. n. št. – Dobova – amuleti, predmeti, ki so jih ljudje nosili okrog vratu kot obrambo pred zli duhovi, verjetno iz časa po letu 1000 pr. n. št. – Ormož – prenosno ognjišče, posoda iz okrog leta 800 pr. n. št. – Stična – gomile, družinski grobovi, včasih tudi do sto grobov, zasutih z zemljo, od 800 pr. n. št. do začetka našega štetja – Pobrežje in Most na Soči – fibule, sponke za oblačila; fibula iz Pobrežja je starejša (okoli leta 1000 pr. n. št.), izdelana iz bronaste žice; tista iz Mosta na Soči (Sveta Lucija) je iz 5. stoletja pr. n. št. – Novo mesto – keramika iz železne dobe, od 800 do začetka našega štetja – Vače – situla, lepo okrašena, zato domnevamo, da gre za obredno posodo, v kateri so hranili pijačo za slavnostne priložnosti, 7. do 4. stoletje pr. n. št. – Negova – bronaste čelade iz 4. stoletja pr. n. št.

sprotno spremljanje učencev predstavljanje preteklosti, časovna orientacija na traku, delo z literaturo

pripomočki časovni trak odlomek iz Bobrov Janeza Jalna (Utrinki iz slovenske zgodovine. Zgodbe iz naše davne preteklosti, zbirka Ali veš?, Karantanija, Ljubljana, 2005)

literatura in viri Za učence: Louis-René Nougier: V prazgodovinski dobi, zbirka Kako so živeli, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989. Anne Millard, Ljudje nekoč, zbirka Okno v svet, Domus, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989. Giovanni Coselli: Življenje skozi stoletja, zbirka Okno v svet, Domus, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988. Christopher Rice: Otroci skozi čas, Učila, Tržič, 1996. Za učitelja: Arheološka najdišča Slovenije, Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1975. Zbirka Slovenska dediščina, Cankarjeva založba, Ljubljana – arheološka najdišča Pozdravljeni, prednamci! Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka, Cankarjev dom, Mestni muzej, Ljubljana, 1996 (fotografije najdišč, najdb, skice naselij, oblačil, prizorov iz življenja). monografije domače pokrajine, posameznih naselij videoposnetek: Rojstvo prestolnice. Genesis, Profi Light Entertainment, Ljubljana, 2004, DVD (približno 20 minut); elektronska lokacija/dostop: http://www.ljubljana-500let.com.

102

01_domaca pokrajina.indd 102

21/10/2006 00:24:03


PRETEKLOST DOMAČE POKRAJINE

Rimljani v naših krajih Obdobje, ko je območje Slovenije spadalo v rimsko državo, sovpada z obdobjem starega veka. Iz tistih časov so številne najdbe, ki kažejo na velik napredek v gospodarskem razvoju in načinu življenja nekaterih slojev prebivalstva (vodovodi, centralna kurjava, ceste, mesta, gledališča, vojska …). Napredek je omogočil tudi veliko državo, večjo povezanost ljudi na veliko večjem območju in razvoj družbe. Če so iz časa Rimljanov v domači pokrajini pomembnejše najdbe, temo razširimo in poglobimo. Primerno je projektno učno delo, saj je precej literature za učence in tudi številni poljudnoznan-

stveni in umetniški filmi prikazujejo tedanje življenje. Delo z literaturo, slikami, filmi povežemo z obiskom muzeja, ogledom arheoloških ostankov na terenu in z ustvarjalnimi dejavnostmi, skozi katere se učenci vživljajo v tedanji način življenja. Če v domači pokrajini ni vidnejših ostankov iz obdobja Rimljanov, lahko temo razširijo posamezni učenci ali posamezne skupine učencev in pripravijo predstavitev, plakate, knjižice, uprizoritve, makete iz različnih področij življenja Rimljanov (šolanje otrok, oblačila, prehrana, hiše, zabave, vojska, potovanja, sužnji …).

cilji Spoznavajo življenje ljudi v preteklosti in ga primerjajo z današnjim. Se znajo orientirati v času in prostoru. Znajo razvijati aktivne oblike dela in raziskovati preteklost (s pomočjo literature, virov, obiska muzeja). Razumejo, kaj vpliva na družbeni razvoj. Spoštujejo, ohranjajo pozitivno tradicijo (šege, kulturne spomenike ...).

ključne besede stari vek, Rimljani

ključna vprašanja Časovni stroj te bo popeljal v čas Rimljanov. Kako bi se oblekel in kaj bi vzel s seboj, da ne bi bil preveč drugačen? Kaj misliš, na kaj bi se najteže navadil, če bi moral živeti kot drugi otroci? Kaj bi vzel s seboj, da bi najlaže predstavil sodobnost?

predlogi za pouk

01_domaca pokrajina.indd 103

1

Iz stare rjuhe izdelamo togo (navodila glej v knjigi Eve Kocuvan Rimljan sem) in oviti vanjo začnemo pouk.

2

V pogovoru ugotovimo, kateri učenci že imajo predznanje o obdobju Rimljanov in kateri ne.

3

Odlomek brez zvoka in brez podnapisov iz filma (npr. Gladiator), ki ponazarja vsakodnevno življenje Rimljanov. Pogovor.

4

Delo s časovnim trakom. Učenci označijo, npr. pobarvajo, stari vek.

103

21/10/2006 00:24:03


5

Delo z učbenikom ali/in drugo literaturo. Primerno je skupinsko delo. Vsaka skupina lahko na drug način (risba, igra vlog, ustvarjalni gib, modeliranje, plakat, risbe za časovni trak …) prikaže življenje v času Rimljanov. Vrsta zamisli je v knjigi Rimljan sem.

6

Atlas

7

UČBENIK

8

Izdelovanje miselnega vzorca.

9

DELOVNI ZVEZEK

1

,

2

,

5

,

6

10 Obisk muzeja in/ali arheološkega najdišča iz rimskega časa. 11 Domače delo – uporaba metode petih P-jev za domače učenje.

učbenik

 55–57

Učenci preletijo besedilo, si ogledajo slike. Nato pozorno preberejo besedilo in v vsakem odstavku podčrtajo do tri ključne besede. Iz ključnih besed naredijo miselni vzorec.

delovni zvezek

 46–47

104

01_domaca pokrajina.indd 104

1

Učenci ob zemljevidu Države Evrope v atlasu najprej pobarvajo morje. Nato meje rimske države na kopnem povežejo z rdečo barvo. Kjer je videti, kot da je meja pretrgana, se nadaljuje po reki. Potem pobarvajo rimsko državo in označijo Slovenijo.

2

Učenci odgovorijo samostojno. Če smo bili z njimi v muzeju, naj se učenci najprej v pogovoru poskusijo spomniti, kaj so videli.

3

V učbeniku si najprej ogledajo mozaik, nato narišejo svojega.

4

Če imajo učenci pri imenovanju delov oblačil in opreme težave, najprej skupaj opišemo risbo v učbeniku, imenujemo dele opreme in jih napišemo na tablo. Potem naj v odgovoru posamezne dele opreme čim natančneje opišejo.

21/10/2006 00:24:03


5

Odgovor je približno od leta 1 do približno leta 500.

6

Odgovor preverijo v učbeniku.

7

Odgovor: latinsko.

8

Odgovor: MMI.

atlas Str. 31: Zemljevid Slovenske dežele v času Rimljanov: • Ogled legende, učenci opišejo znake – risbe in jih primerjajo med seboj. Obliko mesta primerjajo z današnjimi mesti. • Locirajo domači kraj, lahko ga označijo in poiščejo najbližji prikazan kraj. • Primerjajo potek cest z današnjim potekom (zemljevid Slovenije na str. 22 in 23).

sprotno spremljanje učencev delo z literaturo, časovnim trakom, skupinsko delo

pripomočki časovni trak videoposnetek: prizori vsakodnevnega življenja iz filma, npr. iz Gladiatorja

literatura Za učence: Eva Kocuvan: Rimljan sem = Romanus sum, DZS, Ljubljana, 1994. John Malam: Vse, samo rimski gladiator ne! Krvoločnosti, za kakršne bi bilo bolje, da ne bi nikoli izvedeli, Didakta, Radovljica, 2002. Fiona Macdonald: Zakaj neki so Rimljani nosili toge in druga vprašanja o starem Rimu, Pomurska založba, Murska Sobota, 1998. Christopher Rice: Otroci skozi čas, Učila, Tržič, 1996. Peter Conolly: Zgodovina rimske vojske, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. Anne Millard: Ljudje nekoč, zbirka Okno v svet, Domus, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989.

105

01_domaca pokrajina.indd 105

21/10/2006 00:24:04


PRETEKLOST DOMAČE POKRAJINE

Življenje na gradu O življenju na gradu imajo učenci že nekaj predznanja. Gradove in njihove ostanke vidijo v pokrajini, precej je knjig, televizijskih oddaj, tako umetnostnih kot poljudnoznanstvenih, na temo gradov, življenje na gradu pa so spoznavali tudi v 2. razredu pri spoznavanju okolja (Okolje in jaz 2). Ker imajo učenci o življenju na gradu pogosto tudi precej nepravilnih predstav (kraljeviči, kraljične, pravljično življenje na gradu …), je ugotavljanje predznanja pri tej temi še toliko potrebnejše. Učitelji pa moramo biti kritični pri izbiri učnih virov in učencem prikazati življenje na gra-

dovih in srednji vek čim bolj realistično in nazorno. Z učno temo znanje učencev poglobimo, predvsem pa uporabimo za pridobivanje časovnih predstav. Časovno urejanje, primerjanje življenja na gradu z življenjem Rimljanov in življenjem v sodobnosti ter spreminjanje gradov s tehnološkim razvojem (razvoj orožja ...) naj bodo glavni poudarki. Tema je primerna za projektno delo, še posebej če je v bližini grad.

cilji Spoznavajo življenje ljudi v preteklosti in ga primerjajo z današnjim. Se znajo orientirati v času in prostoru. Znajo razvijati aktivne oblike dela in raziskovati preteklost (s pomočjo literature, virov, obiska muzeja). Razumejo, kaj vpliva na družbeni razvoj (razvoj znanosti, tehnologije, razmerij med ljudmi). Spoštujejo, ohranjajo pozitivno tradicijo (šege, kulturne spomenike ...).

ključne besede srednji vek, grad, obramba, vitez

ključna vprašanja Zakaj so začeli graditi gradove in kako so se spreminjali skozi čas? Kako so dečki postali vitezi? Primerjaj viteza, rimskega vojščaka in sodobnega vojaka. Primerjaj življenje grajskih gospa in gospodičen z današnjim življenjem deklic in žensk.

predlogi za pouk

106

01_domaca pokrajina.indd 106

1

Fotografije in risbe (npr. Valvasorjeve litografije) bližnjih gradov iz čim več obdobij. Pogovor o gradovih v domači pokrajini in življenju na njih – razkrivanje predstav učencev.

2

Lega gradov in vzroki zanjo v pokrajini, prikaz na karti domače pokrajine. Slike ali znake za gradove, ki naj jih izdelajo učenci, pritrdijo s kitom na karto.

3

Atlas

4

Čas nastajanja in obrambne vloge gradov prikažemo na časovnem traku; časovno razvrščanje risb, fotografij, pritrjevanje na stenski časovni trak ali na vrvico z označenimi zgodovinskimi obdobji.

21/10/2006 00:24:05


5

Skupinsko učenje, delo z literaturo, učbenikom ob srednjeveški glasbi. Glede na dostopno literaturo učenci po skupinah: a) predstavijo posamezne teme iz življenja na gradovih (narišejo, zaigrajo, modelirajo, oblikujejo miselni vzorec …); primeri tem: gradovi v domači pokrajini (modeliranje v peskovniku – oblikovanje pokrajine, lega gradov), razvoj gradov – prikaz z modelom (lego kocke, plastelin …), vitezi (risba, igra vlog), vsakdanje življenje (spanje, prehrana, higiena …), prosti čas, orožje in bojevanje ipd.; b) oblikujejo do tri vprašanja na svojo temo, jih zapišejo na skupen plakat in zastavijo ob predstavitvi drugim učencem; c) ovrednotijo delo (sodelovanje, prispevek posameznika) in rezultat dela skupine.

6

Ogled gradu. Učenci skicirajo njegove dele ali na risbi gradu pobarvajo ohranjene dele, si zamislijo način življenja pred stoletji v njem (ogrevanje, oskrba z vodo, bivalni prostori, kuhinja, gospodarski prostori itd.). Ogledajo si način gradnje (gradbeni material, debelina zidov, stropi, tla, okna …). Ponavadi je z gradu lep razgled na okolico. Učenci domnevajo, česa včasih ni bilo tam oz. je bilo drugačno (železnica, ceste, mostovi, naselja, daljnovodi, tovarne …). Narišejo skico zemljevida tedanje pokrajine. Kratka razlaga razvoja gradu. Prikaz stopenj razvoja gradu z metodo ustvarjalnega giba. Odlomki iz literarnih besedil o življenju na gradu. Ponazarjanje besedila z igro vlog.

7

Primerjamo obravnavane vsebine z rimskim časom in sodobnostjo. Pogovor o vzrokih sprememb.

8

UČBENIK

9

DELOVNI ZVEZEK

10 Domače delo – uporaba metode petih P-jev za domače učenje.

učbenik @ivljenje na gradu

 58–59

Grad Kamen v 12. in v 16. stoletju

Srednji vek je doba med letoma 500 in 1500 na{ega {tetja. Srednjeve{ki gradovi so bili zgrajeni na gri~ih, pogosto na strmih skalah, tako da so bili te`ko dostopni. Bili so trdno zgrajeni, da bi lahko varovali stanovalce gradu, okoli{ke prebivalce in {~itili trgovske poti pred napadi sovra`nikov. O mnogih gradovih so nastale pripovedke, o nekaterih pa tudi ljudske pesmi, kot je Pegam in Lambergar. Grad Kamen pri Begunjah so gradili postopoma. Najprej je bil zgrajen samo zgornji stolp, nato so prizidali {e druge dele. Bil je dobro utrjen. Imel je dvi`ni most in tri metre globok notranji jarek. Kar nekaj ~asa je bila lastnik gradu dru`ina Lambergar. Iz te plemi{ke dru`ine sta bila znana predvsem Kri{tof in Ga{per Lambergar. Oba sta se udele`ila {tevilnih vojn. Zmagovala sta tudi na mnogih vite{kih turnirjih {irom po Evropi, o ~emer so ohranjena tudi pisna poro~ila. Med na{im ljudstvom je nastala ljudska pesem

Iz Turnirske knjige Ga{perja Lambergarja

Pegam in Lambergar, v kateri zmaga juna{ki Kri{tof Lambergar nad sovra`nim tujcem Pegamom. V srednjem veku so plemi~i `iveli na vite{ki na~in. Za viteze je bilo zna~ilno, da so znali dobro ravnati z oro`jem. Plemi{ke sinove so `e od rane mladosti vzgajali za viteze. S sedmim letom je moral iti plemi{ki de~ek na kak tuj grad, kjer je bil pa`. Skupaj z drugimi pa`i se je moral u~iti pisati, brati, plesati, igrati na in{trument in se vljudno obna{ati. Ko je dopolnil 14 let, je tak pa` postal oproda. U~il se je me~evati, jahati, hoditi na lov, plavati ipd. Ko je z 21. letom postal vitez, je moral hoditi na vojne in se udele`evati vite{kih turnirjev. Take vzgoje so bili dele`ni le plemi{ki otroci.

Medtem ko so mladi vitezi prebili veliko ~asa v bli`njih in daljnih de`elah, so grajske gospodi~ne in gospe ostajale doma, vodile gospodarske posle, vezle, jahale, se udele`evale lova, plesov, celo igrale {ah, znale so tudi peti in igrati na razli~na glasbila.

Ve{ – vem »... Se v drugo Pegam zaleti, se Kri{tofu poka`e kri, mu vendar sile ne stori. Ko v tretje vkup zadirjata, takrat se dobro po~ita, za vselej boj odlo~ita. Je meril Kri{tof srednjega, na stran je pustil krajna dva, vdari ravno srednjega. Je njemu pravo glavo vzel, pa hitro njo na jelca vjel, ves Dunaj je ~ez to vesel.«

Bivalni prostori v grajskem stolpu

@ivljenje na srednjeve{kih gradovih, {e zlasti pozimi, ni bilo preve~ prijetno. V gradovih je bilo hladno in tema~no. Svetili so si z baklami in lojevkami. Kopalnic niso poznali in celo strani{~a so bila redka.

Ko je bil vitez oble~en za boj, je imel na sebi oklep, {lem s perjanico, v rokah pa {~it. Kot oro`je so mu slu`ili kopje, kij, sekira, me~ in bodalo. Celotna oprema je tehtala od 40 do 50 kg.

Grajske gospe so vzgajale otroke in se kratko~asile z igrami ali ro~nim delom.

Kaj pomeni vite{ki turnir – srednjeve{ka prireditev, na kateri tekmuje ve~je {tevilo vitezov v bojnih spretnostih, navadno na konjih {lem – kovinsko pokrivalo, ki so ga nosili vitezi

Gradovi v srednjem veku so bili zgrajeni na dobro utrjenem kraju, da so lahko kljubovali napadom sovra`nikov. Bodo~e viteze so vzgajali na drugih gradovih. Najprej so bili pa`i, nato oprode. [ele z 21. letom so postali vitezi. Odtlej so hodili na vojne ali na vite{ke turnirje. Gospe in gospodi~ne so ostajale doma, vodile gospodarske posle, nadzorovale vzgojo otrok, vezle, jahale, se udele`evale plesov, pele ali igrale na glasbila.

58

59

Ogled slikovnega gradiva: • grad Kamen – opis in primerjanje; • turnir – opis slike, preberemo odlomek pesmi in/ali odlomek iz knjige Dušana Kosa Gašper Lamberger na viteškem turnirju; • bivalni prostori in življenje grajskih gospa – pogovor. Učenci preletijo besedilo. Nato berejo podrobno, podčrtajo ključne besede (3–5 na odstavek) in obkrožijo besede, ki jih ne razumejo. Neznane besede razložimo.

107

01_domaca pokrajina.indd 107

21/10/2006 00:24:05


delovni zvezek

 47–48

4 Opi{i obla~ilo in opremo rimskega vojaka – legionarja. Pomagaj si s sliko v u~beniku na strani 57.

2 Ali pozna{ kak grad ali ru{evine gradu v tvoji doma~i pokrajini? Imenuj ga.

3 ^e bi imel svoj grad, kak{en bi bil? Nari{i ga.

5 S pomo~jo ~asovnega traku ugotovi, od kdaj do kdaj je na obmo~ju Slovenije trajal stari vek. Zapi{i letnici. od do 6 Na{tej nekaj krajev iz ~asa rimske dr`ave na na{ih tleh.

7 Kateri jezik so raz{irili Rimljani v svoji dr`avi?

8 Rimske {tevilke so imele obliko ~rke. Npr. I = 1, V = 5, X = 10, L = 50, C = 100, D = 500, M = 1000 Zapi{i letnico 2001 z rimskimi {tevilkami. 4 Poleg udele`be v vojnah so se vitezi lahko proslavili tudi na vite{kih turnirjih. Opi{i, kaj se dogaja na vite{kem turnirju?

@ivljenje na gradu 1 Kaj meni{, kateri od gradov na sliki je starej{i?

5 Kje so stali srednjeve{ki gradovi?

Begunje

Kamen

47

1

48

Pravilni odgovor je Kamen. Vidi se še obrambna vloga gradu (obrambni stolpi, majhna okna, stoji na vzpetini). Grad oz. dvorec Begunje je zgrajen na ravnini, okoli njega je nizek zid, ima velika okna … Namenjen je bivanju, ne obrambi. Naloge 2–4 naj naredijo učenci individualno, nato pa naj primerjajo svoje odgovore.

5

Odgovor poiščejo v učbeniku in atlasu (str. 32, 33).

atlas Str. 32, 33: Na karti Srednjeveška mesta na Slovenskem poiščejo na risbah mest gradove. Ugotovijo, kateri gradovi imajo podobne lege (na vzpetini, v okljuku reke, na otoku) in kaj imajo vsi gradovi skupnega (mesto). Na slikovni karti domače naravnozemljepisne enote opazujejo gradove na karti in na fotografijah. Primerjajo videz, lego gradov. Domnevajo, kateri je najstarejši, najmlajši.

sprotno spremljanje učencev zmožnost vživljanja, natančnost opazovanja, časovna predstavljivost, kakovost vprašanj, uporaba literature

pripomočki fotografije in risbe gradov domače pokrajine peskovnik stenska slikovna karta Slovenije plastelin, lego kocke, škatle ali drug material za modeliranje gradu papir in kit za pritrjevanje kartografskih znakov na karto

literatura

108

01_domaca pokrajina.indd 108

Za učence: Maja Žvanut: Stoji, stoji beli grad. Ilustrirana zgodovina Slovencev za otroke, Mladika, Ljubljana, 2002. Peter Štih: Srednjeveške plemiške zgodbe. Ilustrirana zgodovina Slovencev za otroke, Mladika, Ljubljana, 2001. Dušan Kos: Gašper Lambergar na viteškem turnirju, Viharnik, Ljubljana, 1999. Philipe Brochard: V zavetju srednjeveških gradov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. Philip Steele: Najlepša knjiga o vitezih, Učila, Tržič, 1999.

21/10/2006 00:24:05


Philip Steele: Najlepša knjiga o gradovih, Učila, Tržič, 1996. Philip Steele: Zakaj neki so imeli gradovi obrambne jarke in druga vprašanja o srednjem veku, Pomurska založba, Murska Sobota, 1996. Christopher Gravett: Vitezi, zbirka Svet okrog nas, Pomurska založba, Murska Sobota, 1996. Za učitelje: Ivan Stopar: Gradovi, zbirka Slovenska dediščina, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1991. Ivan Stopar: Gradovi na Slovenskem, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1986. Janez Vajkard Valvasor: Slava vojvodine Kranjske, izbrana poglavja. Ivan Jakič: Vsi slovenski gradovi. Leksikon slovenske grajske zapuščine, DZS, Ljubljana, 1999.

109

01_domaca pokrajina.indd 109

21/10/2006 00:24:05


PRETEKLOST DOMAČE POKRAJINE

Iz življenja v mestih Nastanek in značilnosti srednjeveških mest, lego, obliko, obzidje, hiše, mestno hišo ipd. so učenci spoznali že v 4. razredu (Družba in jaz 1, str. 88, 89). V 5. razredu pa je poudarek na načinu življenja ljudi v srednjeveških mestih – delovni dan, prehrana, bivanje, higiena, tržni dnevi. Življenje obrtnikov, trgovcev, vajencev, služinčadi, otrok

prikažemo čim slikoviteje in ga primerjamo z današnjim načinom življenja. Po tej enoti lahko vključimo temo Položaj kmetov v preteklosti in kmečki upori, ki je sicer vključena v poglavje Slovenci skozi čas.

cilji Spoznavajo življenje ljudi v preteklosti in ga primerjajo z današnjim. Se znajo orientirati v času in prostoru. Znajo razvijati aktivne oblike dela in raziskovati preteklost (s pomočjo literature, virov, obiska muzeja). Razumejo, kaj vpliva na družbeni razvoj (razvoj znanosti, tehnologije, razmerij med ljudmi). Spoštujejo, ohranjajo pozitivno tradicijo (šege, kulturne spomenike ...).

ključne besede srednjeveško mesto, tržni dan, meščani, meščanska hiša, način življenja

ključna vprašanja Opiši način življenja obrtnika, trgovca, meščanke … v mestu v srednjem veku. Primerjaj srednjeveška in rimska mesta, srednjeveška in sodobna mesta. Zakaj so bile v preteklosti hude nalezljive bolezni pogostejše, kot so danes?

predlogi za pouk Blok ura 1

Preberemo odlomek iz dela Nika Grafenauerja Stara Ljubljana, ki na zabaven način opisuje življenje v srednjeveški Ljubljani, ali odlomek iz knjige Darje Mihelič Meščan sem.

2

Glede na predznanje, ki ga učenci že imajo o srednjeveških mestih, je primerno samostojno skupinsko delo, ki bo zanimivejše, če se bodo pripravljali na kviz »Kaj vem o srednjeveških mestih?«. a) Ob atlasu, fotografijah ter tlorisih bližnjih mest ponovijo znanje o srednjeveških mestih iz 4. razreda. Pri četrtošolcih si sposodimo nekaj učbenikov Družba in jaz 1. b) Z učbenikom in delovnim zvezkom pridobijo novo znanje o življenju v srednjeveških mestih.

110

01_domaca pokrajina.indd 110

c) Iz učnega gradiva si lahko naredijo kratke izpiske na eni strani lista A4-formata, ki jih bodo lahko uporabili pri kvizu.

21/10/2006 00:24:05


3

Kviz. Pogoj za udeležbo na kvizu so narejene naloge v delovnem zvezku. Vprašanja napišemo na lističe, ki jih učenci naključno izbirajo. Vedno izbira listič in odgovarja drug učenec. Če mu morajo drugi v skupini pomagati, dobi skupina manj točk. Če pa ne vedo odgovora, dobi priložnost za dodatno točko naslednja skupina. Vprašanja naj zahtevajo kratke in glede izražanja različne odgovore. Učenci odgovorijo ustno, odgovor skicirajo, uvrstijo na časovni trak, pokažejo na karti, oblikujejo v peskovniku, pokažejo z gibi … Vsaj eno vprašanje za vsako skupino pa naj bo takšno, da lahko pokažejo odgovor le skupaj, npr. z ustvarjalnim gibom ponazorijo mestno obzidje s stolpom, zaigrajo prizor s srednjeveške tržnice …

učbenik Iz `ivljenja v mestih

 60–61

Pritli~je me{~anske hi{e je bilo namenjeno obrtni in trgovski dejavnosti, tam so bila tudi skladi{~a blaga. Bivalni prostori so bili v prvem nadstropju. Na podstre{ju je spala slu`in~ad ter vajenci in pomo~niki, ki so `iveli v hi{i svojega mojstra.

Me{~anska hi{a, [iv~eva v Radovljici, druga z desne.

Tr`ni dan v mestu

V mestih so imeli pomemben polo`aj obrtniki in trgovci. Trgovci so zaradi zaslu`ka velikokrat potovali iz kraja v kraj in se udele`evali sejmov. Ve~ja mesta so imela en dan v tednu dolo~en za tr`ni dan. Manj{a mesta so imela semanji dan ob praznikih. Ko je bil v mestu tr`ni dan ali sejem, so vanj prihajali okoli{ki kmetje, trgovci pa tudi iz bolj oddaljenih krajev. Navadno je bil tr`ni prostor na ve~jem trgu, obi~ajno pred magistratom ali cerkvijo. V ~asu tr`nih dni ali sejma je moral vladati tr`ni mir. Prepovedano je bilo nositi oro`je. Kazni za tiste, ki so kr{ili ta pravila, so bile stroge. Na tr`nici so prodajali razno blago. Kmetje so prina{ali svoje pridelke (`ito, mleko, sir, perutnino) in izdelke doma~e obrti (platno, suho robo itd.). Trgovci so prodajali obrtne izdelke iz gline, usnja, `eleza in lesa. V~asih je bilo na tr`nici mogo~e kupiti tudi `ivino.

Vi{nja gora je postala mesto 1478. Na Valvasorjevi upodobitvi se lepo vidita obzidje in obrambni stolpi. Vi{njegorci so dobili mestne pravice zaradi obrambe pred Turki. Srednjeve{ka mesta so namre~ morala zgraditi mestno obzidje.

Ve{ – vem

Kaj pomeni

Oprema hi{ v mestih je bila sprva precej skromna. V kuhinji so bile klopi, miza in skrinja. V spalnici premo`nej{ih me{~anov je bila postelja z baldahinom in ena ali dve skrinji za shranjevanje obla~il. Omare so za~eli uporabljati pozneje.

Me{~anke so se morale pri obla~enju dr`ati posebnih pravil. Razko{no in drago blago ter zlato okrasje so smele nositi le plemi{ke `ene. Delovni dan me{~anov je trajal od son~nega vzhoda do zahoda. Poleti so zato za~enjali z delom `e zelo zgodaj. Obi~ajna hrana me{~anov je bila sestavljena iz `it, kruha, kislega zelja, mesa, rib, zelenjave in sadja. ^eprav so razni predpisi govorili o vzdr`evanju ~isto~e v mestih, so imeli pogosto te`ave z odpadki. V mestih je `ivelo veliko bera~ev in reve`ev. Ti so se lahko zatekli v mestni {pital, kjer so dobili hrano in preno~i{~e. Mesto so pogosto zajele razne bolezni, npr. kuga ali ~rna smrt. Tedaj je veliko ljudi umrlo, ker je bila zdravstvena slu`ba slabo razvita.

tr`ni dan – dolo~en dan v tednu ali letu, ko se je v mestu trgovalo semanji dan – ob prazniku sv. Jurija, sv. O`bolta itd. epidemija – nenaden izbruh in hitro {irjenje nalezljive bolezni kuga – huda nalezljiva bolezen

V mestih se je pomemben del `ivljenja odvijal v ~asu tr`nih dni, ko so me{~ani in okoli{ki kmetje prodajali svoje pridelke in izdelke, v~asih tudi `ivino. Delovni dan me{~anov je trajal od son~nega vzhoda do zahoda. Velikokrat so ljudje zboleli za nalezljivimi boleznimi. Zdravstvene in higienske razmere so bile slabe.

60

61

Učenci preberejo besedilo in si ogledajo risbe. V skupinah se pogovorijo o besedilu in risbah.

delovni zvezek

 49–50

6 Katera huda bolezen, ki je zahtevala veliko smrtnih `rtev, je bila v preteklosti precej pogosta?

Iz `ivljenja v mestih 1 Kaj od na{tetega je bilo mogo~e kupiti na srednjeve{ki tr`nici in s ~im so kupljeno pla~evali: `ito z denarjem avto z drugim blagom sir s ~eki moka z zlatom keramika s kreditno kartico traktor ra~unalnik ribe video igrice

Potovanje v novi vek

2 Kaj je tr`ni mir?

1 V plav`ih so iz `elezove rude pridobivali `elezo. Kaj so izdelovali iz `eleza v Kropi? 3 Kaj so prodajali kmetje in kaj me{~ani. Kmetje

Me{~ani

2 Prvi vlak je pripeljal z Dunaja v Ljubljano leta 1849. Kak{na lokomotiva ga je vlekla?

3 Sku{aj ugotoviti, kdaj je tvoj kraj dobil elektriko. Vpi{i pribli`no letnico.

4 Ali pozna{ v bli`ini svojega kraja kak{no elektrarno? Vpi{i njeno ime.

4 Na{tej nekaj stanovanjske opreme v hi{i srednjeve{kega obrtnika ali trgovca?

5 Predmete uredi po starosti od najstarej{ega do najmlaj{ega. ko~ija

5 Kak{no hrano so u`ivali prebivalci na{ih mest v preteklosti? Ali se zelo razlikuje od dana{nje?

49

letalo

avto

vlak

prva slovenska knjiga

jedrska centrala v Kr{kem

ra~unalnik

tranzistor

plav`

televizor

50

Odgovore lahko učenec poišče v učbeniku. Pri skupinskem delu se o odgovorih najprej pogovorijo, nato jih zapišejo. Fotografija pri nalogi 6 prikazuje kužno znamenje.

atlas Str. 40, 41: Opazovanje panoramske risbe Ljubljane in prepoznavanje srednjeveškega jedra. Opisovanje njegovih značilnosti in razlik glede na novejše dele. Str. 32, 33: Zemljevid Srednjeveška mesta na Slovenskem. Opazovanje risb mest, opisovanje skupnih značilnosti in lege.

sprotno spremljanje učencev sodelovanje pri skupinskem delu, delitev dela, prevzemanje zadolžitev

01_domaca pokrajina.indd 111

111

21/10/2006 00:24:05


pripomočki zemljevid domače pokrajine risbe, fotografije, načrt bližnjega mesta s srednjeveškim jedrom časovni trak

literatura Za učence: Niko Grafenauer: Stara Ljubljana, monogafija: MIK Trade, N. Grafenauer, Ljubljana, 1992; zvočna kaseta, RTV Ljubljana, 1992; poezija: Partizanska knjiga, Ljubljana, 1983. Darja Mihelič: Meščan sem. Iz življenja srednjeveških mest, Mihelač in Nešović, Ljubljana, 1996. Za učitelje: Krajevni leksikon Slovenije, Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1968–1980. Krajevni leksikon Slovenije, DZS, Ljubljana, 1995. Darja Verbič: Slovenska mesta. Na mostovih živahnih doživetij, Slovenska turistična organizacija, Ljubljana, 2002. Darinka Kladnik: Vsa slovenska mesta, ZIP – Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana, 2003. Vladimir Kološa: Slovenska mesta skozi čas = Slovene towns through time, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana, 2005. monografije slovenskih mest krajevni zborniki videoposnetek: Rojstvo prestolnice, Profi Light Entertainment, Ljubljana, 2004, 2 video DVD-ja (približno 144 minut); elektronska lokacija/dostop: http://www.ljubljana-500let.com.

112

01_domaca pokrajina.indd 112

21/10/2006 00:24:06


PRETEKLOST DOMAČE POKRAJINE

Potovanje v novi vek V prejšnjih razredih so učenci spoznavali bližnjo preteklost prek življenja starih staršev in prastaršev, zdaj pa damo poudarek tehnološkemu razvoju. Poudarimo razvoj znanosti in tehnološki napredek, ki sta močno spremenila način življenja ljudi. Vzroki in posledice sprememb ter konstant-

nost spreminjanja načina življenja ljudi naj bodo v ospredju. Ker je zadnje stoletje tudi filmsko in fotografsko dokumentirano, je najbolje izhajati iz slikovnih virov. Priporočljiv je pester izbor tem, ki jih učenci vzporedno samostojno obravnavajo po skupinah.

cilji Spoznavajo pomembnejše kulturnozgodovinske spomenike. Spoznavajo znane osebnosti iz domače pokrajine. Spoznavajo življenje ljudi v preteklosti in ga primerjajo z današnjim. Spoznavajo, da do nekaterih sprememb pride hitro, do drugih počasi. Se znajo orientirati v času in prostoru. Znajo razvijati aktivne oblike dela in raziskovati preteklost (s pomočjo literature, virov, obiska muzeja). Razumejo, kaj vpliva na družbeni razvoj. Spoštujejo, ohranjajo pozitivno tradicijo (šege, kulturne spomenike ...).

ključne besede novi vek, tehnološki napredek, znanost

ključna vprašanja Kako je iznajdba npr. telefona (mobitela, avtomobila, letala, računalnika, elektrike, robota, cepljenja …) spremenila življenje ljudi? Kako postaneš iznajditelj, raziskovalec? Ali se bodo odkritja, iznajdbe dogajale tudi v prihodnje? Ali lahko ljudje uporabijo odkritja tudi v slabe namene?

predlogi za pouk

01_domaca pokrajina.indd 113

1

Časovni trak

2

Samostojno skupinsko delo. Vsaka skupina prikaže z risbami na časovnem traku napredek enega področja: vlaki, avtomobili, letala in rakete, ladje, industrija, prenos sporočil, medicina, prehrana ipd. glede na dostopno literaturo za učence.

3

Pogovor ob izdelkih učencev o raziskovanju, razvoju znanosti, vse daljšem šolanju ipd. kot pogojih tehnološkega napredka. O posledicah, ki jih imajo odkritja na naše vsakodnevno življenje, o nevarnostih in negativnih posledicah zaradi nepreudarne rabe novih tehnologij in tehnologij, ki omogočajo hitro rast človeštva (onesnaževanje okolja, uničevanje naravnih okolij in raznovrstnosti življenja, vojaška tehnologija …).

4

UČBENIK

5

DELOVNI ZVEZEK

6

Uporaba metode petih P-jev za domače učenje.

113

21/10/2006 00:24:06


učbenik

Vo`nja z vlaki, avtomobili in letali je za nas nekaj vsakdanjega. Navadili smo se tudi na takoj{nje novice od vsepovsod s satelitov, ki v vesolju kro`ijo okoli zemlje.

Potovanje v novi vek

 62–64

Na{a mesta so se v zadnjih 100 letih hitro {irila. Kar poglejmo Ljubljano, ki je imela leta 1900 komaj nekaj nad 36 000 prebivalcev, leta 2000 pa `e 260 000.

^love{tvo je do`ivelo v novem veku velike spremembe. To je obdobje po odkritju Amerike, se pravi zadnjih 500 let. Mnogo novega se je zgodilo v prometu, pri gradnji hi{, {irjenju mest, nastajale so prve tovarne, za~ela se je industrija. Njen skokovit razvoj, ki {e traja, so omogo~ili izumi parnega stroja, elektrike in v novej{em ~asu elektronike in ra~unalni{tva. Parnik s konca 19. stoletja

Ob hitrem napredku, ki ga je ~love{tvo do`ivelo prav zadnjih sto let, lahko pri~akujemo, da bo bodo~nost prinesla {e veliko novega. Treba pa bo zelo paziti na ohranjanje ~istega okolja. Vemo namre~, da je okolje na Zemlji `e zelo onesna`eno, kar povzro~a mnoge te`ave.

Parna lokomotiva

Ljubljana leta 1900

NOVI VEK 1500

1600

1700

1800

Pomembna iznajdba na za~etku novega veka je bilo tiskanje knjig. Knjige so omogo~ile hitro {irjenje pismenosti in znanja. To je {e bolj spodbudilo napredek, ki se je najbolj o~itno kazal v prometu. Vlak in parnik sta »skraj{ala« razdalje. Naslednji velik korak je bil uporaba elektrike. [e pred 100 leti so otroci pisali doma~e naloge ob sve~i ali petrolejki. V gospodinjstvu niso poznali elektri~nih likalnikov, {tedilnikov, zamrzovalnikov, sesalcev itd. Danes si te`ko predstavljamo `ivljenje brez televizije ali telefona. Vse to nam je omogo~ila iznajdba elektrike.

1900

2000

Ljubljansko letali{~e Brnik je na{e najve~je letali{~e. Ima dobre zveze z letali{~i po Evropi in svetu. Danes je mogo~e v 12 urah preleteti razdaljo med Ljubljano in New Yorkom, neko~ pa so ljudje za pot iz Evrope v Ameriko z ladjo porabili vsaj 14 dni. Velik napredek je bil dose`en tudi na podro~ju drugih znanosti, npr. v medicini, kjer kirurgi opravljajo zahtevne operacije – presaditve ledvic, jeter, srca. Ljubljana leta 2000

Kaj pomeni

Novi vek je doslej trajal samo 500 let, vendar je ~love{tvo v tem ~asu do`ivelo velik napredek. Hitre spremembe so se zgodile zlasti zadnjih 100 let, lahko pa pri~akujemo, da bo tudi prihodnost prinesla mnoge novosti.

petrolejka – svetilka na petrolej S sodobnimi gospodinjskimi stroji delo v domu opravimo hitreje in bolje.

Letali{~e Brnik

62

63

64

Časovni trak: imenovanje obdobja, štetje stoletij in pogovor ob sličicah. Kaj, koga prikazujejo sličice? (Primož Trubar, Abecednik, tovorništvo, Janez Vajkard Valvasor, splavarstvo, plavž, Prešeren, parna lokomotiva, hidroelektrarna, avtobus, letalo). Kakšne so bile posledice posamezne iznajdbe, napredka za življenje posameznika, za slovenski narod? Pogovor ob fotografijah. Kaj prikazujejo? Kakšno je bilo opravilo pred prikazano iznajdbo? Kako se bo morda razvijalo v prihodnje? Tiho branje besedila.

delovni zvezek

6 Katera huda bolezen, ki je zahtevala veliko smrtnih `rtev, je bila v preteklosti precej pogosta?

 50

Potovanje v novi vek 1 V plav`ih so iz `elezove rude pridobivali `elezo. Kaj so izdelovali iz `eleza v Kropi?

2 Prvi vlak je pripeljal z Dunaja v Ljubljano leta 1849. Kak{na lokomotiva ga je vlekla?

3 Sku{aj ugotoviti, kdaj je tvoj kraj dobil elektriko. Vpi{i pribli`no letnico.

4 Ali pozna{ v bli`ini svojega kraja kak{no elektrarno? Vpi{i njeno ime.

5 Predmete uredi po starosti od najstarej{ega do najmlaj{ega. ko~ija

letalo

avto

vlak

prva slovenska knjiga

jedrska centrala v Kr{kem

ra~unalnik

tranzistor

plav`

televizor

50

1

Odgovor (žeblji) najdejo v učbeniku na str. 29.

2

Odgovor: parna lokomotiva.

3

Odgovor poiščete v monografijah o domačem kraju ali pri najstarejših krajanih.

4

Časovno razporejeni odgovori: kočija, prva slovenska knjiga, plavž, vlak, avto, letalo, tranzistor, televizija, jedrska centrala v Krškem, računalnik.

atlas Str. 28, 29: Industrijska proizvodnja je posledica tehnološkega razvoja v novem veku. Učenci ob karti ponovijo vrste industrije ter značilnosti industrijske proizvodnje.

sprotno spremljanje učencev uporaba časovnega traku, delo z literaturo, skupinsko delo

114

01_domaca pokrajina.indd 114

21/10/2006 00:24:06


pripomočki časovni trak videoposnetki: Rojstvo prestolnice (Ljubljana v dobi industrializacije, Od prve svetovne vojne do danes), Profi Light Entertainment, Ljubljana, 2004, DVD; elektronska lokacija/ dostop: http://www.ljubljana-500let.com. Rudi Klarič: Zgodovina Slovencev v filmskih freskah. Retrospektiva dokumentarnih filmov Rudija Klariča, Cultura Europaea, Ljubljana, 1994. Nataša Golob: Podobe preteklosti, Orion film, Ljubljana, 1997.

literatura Za učence: Utrinki iz slovenske zgodovine. Od reformacije do leta 1848, zbirka Ali veš?, Karantanija, Ljubljana, 2005. Richard Platt: V začetku ---. Skoraj popolna zgodovina tako rekoč vsega. Slovenska knjiga, Ljubljana, 2001. Steve Parker: Letenje, zbirka Okno v svet, Domus, Ljubljana, 1990. Giovanni Coselli: Življenje skozi stoletja, zbirka Okno v svet, Domus, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988. Christopher Rice: Otroci skozi čas, Učila, Tržič, 1996. Iznajdbe, zbirka Moji prvi koraki. S prvo enciklopedijo do učenosti, Pomurska založba, Murska Sobota, 1995. Jim Hatfield: Strah in groza. Bolan! O bolezni in zdravljenju, DZS, Ljubljana, 1996. Za učitelje: monografije domače pokrajine krajevni zborniki Martin Ivanič: Kratka ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001. Tadej Brate: Tehniški spomeniki, zbirka Slovenska dediščina, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1991.

115

01_domaca pokrajina.indd 115

21/10/2006 00:24:07


02_slovenija nasa domovina.indd 116

21/10/2006 00:24:48


SLOVENIJA, NAŠA DOMOVINA

117

02_slovenija nasa domovina.indd 117

21/10/2006 00:24:49


Okvirni čas: 36 ur • Lega Slovenije, Naravne značilnosti Slovenije, Kraški pojavi – približno 8 ur • Alpski svet, Panonski svet, Dinarski svet, Primorski svet: sodelovalno učenje – 12 ur • Slovenci skozi čas – 16 ur To obširno poglavje smo v priročniku razdelili v tri sklope. V prvih dveh učenci spoznavajo slovenske pokrajine, življenje v njih ter kulturno dediščino, v tretjem pa kratko zgodovino Slovencev. Geografski del je razdeljen v dva sklopa predvsem zaradi dveh različnih didaktičnih pristopov, ki ju priporočamo. V prvem učenci pretežno frontalno spoznavajo osnovne geografske značilnosti Slovenije kot celote, se urijo v branju zemljevida Slovenije, spoznavajo kraške pojave. V drugem pa s sodelovalnim učenjem spoznavajo posamezne pokrajinske enote in se urijo v samostojnem in skupinskem učenju ter sprejemanju odgovornosti za učenje.

UČNI CILJI Učenci: – znajo na zemljevidu Evrope, sveta, globusu pokazati lego Slovenije, – znajo ob slikovnem gradivu in kartah prepoznati in opisati nekatere pokrajinske značilnosti (površje, vode, videz naselij, izraba pokrajine ...) slovenskih pokrajin, – znajo na zemljevidu Slovenije pokazati naravne enote, največja mesta, reke ..., – znajo ločiti med slovenskimi tipičnostmi, posebnostmi in stereotipi, – spoznavajo nekaj najbolj temeljnih obdobij in dogajanj iz slovenske preteklosti, – spoznavajo slovenske tipičnosti, se zavedajo in cenijo posebnosti in sestavine, ki sooblikujejo našo istovetnost in pomagajo pri razločevanju med drugimi, – spoznavajo razliko med domovino in državo.

STANDARDI ZNANJA Učenec zna: •

na zemljevidu Evrope, sveta, globusu pokazati lego Slovenije,

ob slikovnem gradivu in kartah prepoznati in opisati nekatere pokrajinske značilnosti (površje, vode, videz naselij, izraba pokrajine ...) slovenskih pokrajin,

na zemljevidu Slovenije pokazati naravne enote, največja mesta, reke ...,

•• • •• •••

ločiti med našimi tipičnostmi, posebnostmi in stereotipi, navesti naše tipičnosti, oceniti in ceniti posebnosti in sestavine, ki sooblikujejo našo istovetnost in pomagajo pri razločevanju med drugimi, razložiti razliko med domovino in državo,

navesti nekaj najbolj temeljnih obdobij in dogajanj iz slovenske preteklosti,

razlikovati med pojmoma Slovan in Slovenec,

••

našteti države, v katerih so Slovenci živeli v preteklosti,

••

razložiti pomen samostojne države,

opisati sebe in svoje sposobnosti (svoj osebni napredek, svoje cilje, potrebe, želje ...).

118

02_slovenija nasa domovina.indd 118

21/10/2006 00:24:49


1. DEL: Lega Slovenije, Naravne enote Slovenije, Kraški pojavi

Ta tematski sklop uvaja učence v spoznavanje slovenskih pokrajin, njihovih geografskih in etnoloških raznolikosti, v uporabo zemljevida Slovenije. V ospredju je pridobivanje vizualnih predstav različnih slovenskih pokrajin, utrjevanje in pridobivanje temeljnih geografskih pojmov (gorovje, hribovje, gričevje, ravnina, dolina, kotlina, obala, morje, kopno …) s poudarkom na kraških pojavih (vrtača, kraško polje, kraška reka, kraška jama, brezno, kapnik) in prepoznavanju značilnosti reliefnih, vodnih, prometnih, naselbinskih oblik na fotografijah in zemljevidih. Dobro poznavanje domače pokrajine in že usvojeni geografski pojmi omogočajo učencem, da nove pokrajine primerjajo z domačo pokrajino. Primerjanje je tako temeljna dejavnost, da jo geografski metodiki pogosto uvrščajo kar med učne metode. Najbolj priporočljiva učna metoda pri spoznavanju Slovenije je ekskurzija, neposredno terensko spoznavanje nekaterih pokrajin. Sledijo različne vrste demonstracij (ogled filmov o slovenskih pokrajinah, fotografij, reliefnih tridimenzionalnih zemljevidov, geografskih zemljevidov, turističnih zemljevidov ...) in urjenje v geografskem opazovanju, imenovanju, opisovanju vidnih pokrajinskih značilnosti. Uporaba peskovnika je nenadomestljiva pri razlaganju in preverjanju geografskih pojmov. Ker morajo učenci predvsem pridobiti veliko predstav, je najpomembneje, da pripravimo takšne učne situacije, ki bodo učence čim dlje zadržale pri opazovanju fotografij, filmov in zemljevidov slovenskih pokrajin. Zanimive ure in prepričljivost ter navdušenje učitelja vplivajo na učence, da širijo interes za spoznavanje domovine, njenih značilnosti, posebnosti, prepoznavnosti. Nič ni narobe, če poudarjamo stereotipe, po katerih je Slovenija prepoznavna, vendar poleg njih učimo učence občudovati tudi lepoto in vrednost manj znanih krajev in pokrajin Slovenije. Poudarjamo neprecenljivost našega okolja ter potrebo po preudarnem trajnostnem urejanju in rabi prostora.

119

02_slovenija nasa domovina.indd 119

21/10/2006 00:24:49


SLOVENIJA, NAŠA DOMOVINA

Lega Slovenije cilja Znajo na zemljevidu Evrope, sveta, globusu pokazati lego Slovenije. Znajo ob slikovnem gradivu in kartah prepoznati in opisati nekatere pokrajinske značilnosti (površje, vode, videz naselij, izraba pokrajine ...) slovenskih pokrajin.

ključne besede republika, Srednja Evropa, Alpe, Panonska nižina, Dinarsko gorovje, primorski svet

ključna vprašanja Kje v Evropi leži Slovenija? Katere so njene sosednje države? Katere štiri pokrajine se stikajo na območju Slovenije?

predlogi za pouk 1

Uvod, motivacija v celoten tematski sklop. Razstavimo različne fotografije znanih slovenskih krajev, manjše predmete kulturne dediščine (npr. pisanice), zemljevid Slovenije, kaseto z narodnimi pesmimi, videokaseto o Sloveniji – predmete, ki jih bomo uporabili v naslednjih urah. Pogovor o tem, kaj predstavljajo, kaj jim je skupnega. Učencem povemo, kaj vse bodo spoznali in kako se bodo učili o Sloveniji, naši domovini, kdaj in kako bomo preverjali in ocenjevali novo znanje.

2

Ob stenski reliefni karti Evrope napovemo prvo temo. Učenci pripravijo atlas.

3

Dejavnosti ob kartah atlasa.

4

Globus. Učenci poiščejo Slovenijo, opišejo njeno lego na Zemlji (npr. kje leži glede na druge celine).

5

DELOVNI ZVEZEK

1

Ob nalogah učenci ponovijo uporabo trakovnega merila. Ob rešitvah se pogovorimo o razdaljah: v kolikšnem času lahko prevozimo tolikšne razdalje z avtomobilom, s kolesom, jo prehodimo … Pojasnimo razliko med zračnimi – ravnimi razdaljami in razdaljami po prometnicah. Če imamo avtokarto Slovenije, lahko spodbudimo prostovoljce, da po učni uri ugotovijo, kolikšne so razdalje po cestah. 6

UČBENIK

7

Ideje za domače samostojno delo: ugotavljanje različnih razdalj (npr. domači kraj– Ljubljana, slovenska obala, Triglav …), predstavitev sosednjih držav.

120

02_slovenija nasa domovina.indd 120

21/10/2006 00:24:49


učbenik

 66–67

Glasno preberemo prvi odstavek. Vprašanje: Ali tudi v sosednjih državah volijo svojega predsednika? Katera beseda v tem odstavku nam to pove? Na političnem zemljevidu Evrope pokažejo Slovenijo. Vprašanje: Katere države, menijo učenci, prav tako ležijo v Srednji Evropi (katere v Zahodni, Severni, Južni, Vzhodni)? Glasno preberejo besedilo na str. 67. Na karti ob besedilu pokažejo posamezne enote in to, kje se stikajo. Ogled fotografij in branje podnapisov. Učenci v podnapisih s svinčnikom obkrožijo ključne besede: Panonska nižina, Alpe – visoko gorovje, Dinarsko gorstvo, obala. Učenci ob pomoči rubrike Veš – vem opišejo razlike med republiko in kraljevino.

delovni zvezek

 51

1

Zaradi dolgega trakovnega merila je najprimernejša karta Slovenija v atlasu (str. 22). Preden učenci samostojno rešijo naloge, ponovimo uporabo trakovnega merila. a) 1. Hrvaška, 2. Avstrija, 3. Italija, 4. Madžarska Učenci lahko s polaganjem vrvice in trakovnim merilom dolžine mej tudi približno izmerijo in zapišejo ocene razdalj. b) Učenci na stenski karti poiščejo kraje Rateče, Vinica, Sečovlje in Hodoš (blizu mejnih prehodov v štirih »vogalih« Slovenije), jih označijo/poiščejo na svoji karti, z vrvico izmerijo razdalji ter ju odčitajo na trakovnem merilu pod karto. Rateče–Vinica: približno 160 km Sečovlje–Hodoš: približno 250 km c) Učenci najprej na skico vetrovnice napišejo glavne in stranske smeri neba, imenujejo in pokažejo smeri tudi na karti Slovenije, nato pa obkljukajo pravilne trditve oz. popravijo napačni. (Največ ravninskega sveta je na SEVEROVZHODU. Alpe se nadaljujejo proti ZAHODU.)

atlas Str. 18, 19: Zemljevid Države Evrope. Učenci poiščejo Slovenijo. S svojimi besedami poskusijo opisati njeno lego (glede na sosednje države, morje, v Evropi …). Imenu-

02_slovenija nasa domovina.indd 121

121

21/10/2006 00:24:49


jejo sosednje države. Povedo, kaj pomenijo različne barve. Ugotovimo, kaj učenci vedo o Evropski uniji. Str. 16, 17: Slikovni zemljevid Evropa. Pokažejo Slovenijo, povedo, kako so si pomagali določiti njeno lego (škorenj – Italija, morje – Jadransko morje …). Preberejo imena treh naravnih enot in vsako ob pomoči legende opišejo (Alpe – gorovje, Panonska nižina – obdelano nižavje, dinarsko gorovje). Pozornost usmerimo na stik teh treh enot na območju Slovenije. Morda ta stik prikažemo z modeliranjem v peskovniku. Str. 22, 23: Zemljevid Slovenije. Učenci s prstom obkrožijo Slovenijo po njenih mejah, pozorni so na občutek (vijuganje). Vprašanje: Kje poteka meja na morju? Pogovor o aktualnem vprašanju meje s Hrvaško (in morda tudi o spreminjanju meja držav skozi zgodovino z vojnami in dogovori).

sprotno spremljanje učencev delo z zemljevidi: prepoznavanje lege Slovenije na različnih kartah, merjenje razdalj s trakovnim merilom

pripomočki stenska karta Evrope globus peskovnik različni učni pripomočki, ki jih bomo uporabili v naslednjih urah in »predstavljajo« Slovenijo vrvice

literatura Geografski atlas Slovenije, DZS, Ljubljana, 1998. Slovenija. Pokrajine in ljudje, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.

122

02_slovenija nasa domovina.indd 122

21/10/2006 00:24:51


SLOVENIJA, NAŠA DOMOVINA

Naravne enote Slovenije Temi namenimo vsaj tri ure. Poudarek je na raznolikosti Slovenije, ki je vidna v pokrajinah, in na prepoznavanju te raznolikosti na fotografijah, filmu, zemljevidih, tridimenzionalnih zemljevidih … Učenci se učijo prepoznavati značilnosti, jih imenovati, opisovati, risati, modelirati, prikazovati z gibi. Učne cilje smo konkretizirali, povezali z usvojenimi pojmi ter jih razčlenili po nivojih znanja.

– uvrstijo fotografijo pokrajine v ustrezno naravno enoto in to pojasnijo, – ob uporabi zemljevida Slovenije uvrstijo kraje, pokrajine v naravne enote, – uporabijo pojme v novih zvezah, novih primerih, – razlikujejo med slovenskimi tipičnostmi, posebnostmi in stereotipi.

UČNI CILJI

Vrednotenje Učenci: – vrednotijo slovenske pokrajine (npr. z vidika primernosti za določene športe v naravi, prometne povezanosti …).

Poznavanje, prepoznavanje, opisovanje Učenci: – ob slikovnem gradivu slovenskih pokrajin prepoznajo, imenujejo, opišejo: • površje – gorovje, hribovje, gričevje, dolina, kotlina, vrtača, obala, polotok, kraška jama, kapnik, • vodovje – reka, potok, jezero, morje, slap, izliv, izvir, ponikalnica, • videz in lego naselij – mesto, vas, zaselek, samotna kmetija, • rabo tal – njive, travniki, pašniki, gozd, grajene površine; – se zavedajo enkratnosti domače in drugih pokrajin, pestrosti Slovenije. Uporaba, analiza, sinteza Učenci: – ob fotografijah primerjajo videz različnih slovenskih pokrajin in nekatere razlike pojasnijo,

Spretnosti – branje zemljevida Slovenije: • prepoznavanje sestavin zemljevida: relief, naselja, vode, prometnice, • ocenjevanje razdalj z grafičnim merilom, • orientacija na zemljevidu Slovenije, – geografsko opazovanje fotografij pokrajin: • uporaba geografskega načina (strategije) opazovanja po posameznih pokrajinskih sestavinah: površje, vode, naselja, prometnice, raba zemlje.

ključne besede gorovja, hribovja, gričevja, ravnine, kotline, doline, obala; alpski, panonski, dinarski, primorski svet

ključni vprašanji Zakaj so slovenske pokrajine tako raznolike? Na katere naravne enote delimo Slovenijo?

predlogi za pouk 1

02_slovenija nasa domovina.indd 123

Fotografije različnih slovenskih pokrajin. Slovenija je raznolika in lepa. Ob fotografijah ponovimo pojme gorovja, vmesne doline; hribovja, vmesne doline, kotline; ravnine in gričevja; mesta, vasi; travniki, polja, vinogradi ... Poudarek naj bo na opazovanju, opisovanju, primerjanju z domačo pokrajino. Geografskih imen še ne poudarjamo. Učence vodimo v sistematično geografsko analizo fotografij pokrajin: relief, vode, naselja (vrsta, oblika, lega), raba tal, gospodarstvo, promet …

123

21/10/2006 00:24:51


2

Slovenija na reliefni tridimenzionalni karti. Učenci opazujejo in spoznavajo relief s tipom. Opisujejo, primerjajo – gorovja, planote, hribovja, doline, kotline, ravnine, gričevja, polotok, otok, obala, poudarek na domači pokrajini itd. – še brez geografskih imen.

3

Učenci z ustvarjalnim gibom (telo, samo roke, več učencev skupaj ipd.) prikažejo različne tipe reliefa slovenskih pokrajin: gorovja, hribovja, gričevja, ravnine, kotline, doline, planote …

4

V peskovniku oblikujejo različne reliefne tipe, oblike opišejo, imenujejo, primerjajo.

5

Atlas: slikovna karta Slovenije na str. 20, 21

6

Ob reliefnem zemljevidu Evrope ponovimo lego Slovenije in stik Alp, Panonske nižine, Dinarskega gorstva, vpliv Jadranskega morja.

7

Razložimo razdelitev Slovenije na štiri naravne enote.

8

UČBENIK

9

DELOVNI ZVEZEK

1

10 Atlas: reliefna karta Slovenije na str. 20, 21

11 Ponovitev naravnih enot Slovenije. Prikaz značilnosti z gibi, v peskovniku, prepoznavanje na fotografijah ipd. ter lociranje na različnih kartah. 12 Ogled krajšega filma o Sloveniji. Pogovor o raznolikosti, lepotah, katere kraje učenci bolje poznajo, kam bi radi šli … 13 DELOVNI ZVEZEK

2

učbenik

 68–69

Učenci preletijo besedilo, si ogledajo slike. Pogovor o temi ob slikovnem gradivu. Slikovna karta: ogled obeh legend. Opazovanje posamezne naravne enote in prevladujočega reliefa. Alpski svet: severni del Slovenije, visokogorja, hribovje, vmesna ravnina – Ljubljanska kotlina. Panonski svet: vzhodna Slovenija, gričevja in ravnine. Dinarski svet: južna Slovenija, planote (narisane v dinarski smeri SZ–JV), vmesne ravnine – kraška polja in nizke planote. Primorski svet: gričevje, planote (SZ–JV). Reliefna karta: opisovanje reliefa, primerjanje prikaza reliefa s slikovno karto. Glasno branje besedila.

124

02_slovenija nasa domovina.indd 124

21/10/2006 00:24:51


delovni zvezek

Naravne enote Slovenije

 52–54

2 K vsaki fotografiji zapi{i, katero reliefno obliko prikazuje in v kateri pokrajinski enoti le`i. Pomaga{ si lahko z zemljevidom Slovenije.

3 O kaki dr`avi lahko veliko izvemo tudi iz znamk. Znamke prikazujejo pomembne ljudi ali umetni{ka dela, predmete iz preteklosti, rastline, `ivali, zgradbe, dogodke idr. Opazuj znamke na pismih in razglednicah, ki ste jih ali jih boste prejeli doma. Prosi doma~e, da ti jih dovolijo odlepiti. Kako se to naredi, ti ka`e risba. Nalepi razli~ne znamke in poleg napi{i, kaj predstavljajo.

1 Iz priloge Naravne enote Slovenije izre`i narisane like ter sestavi Slovenijo. Nalepi jih. Zemljevid opremi z naslovom in legendo. Napi{i naravne enote in jih pove`i.

Dutovlje na Krasu

Cerkno

mrtvica Mure

Vipavska dolina

Velenjska kotlina

Trebnje

Fiesa

Lo{ki potok

Logarska dolina

Vr{i~

Tr{ka gora na Dolenjskem

Naslov zemljevida:

Legenda:

Kapelske gorice

52

53

54

1

Učenci izrežejo like in jih sestavijo, nato prilepijo in imenujejo naravne enote: alpski svet (zgoraj), panonski svet (desno), dinarski svet (spodaj desno), primorski svet (spodaj levo). V legendi naravne enote še enkrat napišejo in označijo, s katero barvo so pobarvane.

2

Naloga je zahtevna, zato priporočamo frontalno delo ali pa naj nalogo naredijo učenci ob koncu spoznavanja pokrajinskih enot, ko imajo že več predstav in se bolje znajdejo na zemljevidu Slovenije. Pri frontalnem delu naj učenci vsako fotografijo opišejo, domnevajo naj, v katero regijo spada pokrajina. Potem pokrajino pokažemo na stenskem zemljevidu Slovenije in učenci ugotovijo, v kateri naravni enoti leži. Kapelske gorice – gričevje, panonski svet; Dutovlje na Krasu – planota, primorski svet; Cerkno – hribovje, dolina, alpski svet; Mura – ravnina, panonski svet; Vipavska dolina – dolina, primorski svet; Velenjska kotlina – kotlina, alpski svet; Trebnje – dolina, gričevje, dinarski svet; Fiesa – obala, primorski svet; Loški potok – uvala, dinarski svet; Logarska dolina – dolina, gore, alpski svet; Vršič – gore, alpski svet, Trška gora na Dolenjskem – gričevje, stik panonskega in dinarskega sveta.

3

Naloga je dolgoročna. Demonstriramo, kako znamko z vodo odlepimo in posušimo. Učence spodbudimo, da zbirajo znamke in jih nalepijo v delovni zvezek. Morda naredimo razredni plakat, kamor lepimo znamke, in se o njih sproti pogovarjamo, o motivu, priložnosti, ob kateri je bila izdana …

atlas Str. 20-21: Slikovna karta Slovenije. Ogled legende. Na (enaki) stenski karti pokažemo lego naravnih enot. Učenci jih pokažejo na svojih kartah. Posamezne pokrajine hkrati pokažemo tudi s fotografijami. Pogovor, demonstracija fotografij, pritrdimo jih okoli stenske karte ali manjše tudi nanjo. Postavljamo vprašanja in kažemo fotografije: • fotografija gora: V kateri naravni enoti so gore? Kako so narisane na karti? • fotografija hribovja: Kako je na karti narisan hribovit svet? V katerih naravnih enotah ga je največ? • fotografija ravnine: V katerem delu Slovenije je največ ravnin? Kako so narisane? Katere naravne enote so to? • fotografija vinorodne pokrajine: Kako so narisani vinogradi in sadovnjaki? Kje v Sloveniji jih je največ? Katere naravne enote so to? • fotografija pašnika: Kako so narisani travniki in pašniki? Kje jih je največ? • V kateri naravni enoti je najmanj gozda? Str. 22, 23: Reliefna karta Slovenije. Ogled legende. Ponovimo prikaz reliefa. Na stenski reliefni karti Slovenije (najbolje je, da je enaka) pokažemo pokrajinske enote. Učenci jih pokažejo na svojih kartah. Posamezne pokrajine hkrati pokažemo tudi s fotografijami:

02_slovenija nasa domovina.indd 125

125

21/10/2006 00:24:53


• fotografija gora: V katerem delu Slovenije so najvišje vzpetine – gore? Kako so označene na reliefni karti? • fotografija neravne nižine ob morju, ravne v panonskem svetu in ravnine, ki ni nižina v severozahodnem delu Ljubljanske kotline: Kje v Sloveniji so najnižje pokrajine? Nižine so tudi bolj uravnane. Vendar ravnina in nižina ni isto. Ravnine so lahko tudi v višjih nadmorskih višinah, na planotah, dna višjih kotlin. • fotografije hribovij, dolin, manjših kotlin: Največji del Slovenije so hribovja z dolinami in kotlinami. Katere barve prevladujejo?

sprotno spremljanje učencev branje kart, poudarek na branju reliefa, predstave slovenskih pokrajin, poznavanje različnih vrst reliefa

pripomočki fotografije različnih slovenskih pokrajin stenski reliefni zemljevid Evrope stenski slikovni zemljevid Slovenije stenski reliefni zemljevid Slovenije tridimenzionalni (reliefni) model Slovenije peskovnik videoposnetek s prikazom slovenskih pokrajin, med primernimi učnimi filmi sta npr.: Drago Perko idr.: Pokrajine v Sloveniji, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba ZRC, Ljubljana, 1998, videokaseta (približno 27 minut). Matjaž Žbontar idr.: Slovenija, Jaka, Ljubljana, videokaseta (približno 26 minut).

literatura in viri Slovenija. Pokrajine in ljudje, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998. Geografski atlas Slovenije, DZS, Ljubljana, 1998. fotomonografije Slovenije in slovenskih pokrajin

126

02_slovenija nasa domovina.indd 126

21/10/2006 00:24:54


SLOVENIJA, NAŠA DOMOVINA

Kraški pojavi Predlagamo, da temo v učbeniku na str. 94–98 obravnavamo v uvodnem delu, ker je prezahtevna za samostojno delo učencev in ker so kraški pojavi, čeprav so najznačilnejši za dinarski svet, v vseh naravnih enotah. Kraški relief je za Slovenijo značilen, predvsem pa je bil tukaj kmalu raziskan in od tu se je znanje o kraških pojavih širilo v svet, na kar smo ponosni. Tudi zdaj so slovenski krasoslovci zelo dejavni in znani v svetu. V Sloveniji imamo Inštitut za raziskovanje krasa v Postojni, kjer poteka tudi podiplomski študij na Šoli za krasoslovje. Kraški relief je značilen predvsem za dinarski in alpski svet, kjer je največ apneniškega in dolomitnega površja; v Sloveniji je to skupaj kar 43 % države. Za kras je značilno intenzivno kemično raztapljanje kamnin in podzemno kraško pretakanje voda. Raztapljanje je posledica delovanja z ogljikovim dioksidom nasičene vode, ki deluje kot blaga ogljikova kislina. Na podlagi trdote vode so ugotovili, da se kraško površje v Sloveniji na sto let zniža za 2 do 10 milimetrov. Značilne kraške oblike so kraške kotanje in kopasti vrhovi. Najpogostejše kraške kotanje so vrtače, večje pa so uvale in kraška polja. V Beli krajini je naš največji kraški ravnik, več kilometrov dolga in široka uravnana površina posejana z vrtačami.

Večji podzemni obliki sta jama in brezno. Več kot 8500 jih je registriranih v Sloveniji, vsako leto pa jamarji zabeležijo okoli 150 novih jam. Največje jame so nastale ob ponorih večjih rek, npr. Pivke (Postojnska jama – 20,5 km, Planinska jama), Reke (Škocjanske jame). Najgloblja brezna, več kot 1000 m globoka, so v Alpah. V jamah ljudje še posebej občudujemo kapnike. Nastanejo, ko se v vodi raztopljeni kalcijev karbonat pri kapljanju odlaga v obliki sige (kalcijev bikarbonat). S stropa viseče kapnike imenujemo stalaktiti, na tleh stoječe pa stalagmiti. Pogosto se združijo v stebre (stalagmati). Nastajanje kapnikov je odvisno od količine padavin, razpokanosti in čistosti apnenca, rastlinske odeje (v deževnici raztopljenega CO2 je več, če pronica skozi poraslo prst). Kraške jame so tudi življenjski prostor različnih živali (netopirjev, človeške ribice …), ki je zelo občutljiv na onesnaževanje (svetloba, hrup, ljudje, onesnažena voda ...). Jame smo ljudje uporabljali že od nekdaj za zatočišča, zato so mnoge tudi arheološka najdišča. Zdaj so privlačne turistične točke. Kraški svet je ekološko zelo občutljiv: samočistilna sposobnost voda je majhna, podzemnega pretakanja vode ne poznamo dobro, zato težko omejimo širjenje onesnaževanja, sušnost površja je pogosta, zato so pogostejši požari ipd. Okoljska ozaveščenost prebivalcev in obiskovalcev kraških pokrajin je zato toliko pomembnejša. Okoljska vzgoja je tako sestavni del teh učnih vsebin.

cilji Znajo ob slikovnem gradivu in kartah prepoznati in opisati nekatere kraške pokrajinske značilnosti. Znajo na zemljevidu Slovenije pokazati kraško reko, turistično jamo, kraško polje … Znajo ločiti med slovenskimi tipičnostmi, posebnostmi in stereotipi.

ključne besede kraški pojav, vrtača, uvala, kraško polje, jama, brezno, kapnik, ponikalnica

ključna vprašanja V katerih kamninah nastajajo najznačilnejše kraške oblike? Katere so površinske in katere podzemne kraške oblike? Zakaj je Slovenija znana po kraških pojavih tudi v svetu?

127

02_slovenija nasa domovina.indd 127

21/10/2006 00:24:54


predlogi za pouk Površinski kraški pojavi 1

Učenci sedijo v krogu, na sredini so fotografije različnih kraških pojavov. Učenci jih po svoje razvrstijo po skupinah (npr. po velikosti, prisotnosti vode, kmetijski obdelanosti, poselitvi …). Pogovor o kriterijih (značilnostih), po katerih so razvrščali fotografije. Razvrščanje lahko večkrat ponovimo. Če fotografije razvrsti učitelj, npr. podzemne in površinske kraške oblike, potem naj učenci prepoznajo kriterij.

2

Razložimo nastanek kraških oblik: raztapljanje apnenca na površju in pod njim, izločanje sige … Demonstriramo: na apnenec damo kapljico kisa, limone ali 10-odstotne klorovodikove kisline in opazujemo reakcijo, ki dokazuje, da se nekaj dogaja. V kozarec nalijemo kis in vanj položimo polžje hišice, školjčne lupine ali jajčno lupino, ki so vse iz apnenca. Opazujemo, kaj se dogaja. Učenci opišejo, kar vidijo. Ko pride kis v stik z apnencem v lupinah, začne nastajati nova snov. To je plin, ki se v mehurčkih dviga. Lupine postajajo mehkejše. Učencem pokažemo vodni kamen, ki se je nabral na posodi, pipi ali drugem vsakodnevnem predmetu.

3

Ob fotografijah opišemo in imenujemo posamezne kraške pojave.

4

DELOVNI ZVEZEK

5

UČBENIK

6

Atlas

7

Ustvarjalni gib – različno velike skupine učencev prikažejo vrtačo, uvalo, kraško polje.

1

,

2

Podzemne kraške oblike 8

Ob fotografijah turističnih kraških jam učenci pripovedujejo o jamah, ki so jih že obiskali.

9

Ob fotografijah, lahko iz učbenika, sledi preprosta razlaga pojmov kraška jama, brezno, nastanka kapnikov različnih oblik, življenja v jamah, turistični rabi jam, varovanju kraškega okolja. Opozorimo na nepravilen stereotip, da živi človeška ribica samo v Sloveniji. Posebnost pa je vlakec, ki vozi v Postojnski jami.

10 UČBENIK 11 Modeliranje kraške jame z glinamolom ali prikaz kraške jame, posameznih oblik skupinsko z ustvarjalnim gibom. 12 DELOVNI ZVEZEK

3

,

4

,

5

,

6

Najbolje je obiskati bližnjo turistično kraško jamo ter si ob njej ogledati tudi površinske kraške pojave. Ogledamo si film ali izbrane odlomke s kraškimi pojavi in v pogovor vključimo okoljsko vzgojo.

128

02_slovenija nasa domovina.indd 128

21/10/2006 00:24:54


učbenik

 94–98

Površinski kraški pojavi Učenci si ogledajo fotografije in preberejo podnapise. Pogovor: Katere površinske kraške oblike so prikazane na fotografijah? Razvrstimo jih od največje do najmanjše. Kaj je vsem skupnega? (Nastale so z raztapljanjem apnenca, vse so vdolbine.) V katerih kraških oblikah so lahko naselja? Katera kraška oblika ima reko ponikalnico? Ob risbi učenci razložijo nastanek vrtače in uvale. Pogovor ob karti rečne mreže. Kako ponikalnico razlikujemo od navadne reke? Kako se to vidi na zemljevidu? Učenci s svinčnikom obkrožijo ponikalnice. S tem so narisali lokacijo kraških polj. V katerem delu Slovenije je največ ponikalnic, v kateri naravni enoti? Preberejo besedilo. Podzemne kraške oblike Ogled slikovnega gradiva in pogovor. Na risbi učenci pokažejo, opišejo imenovane oblike. Nato vsako posebej poiščejo še na fotografijah, samo brezno ni prikazano. Glasno branje posameznega odstavka in preverjanje, kako so ga učenci razumeli.

delovni zvezek

Kra{ki pojavi

 70–71

1 Oglej si fotografije povr{inskih kra{kih pojavov in napi{i, katere kra{ke pojave prikazujejo.

levo:

zgoraj:

5 Oglej si eno od fotografij kra{ke jame v u~beniku in si predstavljaj, da si vodnik v njej. Kaj vse bi znal povedati obiskovalcem o nastanku jam in kra{kih oblikah v njih?

2 V peskovniku oblikuj vrta~o, uvalo in kra{ko polje. Pozoren bodi na obliko, velikost in prisotnost povr{inskih voda. Potrebuje{ peskovnik. Pripravi: modro vrvico za vodo, rde~o za ceste, kocke za hi{e.

3 Katera kra{ka jama, odprta za turiste, je najbli`e tvojemu kraju? Pomagaj si z zemljevidom v u~beniku.

4 Dopolni risbo kra{ke jame. V suhi jami nari{i brezno z jamarjem, vise~e in stoje~e kapnike ter steber. 70

02_slovenija nasa domovina.indd 129

6 Za vsako kra{ko obliko v razpredelnici ozna~i njene zna~ilnosti. Oblika je povr{inska

Nastane z podzemna

raztap. apnenca

odlaganjem sige

{kraplje brezno kapnik uvala kra{ko polje pragovi na Krki vrta~a jama 71

1

Odgovori: škraplje (zgoraj levo), vrtača (zgoraj desno), kraško polje (spodaj levo), kraški izvir (spodaj desno).

2

Če je le mogoče, naj vsi učenci oblike tudi oblikujejo. Za oblikovanje podzemnih oblik potrebujemo tanjšo gosto mrežo za oblikovanje jame ali brezna, ki jo zapolnimo z glino (glinamolom ipd.), dodamo kapnike, stebre …

3

Samostojno delo.

4

Nalogo naj učenci pozorno preberejo, si risbo zamislijo in šele potem narišejo.

5

Pri delu učencev v parih je lahko odgovor tudi usten. Izbereta si različni fotografiji.

129

21/10/2006 00:24:54


6

Tudi pri tej nalogi si lahko učenci v dvojici pomagajo. Pravilni odgovori so: Oblika je površinska

škraplje

Nastane z podzemna

raztap. apnenca



odlaganjem sige



brezno



kapnik



 

uvala





kraško polje





pragovi na Krki



vrtača



  

jama

atlas Str. 52, 53: Učenci na zemljevidu poiščejo reke ponikalnice. Ponikalnico prepoznajo po tem, da se nenadoma konča brez izliva v večjo reko ali morje. Ponikalnica in konec s ponorom sta označena s posebnim kartografskim znakom. Poiščejo ga v legendi. Nekaj ponikalnic imenujejo. Eno naj si zapomnijo. Večina ponikalnic teče po kraškem polju. Kraško polje tako lahko prepoznamo po ponikalnici. Str. 50, 51: Učenci na slikovnem zemljevidu poiščejo ponikalnice. Tu so manj opazne, bolje pa se vidijo kraška polja. Poiščejo Cerkniško jezero.

sprotno spremljanje učencev razumevanje pojmov, zmožnost izražanja prek modeliranja

pripomočki fotografije kraških pojavov prospekti turističnih kraških jam gosta gibljiva mreža za oblikovanje ogrodja jame in glinamol ali glina

literatura in viri Marjeta Zorec: Potopimo se v globine. Pripovedke o slovenskih jezerih in podzemnih jamah, Karantanija, Ljubljana, 2006. Ivan Gams: Kras v Sloveniji v prostoru in času, ZRC SAZU, Ljubljana, 2003. Geografija, zbirka Tematski leksikoni, Učila International, Tržič, 2001. http://www.zrc-sazu.si/izrk/ – spletna stran Inštituta za raziskovanje krasa (kataster jam z natančnejšimi podatki, zemljevid jam v Sloveniji, publikacije …) videoposnetek: Jure Pervanje, Aleša Valič: Ljubljanica, reka, ki izginja, E-NET, Ljubljana, 1995, 2 videokaseti (45, 40 minut). videoposnetek: Vojko Anzeljc: Postojnska jama. Čudežni svet skozi milijone let, Postojnska jama, Turizem, Postojna, 1996, videokaseta (6 minut). videoposnetek: Andrej Mlakar: Moja Slovenija, RTV Slovenija, Založba kaset in plošč, Ljubljana, 1991, videokaseta (90 minut).

130

02_slovenija nasa domovina.indd 130

21/10/2006 00:24:56


2. DEL V drugem delu (približno 12 ur) učenci samostojno po skupinah spoznavajo slovenske pokrajine.

A. Sodelovalno učenje Prvi teden (3 ure) – spoznavanje pokrajin v tematski skupini Učence razdelimo v matične skupine po štiri s skupno nalogo »spoznati, predstaviti in drug drugega naučiti o vseh štirih geografskih enotah Slovenije«. Število skupin je odvisno od števila učencev v razredu. Skupine naj bodo po sposobnostih in prizadevnosti učencev čim bolj izenačene. Vsak član matične skupine spoznava eno naravno pokrajino: zbira fotografije, prospekte, krajša besedila, prebere ustrezne enote v učbeniku. Učenci različnih matičnih skupin, ki spoznavajo isto naravno enoto, so v tem delu (npr. 3 ure) združeni v tematske skupine. Tematske skupine so štiri: za alpski svet, panonski svet, dinarski svet in primorski svet. V tematskih skupinah si pomagajo, saj imajo iste naloge. Naloge natančno definiramo. Primer: učenci morajo prebrati teme v učbeniku, rešiti naloge v delovnem zvezku, ugotoviti tipičnosti »svoje« pokrajine, jo znati opisati ob fotografijah, filmu, pokazati jo na zemljevidu, oblikovati v peskovniku, predstaviti tri turistične značilnosti. V skupini oblikujejo tudi 8–10 vprašanj (ob fotografijah, zemljevidu, peskovniku) za kviz. Če je potrebno, kakšno vprašanje doda učitelj. Zelo pomembno je, da učenci natančno vedo, kaj od njih pričakujemo, kako pomembno je njihovo delo za celotno skupino in kako bomo znanje ocenjevali. Predlagamo, da skupinsko oceno kombiniramo z individualno oceno. Že prvo uro se dogovorimo, kaj bomo opazovali in ocenjevali pri skupinskem delu in opisnike zapišemo na vidno mesto v učilnici.

Drugi in tretji teden (6 ur) – poučevanje in učenje v matični skupini V naslednjem koraku vsak učenec v matični skupini postane učitelj in opiše, pokaže, razloži značilnosti ene od pokrajin (skupaj 4 ure). Morda vsako od teh štirih ur začnemo s filmom o pokrajini, največ 10 minut dolgim, nato pa sledi učenje v matičnih skupinah. Sledi faza ponavljanja, utrjevanja znanja (približno 2 uri), ko učenci drug drugega sprašujejo in se pripravljajo za kviz ob vprašanjih, ki so jih pripravile tematske skupine.

Četrti teden (2 uri) – preverjanje in ocenjevanje znanja Znanje preverimo v kvizu. Na vprašanje odgovarja vedno učenec, ki ni podrobneje spoznaval pokrajine, na katero se veže vprašanje. Če ne zna odgovoriti in mu pomagajo drugi iz skupine, prejme skupina manj točk. Skupno število točk skupine pretvorimo v skupno oceno, ki jo prejmejo vsi učenci skupine. Pri sodelovalnem učenju so učenci odgovorni za svoje znanje in za znanje sošolcev v matični skupini. Znanje lahko preverimo tudi s krajšim individualnim preizkusom, pri katerem upoštevamo ustni odgovor pri kvizu ter individualni pisni odgovor pri dveh vprašanjih kviza, na kateri odgovarjajo vsi učenci. Svoje delo in delo drugih v skupini vsak učenec oceni. O ocenah se pogovorijo. Svoje delo v skupini in delo celotne skupine učenci ovrednotijo z opisniki, ki jih z učenci izberemo prvo uro, že pred začetkom dejavnosti. Predlagamo izbor 4–6 opisnikov. Učitelj doda svojo oceno, vendar samo za tiste dejavnosti, spretnosti, ki jih je spremljal pri posameznem učencu ali skupini.

131

02_slovenija nasa domovina.indd 131

21/10/2006 00:24:56


Preglednica: Predlogi opisnikov za samooceno dela v skupini DELO V SKUPINI

Samoocena

Sošolec A

Sošolec B

Sošolec C

Učitelj

prizadeva si za skupne cilje prizadeva si, da bi razumel, kar dela izraža svoje mnenje, daje pobude, išče boljše rešitve upošteva mnenje drugih upošteva dogovore opravi svoj del nalog pomaga drugim hitro začne z delom pripravi/pospravi pripomočke in uredi delovni prostor objektivno ocenjuje člane skupine mirno posluša ocene svojega dela mirno sporoča svoje strinjanje ali nestrinjanje z dobljenimi ocenami drugo … Seštevek točk 2 točki = da (vedno) 1 točka = delno (včasih) 0 točk = ne (nikoli)

B. Projektno učno delo Namesto za sodelovalno učenje se lahko odločimo za druge oblike samostojnega učenja. Tudi projektno učno delo je primerno. Zaželeno je povezovanjem z drugimi predmeti, še posebej s slovenščino, glasbo, likovnim poukom, športno vzgojo, in čim bolj celovito spoznavanje posameznih tem. Teme so lahko naravne enote in življenje v njih (alpski svet, panonski svet, dinarski svet in primorski svet) ali pa so teme ožje, npr. relief, vode, podnebje, hiše in naselja, gospodarstvo, prosti čas, šege in navade, domača obrt, turistični kraji, ljudske pesmi in plesi, narodne noše, povesti … Skupno vsem temam naj bi bilo, da prek njih učenci spoznavajo raznolikost slovenskih pokrajin in življenja ljudi ter pri tem pridobivajo številne predstave o Sloveniji, orientacijo na zemljevidu ter pozitiven odnos do naše dediščine. Učenci naj uporabijo čim bolj raznolike vire ter uredijo in predstavijo nova spoznanja na čim pestrejši način. Ustvarjalnost in sodelovanje učencev pri vseh korakih projektnega učnega dela sta bistveni sestavini tega didaktičnega sistema. Koraki projektnega učnega dela so naslednji: • iniciativa (1 ura) – učencem čim zanimiveje predstavimo zamisel »drugačnega« učenja in spoznavanja Slovenije, kjer lahko predlagajo tudi svoje teme; dobro je, da damo projektu privlačen in povezovalen naslov; čim bolj upoštevajmo ideje učencev, hkrati pa jim »podtaknimo« tudi svoje predloge; • načrtovanje projekta (1 ura) – vključimo učence; • izvedba (6 ur) – zbiranje in proučevanje gradiva, zapisovanje in urejanje podatkov, zamisel predstavitve … • predstavitev (2 uri); • učenje od drugih skupin (1 ura);

132

02_slovenija nasa domovina.indd 132

• evalvacija (1 ura).

21/10/2006 00:24:56


C. Ekskurzija Neposredno spoznavanje slovenskih pokrajin ima prednost pred vsako drugo učno metodo, saj je to edini neposredni način spoznavanja in najbolj izkustveno učenje, zato je nezamenljiva. Vendar je to tudi metoda, ki je strokovno in didaktično najzahtevnejša. Od učitelja terja skrbno vsebinsko in metodično pripravo doma in na terenu. Osnovne naloge ekskurzije so, da pri učencih razvija sposobnosti opazovanja, prepoznavanja objektov in pojavov ter jih uvaja v razumevanje medsebojnih zvez in odnosov, vzbuja interes za nova spoznanja, budi patriotizem, prijateljstvo, smisel za lepoto, ljubezen do narave …

Načrtovanje ekskurzije Primeren je obisk ene naravne enote z največ dvema opazovalnima točkama, postankoma in dovolj dolgim rekreativnim odmorom. Ekskurzija je navadno medpredmetna, vendar je vsebinsko ne smemo preveč natrpati.

Priprava na ekskurzijo Učitelj mora vsekakor preveriti vsa dejstva iz literature tudi na terenu. Le na licu mesta lahko pripravi ustrezne naloge za učence, saj morajo biti te takšne, ki jih je moč narediti samo na terenu. Osnovni namen nalog je, da usmerjajo pozornost učencev, njihovo opazovanje, doživljanje in urjenje tistih spretnosti, ki jih je moč uriti le na terenu, npr. orientacijo. Na teren moramo pripraviti tudi učence. Predvsem jih je treba dobro motivirati. Ni nujno, da jih vsebinsko vnaprej pripravimo, vsekakor pa morajo poznati cilje ekskurzije. Ekskurzija je lahko uvod v podrobnejše spoznavanje neke pokrajine, tako da gradimo učenje na izkušnjah ali pa z ekskurzijo sklenemo učenje in učenci že uporabljajo v šoli pridobljeno znanje.

Izvedba ekskurzije Pri izvedbi ne bo večjih težav, če smo vse dobro organizirali in se dobro pripravili. Učencem damo pred začetkom navodila in program. Razdelimo opazovalne naloge. Vsi učenci naj imajo nekaj zadolžitev tudi med vožnjo, tako da spremljajo pot in opazujejo pokrajino. Nekaj učencev zadolžimo za fotografiranje krajev, objektov, pojavov, ki jih opazujemo. Na vsakem opazovalnem mestu uporabimo zemljevid Slovenije, na katerem se orientiramo, nato sledijo načrtovane dejavnosti. Ne pretiravamo z učnimi listi. Ti naj imajo predvsem vlogo aktivirati učence in usmeriti njihovo pozornost na okolico, zato naj ne bo preveč pisanja.

Konec ekskurzije Po končani ekskurziji je nujna analiza. Ob zemljevidu in fotografijah s poti pregledamo celotno pot, pokrajine, kraje, ki smo jih spoznali. Najbolje je, da učenci pot vrišejo v kopijo zemljevida. Pregledamo učne liste, učenci jih uredijo in skupaj s karto spravijo.

Č. Klasični pouk po učbeniku Nujen je izbor tem, saj je učbenik v tem delu preobsežen. Nevarnost, da bomo zahtevali preveč podatkov, vključili preveč pojmov, predvsem pa da učenci ne bodo imeli dovolj časa snov utrditi, če bomo obravnavali vse učne enote, je velika. Ker učni načrt ne zahteva tako podrobne obravnave in poznavanja Slovenije, je bolje, da se dlje zadržimo pri domači naravni enoti, preostale pa obravnavamo zgolj pregledno in učne enote združimo oz. izpustimo. Ali pa damo učencem na izbiro, katere pokrajine bi raje spoznali. Najbolje je, da se obravnava pokrajin navezuje na ekskurzijo po Sloveniji ali dneve dejavnosti v šoli v naravi. Preostale teme pa izpustimo!

133

02_slovenija nasa domovina.indd 133

21/10/2006 00:24:56


UČNI CILJI Učne cilje iz učnega načrta smo podrobneje razčlenili. Poznavanje, prepoznavanje, opisovanje Učenci: – na zemljevidu Evrope, sveta, globusu pokažejo lego Slovenije, – ob slikovnem gradivu slovenskih pokrajin prepoznajo, imenujejo, opišejo: • površje – gorovje, hribovje, gričevje, dolina, kotlina, vrtača, obala, polotok, kraška jama, kapnik, • vodovje – reka, potok, jezero, morje, slap, izliv, izvir, ponikalnica, • videz in lego naselij – mesto, vas, zaselek, samotna kmetija, • rabo tal – njive, travniki, pašniki, gozd, grajene površine; – na zemljevidu Slovenije pokaže naravne enote, 5 največjih mest in 5 turističnih točk, 5 rek, 5 pokrajin, – našteje 4 slovenske tipičnosti (npr. čipkarstvo, kozolci, klopotec, kurent, suha roba, pršut, lipicanci ...), – se zaveda enkratnosti domače in drugih pokrajin, pestrosti Slovenije. Uporaba, analiza, sinteza Učenci: – ob fotografijah primerjajo videz različnih slovenskih pokrajin in nekatere razlike pojasnijo, – uvrstijo fotografijo pokrajine v ustrezno naravno enoto in to pojasnijo, – ob uporabi zemljevida Slovenije uvrstijo kraje, pokrajine v naravne enote, – uporabijo pojme v novih zvezah, novih primerih. Vrednotenje Učenci: – vrednotijo slovenske pokrajine (npr. z vidika primernosti za določene športe v naravi, prometne povezanosti …). Spretnosti Učenci: – berejo zemljevid Slovenije: • prepoznavajo relief, naselja, vode, prometnice … • ocenjujejo razdalje z grafičnim merilom, • se orientirajo na zemljevidu Slovenije; – geografsko opazujejo fotografije slovenskih pokrajin: • uporabijo geografski način (strategijo) opazovanja po posameznih pokrajinskih sestavinah: površje, vode, naselja, prometnice, raba zemlje; – opisujejo, ocenjujejo svoje delo pri samostojnem učenju in sodelovanje v skupini.

literatura Cirila Peklaj: Sodelovalno učenje ali kdaj več glav več ve, DZS, Ljubljana, 2001. Slavko Brinovec: Kako poučevati geografijo. Didaktika pouka, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, 2004. Helena Novak: Projektno učno delo – drugačna pot do učenja, DZS, Ljubljana, 1990. Meta Budnar idr.: Družba 4. razred. Načrtovanje, poučevanje, učenje, ocenjevanje (Modeli poučevanja in učenja, Družba), Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, 2006.

134

02_slovenija nasa domovina.indd 134

21/10/2006 00:24:56


ALPSKI SVET Visokogorje cilja Znajo ob slikovnem gradivu in kartah prepoznati in opisati nekatere pokrajinske značilnosti alpske visokogorske pokrajine (površje, vode, videz naselij, izraba pokrajine ...). Znajo na zemljevidu Slovenije pokazati alpski svet, Kranj, Jesenice, Savo, Sočo, Julijske Alpe, Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke, Triglav.

ključne besede visokogorje, predalpska hribovja, Ljubljanska kotlina, Julijske Alpe, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe, Triglav, višinski rastlinski pasovi

ključna vprašanja Kako na fotografijah, zemljevidih prepoznaš visokogorsko pokrajino? Kako bi slovensko visokogorje najbolje predstavil tujcem, ki prihajajo iz ravninskega sveta? Kam bi jih peljal na izlet?

predlogi za pouk 1

Ob tridimenzionalnem zemljevidu Slovenije ponovimo, katere so naravne enote Slovenije. Nato naj učenci predlagajo, kako bi oni podrobneje razdelili alpski svet. Pokažemo in razložimo delitev na visokogorje, predalpska hribovja z dolinami in vmesne kotline. Na reliefu pokažemo slemena in slemenitev v smeri Z–V (alpski smeri). Razlikovanje poteka dolin in slemen v smeri Z–V oz. SZ–JV omogoči učencem, da razberejo iz zemljevida približno mejo med alpskim in dinarskim svetom.

2

Primere fotografij učenci uvrščajo med visokogorje, predalpsko hribovje in kotline.

3

UČBENIK str. 70 Ogled obeh kart.

4

DELOVNI ZVEZEK

5

Ob fotografijah in zemljevidu opišemo značilnosti visokogorskega sveta.

6

Pogovor o izkušnjah učencev, kje so že bili, kakšna je pokrajina tam, pokažemo kraje na stenski karti Slovenije.

7

UČBENIK str. 70–72

1

Najprej ogled fotografij na str. 71, 72 in pogovor, nato branje besedila, začnejo z zadnjim odstavkom na str. 70. 8

Atlas

9

DELOVNI ZVEZEK

2

,

3

,

4

,

5

135

02_slovenija nasa domovina.indd 135

21/10/2006 00:24:56


učbenik

 70–72

Str. 70: Ogled kart, lega in delitev na visokogorje, hribovje, ravninski svet v Ljubljanski kotlini. Primerjava obeh kart. Str. 71, 72: Ogled fotografij. Ob njih lahko ponovimo pojme. Koliko fotografij prikazuje vzpetine, strmine, bolj ravno površje (na dnu kotlin, na planotah)? Katere dejavnosti ljudi razberemo s fotografij ali za katere lahko domnevamo, da obstajajo? (Gorništvo, pašništvo, poljedelstvo, gozdarstvo.) Višinski pasovi – risba in fotografija: opisovanje, primerjanje. Na kateri nadmorski višini (približno) je bila posneta fotografija ruševja? (Slika je z Velike planine na višini okoli 1650 m.) Tiho branje besedila. Pogovor.

delovni zvezek

 55–57

ALPSKI SVET

a) Katera gorska skupina sega prek dr`avne meje in v katero dr`avo?

Visokogorje

5 V visokogorju je veliko naravnih lepot, ki privabljajo turiste. Kje bi najraje pre`ivel nekaj dni? Zakaj?

b) V katerem gorovju so vrhovi najvi{ji?

1 S pomo~jo priloge Alpski svet: a) Izre`i narisane like in jih nalepi, tako da bo{ sestavil alpski svet. b) Ozna~i visokogorske pokrajine, predalpska hribovja in Ljubljansko kotlino. c) Zemljevid opremi z legendo.

c) Kolik{na je najve~ja relativna vi{ina med vrhovi, ki si jih zapisal v preglednico? m

3 Opazuj risbo rastlinskih pasov v u~beniku na strani 72. a) Kako si sledijo rastlinski pasovi glede na nadmorsko vi{ino?

b) Kaj je gozdna meja?

Predalpska hribovja in doline c) Katere ~lovekove dejavnosti so pogoste v visokogorju?

1 Opazuj fotografijo in jo preri{i na sosednjo risbo tako, da bo{: gozd narisal – zeleno, njive – rjavo, travnike – rumeno, naselja – rde~e in ceste – ~rno.

4 ^esa obiskovalci Triglavskega narodnega parka ne smejo po~eti na zavarovanem obmo~ju?

2 V preglednico vpi{i imena treh visokogorskih skupin v Sloveniji in imena najvi{jih vrhov z nadmorsko vi{ino. (Nalogo naredi ob zemljevidu Slovenije.) J

Alpe

K S

Alpe

K

m

m

m

m

m

m

m

m

m

a) Opi{i lego naselij glede na povr{je, oson~enost in prometnice.

55

136

02_slovenija nasa domovina.indd 136

56

57

1

Pri nalogi 1 b lahko učenci na sestavljeno reliefno karto s podobnimi znaki, kot so v učbeniku na slikovni karti, označijo tri dele alpskega sveta. Pri tem uporabljajo učbenik.

2

Učenci uporabijo ročni zemljevid Slovenije, stensko karto s čim več podatki ali planinske karte.Vendar ne gre za podatke, pomembneje je, da se učenci učijo iskati vrhove in največje višine na različnih zemljevidih. Pri tem se lahko pogovorimo tudi o različnih namenih zemljevidov, saj vsi niso enako primerni za vse vrste nalog (planinski, šolski atlasi …). Julijske Alpe: Triglav 2864 m, Škrlatica 2740 m, Mangart 2679 m Kamniško-Savinjske Alpe: Grintovec 2558 m, Kočna 2540 m, Skuta 2532 m Karavanke: Stol 2236 m, Vrtača 2218 m, Košuta 2133 m a) Julijske Alpe v Italijo, Karavanke v Avstrijo b) V Julijskih Alpah. c) Učenec izračuna glede na svoje zapise. V zgornjem primeru je največja relativna višina 2864 m – 2133 m = 731 m.

3

Vse odgovore najdejo v učbeniku. a) Listnati gozd, mešani gozd, iglasti gozd, posamezna drevesa, pašniki, ruševje, lišaji. b) To je nadmorska višina, do katere raste gozd (definicija gozdne meje je v okvirčku – Kaj pomeni na str. 72). c) Gozdarstvo, lov, planšarstvo, planinstvo, gorništvo, smučanje, zmajarstvo.

21/10/2006 00:24:56


4

Odgovor: Ne smejo loviti ptic, metuljev, pobirati polžev, nabirati cvetja, kuriti ognja, kampirati, odmetavati smeti, voditi psa, prati avtomobila, kolesariti.

5

Odgovor je povsem prost. Učenec izraža svoje želje, stališča. Pri pregledovanju odgovorov smo pri tej nalogi pozorni, da učenci pozitivno sprejemajo različne odgovore.

atlas Str. 44, 45: Zemljevid Alpski svet. Učenci poiščejo visokogorja, nato visokogorja in najvišje vrhove imenujejo. Poiščejo in imenujejo reke, jezera, mesta. Opišejo potek glavnih cest, železniških prog, preštejejo mejne prehode … Str. 42, 43: Zemljevid Kulturne in zgodovinske značilnosti alpskega sveta. Imenujemo gorovja, mesta, reke, jezera, učenci pa jih pokažejo na zemljevidu; poiščejo Triglav, Bled … Sprotno kazanje na stenskem zemljevidu, najbolje da na enakem. Str. 24, 25: Zemljevid Turizem in rekreacija. Učenci ugotovijo, katere dejavnosti so značilne za visokogorje, kateri turistični kraji imajo največ nočitev. Razložimo prikaz števila nočitev z velikostjo krogov na karti in z izseki v legendi, ker ni dovolj prostora za kroge. Učencem, ki ne razumejo, narišemo v legendo kroge. Str. 26, 27: Zemljevid Kmetijstvo. Učenci si ogledajo legendo, pogovorimo se o znakih, posebej o barvah (zelena barva predstavlja gozdne površine in ne nižine!). Učenci razberejo, katerih površin je največ, najmanj v visokogorskem svetu, katera kmetijska dejavnost je razvita. Str. 28, 29: Zemljevid Industrija. Pogovor o legendi. Ponovitev vrst industrije – kaj predelujejo, kaj izdelujejo. Skupno število zaposlenih v različnih tovarnah v enem kraju prikazuje velikost kroga na karti, v legendi je le izsek, ker ni prostora za cele kroge.

sprotno spremljanje učencev delo z različnimi zemljevidi: orientacija v Sloveniji, razumevanje znakov, posebej reliefa in barv (ista barva na različnih zemljevidih ima lahko različen pomen: zelena – nižina ali gozd)

pripomočki stenske karte Slovenije – reliefna, slikovna, tridimenzionalna fotografije visokogorja, predalpskega hribovja, alpskih kotlin

literatura in viri različne fotomonografije gorskega sveta Slovenija. Pokrajine in ljudje, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998. Slovenija. Turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002. Marjeta Zorec: Čez planine in doline. Pripovedke o slovenskih hribih in dolinah, Karantanija, Ljubljana, 2006. http://burger.si/ – velik izbor različnih fotografij iz Slovenije (pokrajine, naselja, gore, reke, gradovi …) video in CD filmi gorskega sveta, turističnih krajev itd. (npr. Triglavski narodni park, Triglavski narodni park, Bled, 1991)

137

02_slovenija nasa domovina.indd 137

21/10/2006 00:24:59


ALPSKI SVET

Predalpska hribovja in doline cilja Znajo ob slikovnem gradivu in kartah prepoznati in opisati nekatere pokrajinske značilnosti predalpskega hribovja in dolin (površje, vode, videz naselij, izraba pokrajine ...). Znajo na zemljevidu Slovenije pokazati predalpski svet, Savo, Savinjo, Dravo, nekaj hidroelektrarn, nekaj mest ...

ključne besede predalpsko hribovje, rudnik, termoelektrarna, hidroelektrarna

ključna vprašanja Kje leži predalpski svet? Kakšne so njegove značilnosti? V primerjavi z domačo pokrajino je predalpski svet …

predlogi za pouk 1

Na posamezne liste napišemo pojme (rudnik, premogovnik, rudar, elektrarna, hidroelektrarna, termoelektrarna, lignit, premog) in jih nalepimo po razredu. Učence razdelimo v pare ali trojke, vsak par začne pri drugem listu, na list zapišejo svojo razlago pojma. Potem se premaknejo do naslednjega lista in dopišejo svojo razlago, pa do naslednjega, pomikajo se v isti smeri. Po določenem času dejavnost prekinemo, skupaj si ogledamo razlage. Vprašanja ostajajo odprta, na koncu ure bodo sami dopolnili, popravili razlage. Učence uvedemo v temo. Predalpski svet je pokrajina, kjer je največ rud, ki so jih v preteklosti izkoriščali v številnih rudnikih, kjer imajo reke (in potoki) veliko vode in dovolj velik strmec, da jih izkoriščamo za pridobivanje/izkoriščanje energije (elektrarne, mlini, žage).

2

UČBENIK str. 73

3

Atlas

4

Razlaga pojmov rudnik, premogovnik, rudar, elektrarna je najboljša ob filmu oz. odlomkih iz filmov, saj imajo učenci o tem malo predstav, če ne živijo v rudarski pokrajini.

5

Demonstracija premoga, rud. Učenci opazujejo, tipajo, vonjajo in opisujejo, primerjajo s kamninami.

6

UČBENIK str.74, 75

7

Učenci dopolnijo definicije pojmov na listih.

8

Liste uporabimo pri izdelavi shematskega zapisa (»miselnega vzorca«) na tabli.

9

DELOVNI ZVEZEK

138

02_slovenija nasa domovina.indd 138

21/10/2006 00:24:59


učbenik

 73–75

Str. 73: Ogled obeh zemljevidov in pogovor. Predalpsko hribovje leži »pred« Alpami, obroblja visokogorje. Glede na lego ga delimo na tri enote. Učenci pokažejo visokogorje in hribovje. Kako se hribovje razlikuje od visokogorja na reliefni karti? Str. 74, 75: Ogled slikovnega gradiva in pogovor. Ponovimo razlike med mestom, vasjo, zaselkom in samotno kmetijo. Zakaj so mesta v dolinah in ne na pobočjih ali vrhovih? Primerjamo pokrajino z visokogorsko (vidna je v ozadju na fotografiji hribovske kmetije). Pogovor o delu v rudniku: nekoč ročno, danes strojno izkopavanje, nevarnosti (strupeni plini, voda, ogenj, podori …). Delo ob karti Rudniki in elektrarne v Sloveniji. Učence opozorimo na termoelektrarne ob premogovnikih. Zakaj so hidroelektrarne predvsem v alpskem svetu? (Normalna vodna mreža – dinarski svet ponikalnice, veliko padavin – vode, hribovit relief – dovolj veliki strmci rek.) Branje besedila, razlaga/utrditev novih pojmov po vsakem odstavku.

delovni zvezek

 57–58

b) Zakaj je vi{je le`e~e naselje manj{e od naselja, ki le`i ni`e?

5 V visokogorju je veliko naravnih lepot, ki privabljajo turiste. Kje bi najraje pre`ivel nekaj dni? Zakaj?

c) Kaj misli{, s ~im se ukvarjajo prebivalci zaselka in vasi?

Kotline alpskega in panonskega sveta 1 Odgovori: a) Kak{ne pokrajine so kotline?

b) Katere reke te~ejo skozi:

Predalpska hribovja in doline

Ljubljansko kotlino

1 Opazuj fotografijo in jo preri{i na sosednjo risbo tako, da bo{: gozd narisal – zeleno, njive – rjavo, travnike – rumeno, naselja – rde~e in ceste – ~rno.

Celjsko kotlino Velenjsko kotlino c) Katera mesta le`ijo v: Ljubljanski kotlini Celjski kotlini Velenjski kotlini ~) Katere kotline so povezane z `elezni{ko progo?

a) Opi{i lego naselij glede na povr{je, oson~enost in prometnice. d) Katere kotline so povezane z avtocesto?

57

1

58

Vaja je namenjena natančnemu opazovanju. a) Naselje leži na položnejšem delu pobočja. Domnevamo, da je lega prisojna – več travnikov, manj gozda. Videti je, da leži med dvema cestama ali pa cesta dela ovinek. b) Domnevamo, da so tam manj ugodni pogoji za kmetijstvo – večja nadmorska višina, manj obdelovalne zemlje, prometno je naselje bolj odmaknjeno … c) Domnevamo, da z živinorejo (travniki) in gozdarstvom (gozdovi), nekateri pa so verjetno zaposleni v nekmetijskih dejavnostih v bližnjih mestih.

atlas Str. 44, 45: Zemljevid Alpski svet. Učenci poiščejo predalpska hribovja in višje vrhove. Poiščejo in imenujejo reke, mesta. Opišejo potek glavnih cest, železniških prog, preštejejo mejne prehode …

02_slovenija nasa domovina.indd 139

139

21/10/2006 00:24:59


Str. 42, 43: Zemljevid Kulturne in zgodovinske značilnosti alpskega sveta. Imenujemo hribovja, mesta, reke, učenci pa jih pokažejo na zemljevidu. Str. 24, 25: Zemljevid Turizem in rekreacija. Učenci ugotovijo, katere dejavnosti so značilne za predalpsko hribovje, kateri turistični kraji imajo največ nočitev. Primerjajo jih s turističnimi kraji v visokogorju. Str. 26, 27: Zemljevid Kmetijstvo. Učenci si ogledajo legendo, pogovorimo se o znakih, posebej o barvah (zelena barva predstavlja gozdne površine in ne nižine!). Učenci razberejo, katerih površin je največ, najmanj v predalpskem hribovju, katera kmetijska dejavnost je razvita. Str. 28, 29: Zemljevid Industrija. Imenujejo nekaj večjih industrijskih krajev in učenci naj povejo vrsto industrije.

sprotno spremljanje učencev branje kart, orientacija na karti

pripomočki stenski zemljevid Slovenije različni premogi, rude, kamnine videoposnetki: Igor Likar: Podzemlje Pece. Labirinti v gori, dokumentarno-igrani film, Rudnik svinca in cinka v zapiranju, Mežica, 1997/1999, videokaseta (50 minut). Boris Salobir: Velenje coal mine = Rudnik lignita Velenje, Rudnik lignita, Velenje, 1993, videokaseta (približno 20 minut). Malcolm Hossick: Oxford video enciklopedija – Elektrarna, Merlin vidart, Ljubljana, 1993, videokaseta (približno 38 minut).

literatura in viri leksikoni, enciklopedije za učence (rudniki, elektrarne) različne fotomonografije predalpskega sveta Slovenija. Pokrajine in ljudje, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998. http://burger.si/ – velik izbor različnih fotografij iz Slovenije (pokrajine, naselja, gore, reke, gradovi itd.; julij 2006)

140

02_slovenija nasa domovina.indd 140

21/10/2006 00:25:02


ALPSKI SVET

Kotline alpskega in panonskega sveta Pri nekaterih geografskih regionalizacijah je Celjska kotlina, ki ima značilnosti prehodne pokrajine, uvrščena v alpski svet, pri drugih v panonski svet. Na njen alpski oz. predalpski značaj kaže relief zlasti na jugu, zahodu in severu. Gričevje in odprtost proti vzhodu pa ji daje bolj panonski značaj in omogoča večji vpliv subpanonskega podnebja, ki se kaže tudi v rabi zemlje – v vinogradih na prisojnih pobočjih.

Zato pri legi kotlin bolj poudarimo lego v Sloveniji kot v posameznih naravnih enotah. Predvsem pa naj učenci spoznajo značilnosti kotlin, utrdijo pojem kotlina in spoznavajo pomen kotlin zaradi večjih ravnih površin za naselja in razvoj gospodarstva (kmetijstva, prometa, industrije …).

cilja Znajo ob slikovnem gradivu in kartah prepoznati in opisati nekatere pokrajinske značilnosti večjih kotlin (površje, vode, videz naselij, izraba pokrajine ...). Znajo na zemljevidu Slovenije pokazati Ljubljansko, Celjsko, Velenjsko kotlino.

ključne besede kotlina, Ljubljanska, Celjska, Velenjska kotlina

ključno vprašanje Zakaj so kotline v Sloveniji ugodne za življenje ljudi?

predlogi za pouk 1

Učenci modelirajo kotlino v peskovniku, prikažejo jo z gibom, jo narišejo. Kotlino opišejo.

2

UČBENIK str. 76

3

Atlas

4

DELOVNI ZVEZEK

5

UČBENIK str. 77, 78

6

DELOVNI ZVEZEK

7

Dopolnijo model kotline z dodatno vsebino ali modelirajo določeno kotlino, npr. Velenjsko, ob uporabi zemljevida v delovnem zvezku.

1

3

,

2

141

02_slovenija nasa domovina.indd 141

21/10/2006 00:25:02


učbenik

 76–78

Lociramo kotline na stenskem zemljevidu: lega v Sloveniji, v alpskem svetu, razložimo prehodni značaj Celjske kotline – vidi se tudi po obrobni legi in »nedokončani« risbi slikovnega zemljevida v učbeniku, ker je vzhodno obrobje že del panonskega sveta. Ljubljanska kotlina: Glasno branje, ogled fotografij, pogovor. Fotografiji: Barje – mokroten svet, naselja predvsem na obrobju. Tudi na Sorškem polju naselja ob robu. Na stiku ravninskega in hribovitega sveta je bila že v preteklosti ugodna lega za nastanek naselij (hriboviti svet – voda, les, zavetje; ravnina – polja, travniki). Celjska kotlina: Branje besedila, fotografiji (Štore, hmelj), pogovor. Velenjska kotlina: Branje besedila, fotografiji, pogovor: naselja ob robu, njive, travniki, nekatera naselja so se ugreznila, kotanje je zalila voda.

delovni zvezek

b) Zakaj je vi{je le`e~e naselje manj{e od naselja, ki le`i ni`e?

e) V kateri kotlini je letali{~e?

 58–59

f) Katera kotlina le`i najbli`e tvojega doma~ega kraja? c) Kaj misli{, s ~im se ukvarjajo prebivalci zaselka in vasi?

2 Pove`i besede, ki predstavljajo zna~ilnost kotline, z grbi mest. barje

rudnik

lignit

Velenje

polja in travniki reka

Kotline alpskega in panonskega sveta

letali{~e glavno mesto

Ljubljana

hmelj termoelektrarna

industrija jezero

Celje

vinogradi

1 Odgovori: a) Kak{ne pokrajine so kotline?

3 Opazuj zemljevid Velenjske kotline: a) Koliko jezer je v kotlini?

b) Katere reke te~ejo skozi:

b) Zakaj so nastala?

Ljubljansko kotlino

c) Kolikokrat je narisan znak za rudnik?

Celjsko kotlino

~) Poi{~i termoelektrarno (TE) [o{tanj. Izmisli si znak zanjo.

Preri{i ga.

Velenjsko kotlino c) Katera mesta le`ijo v:

d) Katera znana tovarna je v Velenju?

Ljubljanski kotlini Celjski kotlini Velenjski kotlini ~) Katere kotline so povezane z `elezni{ko progo?

d) Katere kotline so povezane z avtocesto?

59 58

1

Učenci odgovore poiščejo na zemljevidu Slovenije (atlas, ročna karta, stenska karta). a) To so pokrajine z ravnim dnom, obdajajo (zapirajo) jih hribovja oz. gorovja. b) Sava, Savinja, Paka č) Velenjska in Celjska, Celjska in Ljubljanska d) Ljubljanska in Celjska e) V Ljubljanski, če upoštevamo samo mednarodna letališča.

2

Učenci si dobro ogledajo fotografije v učbeniku, atlasu (str. 44, 45), karto elektrarn v učbeniku na str. 75, zemljevid Slovenije ali alpskega sveta, preberejo besedilo v učbeniku. Z Velenjem povežemo: lignit, reka, termoelektrarna, rudnik, industrija, jezero. Z Ljubljano povežemo: barje, polja in travniki, reka, termoelektrarna (karta v učbeniku na str. 75), letališče, glavno mesto, industrija (jezera so majhna zajezitvena, povežemo jih, če jih učenci poznajo).

142

02_slovenija nasa domovina.indd 142

S Celjem povežemo: polja in travniki, reka, hmelj, industrija, vinogradi (jezera so majhna zajezitvena, povežemo jih, če jih učenci poznajo).

21/10/2006 00:25:02


3

Naloga je namenjena urjenju branja zemljevida. Vsi odgovori so na njem. a) 3 b) Udiranje površja zaradi izkopa lignita pod zemljo. c) dvakrat č) Učenec si izmisli svoj znak ali pa preriše znak s karte v učbeniku; oboje je ustrezen odgovor. d) Gorenje

atlas Str. 44, 45: Zemljevid Alpski svet. Učenci poiščejo kotline, poimenujejo reke, mesta v njih. Opišejo potek glavnih cest, železniških prog. Kotline primerjajo po velikosti. Str. 42, 43: Zemljevid Kulturne in zgodovinske značilnosti alpskega sveta. Na zemljevidu poiščejo kotline, imenujejo mesta, reke. Str. 24, 25: Zemljevid Turizem in rekreacija. Učenci ugotovijo, katere vrste turizma so v kotlinah, katere rekreativne dejavnosti so značilne, kateri kraji imajo največ nočitev. Ali je turizem za ta mesta najpomembnejša dejavnost? Str. 26, 27: Zemljevid Kmetijstvo. Učenci razberejo, katerih površin je največ, najmanj v kotlinah, katera kmetijska dejavnost je razvita. Primerjajo raznovrstnost in gostoto znakov v kotlinah in hribovitem svetu. Str. 28, 29: Zemljevid Industrija. Imenujejo vrste industrije v Ljubljani, Celju, Velenju. Ugotovijo, kateri industrijski kraji so še v teh treh kotlinah. Razložijo, zakaj je v kotlinah industrija tako razvita (raven svet – prostor, reke – tehnološka voda, energija, gosta naselitev zaradi ugodnih pogojev za kmetijstvo že v preteklosti, prometno povezane že v preteklosti, zato razvita trgovina, izobraženi ljudje …).

sprotno spremljanje učencev delo z zemljevidi, razumevanje, uporaba geografskih pojmov

pripomočki peskovnik stenski zemljevid Slovenije

literatura fotomonografije kotlin Slovenija. Pokrajine in ljudje, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998. Slovenija. Turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002. http://burger.si/ – velik izbor različnih fotografij iz Slovenije (pokrajine, naselja, gore, reke, gradovi itd.; julij 2006)

143

02_slovenija nasa domovina.indd 143

21/10/2006 00:25:04


ALPSKI SVET

Alpski svet v preteklosti Tema je primerna za samostojno skupinsko delo učencev, saj je vsebina pestra in ni natančno določena. Vseeno je, katero temo (tipičnost) učenec

podrobneje spoznava, pomemben pa je pogovor ob ugotovitvah, tako da učenci prek primerov oblikujejo tudi odnos do naše dediščine.

cilji Spoznavajo slovenske tipičnosti, se zavedajo in cenijo posebnosti in sestavine, ki sooblikujejo našo istovetnost in pomagajo pri razločevanju med drugimi. Znajo ločiti med slovenskimi tipičnostmi, posebnostmi in stereotipi. Znajo na zemljevidu Slovenije pokazati naravne enote, največja mesta, reke ...

ključne besede platnarstvo, čipkarstvo, steklarstvo, gorenjska kmečka hiša, rudarska hiša

ključna vprašanja Katere dejavnosti so bile v preteklosti poleg kmetijstva značilne za alpski svet? Kakšna je gorenjska hiša in zakaj je takšna? S katerimi prireditvami ohranjamo spomin na šege in navade iz preteklosti alpskega sveta?

predlogi za pouk 1

Uvod v temo ob narodni pesmi ali starem predmetu ali fotografiji …

2

Skupinsko delo učencev. Vsaka skupina ima drugo temo, npr. tako: a) rudarstvo, fužinarstvo, oglarstvo, steklarstvo, b) platnarstvo, suknarstvo, čipkarstvo, slamnikarstvo, c) kravji, ovčarski, flosarski bal, č) gorenjska kmečka hiša, rudarska hiša, fužinarska hiša, d) stare noše – moški, ženske, otroci. Samostojno delo: zbiranje podatkov, urejanje podatkov (plakat, model, razstava …), predstavitev dela in ugotovitev, evalvacija.

3

DELOVNI ZVEZEK Če so v predstavitvi učenci dobili odgovore, nadaljujemo z nalogami v delovnem zvezku. Drugače pa najprej sledi delo z učbenikom in potem naloge v delovnem zvezku.

144

02_slovenija nasa domovina.indd 144

4

UČBENIK

5

Miselni vzorec.

6

Atlas

21/10/2006 00:25:05


učbenik Alpski svet v preteklosti

 79–81

Poleg rudarstva in fu`inarstva so se v alpskem svetu razvile {e druge dejavnosti. Ljudje so zaradi potreb vsakdanjega `ivljenja veliko predmetov za doma~o rabo izdelali doma. Nekaterih opravil so se na pode`elju lotevali zlasti pozimi. Sem {tejemo platnarstvo in suknjarstvo.

Posebnost alpskega sveta so panjske kon~nice. Te slike na lesu so najpogosteje slikali ljudski slikarji. Prikazujejo versko ali humoristi~no vsebino, pa tudi prizore iz vsakdanjega `ivljenja. Najstarej{a znana je iz leta 1758.

Platnarstvo se je posebej razvilo na Gorenjskem, kjer so neko~ gojili lan. Ob zimskih ve~erih so se predice zbrale v eni od va{kih hi{ in predle. To je bil tudi dru`abni dogodek. Skoraj pri vsaki hi{i so bile tudi statve za tkanje platna. Platnarstvu sorodno je bilo suknjarstvo, le da so namesto lana uporabljali ov~jo volno.

V alpskem svetu so se razvili razli~ni tipi hi{. Gorenjska hi{a je imela zid a n o pritli~je, zgornji del je bil lesen. Zgoraj je bil »gank« z lepo izrezljano ograjo. Okna so bila zamre`ena. Streha je bila iz skódel. V~asih je bila na hi{i tudi freska.

Za starej{e steklarstvo obstaja tudi izraz gla`utarstvo. V alpskem svetu je bilo razvito na Pohorju, ker je bilo tu na razpolago veliko lesa. Tega so potrebovali za pridobivanje oglja in pepelike, ki je ena od surovin za izdelavo stekla.

Steklarstvo – sve~nika iz pohorske steklarne

V Ljubnem ob Savinji vsako leto prirejajo flosarski bal. Ta prireditev je spomin na ~ase, ko so fantje in mo`je od{li na ve~ tednov trajajo~o pot po Savinji in Savi navzdol. Flosarstvo ali splavarjenje je ime za dejavnost, pri kateri se les preva`a po reki v obliki splavov (splavarjem se pogovorno re~e tudi flosarji). Gorenjska kme~ka hi{a

Statve, levo je kolovrat

^ipkarstvo se je razvilo v nekaterih delih alpskega sveta, kjer so bile razmere za poljedelstvo manj ugodne, ker je primanjkovalo rodovitne zemlje. Zato ni ~udno, da se je ~ipkarstvo raz{irilo v rudarskih in fu`inarskih krajih. S to dejavnostjo so se ukvarjale `enske. [e danes sta po ~ipkarstvu znana kraja Idrija in @elezniki.

Panjska kon~nica

Fu`inarska hi{a v Kropi

Za alpski svet so zna~ilne dolo~ene {ege in navade. To so obi~aji, ki so se odvijali v dru`inskem krogu ob praznikih. Mnogo {eg in navad se je `e izgubilo, zato danes nekatere ohranjamo kot turisti~ne zanimivosti, da ne bi {le popolnoma v pozabo. Rudarska hi{a v Idriji

^ipkarica pri delu

V Dom`alah in okolici se je ob koncu 19. stoletja razvilo slamnikarstvo, s katerim se je ukvarjalo okrog 1000 ljudi. Ljudje so doma pletli kite in izdelovali slamnike. Pozneje se je ta dejavnost spremenila v industrijo slamnikarskih izdelkov, ki pa je zamrla. Prihod ov~arja na ov~arski bal na Jezerskem

Slamnikarstvo v Dom`alah. De~ek na levi plete kito iz slame.

79

Ve{ – vem

Znana sta kravji bal v Bohinju in ov~arski bal na Jezerskem, ki sta povezana z jesensko vrnitvijo ~red s planinskih pa{nikov. Ob teh prilo`nostih se spomnimo jedi, ki so bile neko~ v navadi, ali dejavnosti, povezanih npr. s prihodom ovc s planine, kot so stri`enje ovc, ~esanje in predenje ter pletenje volne.

Mlinar se je pri svojem delu moral dr`ati pravil mlinarskega reda. Med drugim je bil dol`an zmleti `ito vsakega, ki je to `elel. @ito enega lastnika ni smel me{ati z `itom drugega.

Kaj pomeni gla`uta – preprosta steklarna, navadno v gozdu mlinarski red – pravila, ki dolo~ajo ravnanje mlinarjev v mlinu bal – dru`abna prireditev, na kateri se ple{e skódla – nacepljen lesen stre{nik

V alpskem svetu so se v preteklosti poleg rudarstva in fu`inarstva razvile obrti, kot so platnarstvo, suknarstvo, slamnikarstvo, ~ipkarstvo, steklarstvo, mlinarstvo itd. Alpski svet ima tudi svoje {ege in navade, ki jih vsako leto znova obuja, npr. kravji bal, ov~arski bal, flosarski bal. Tu se je razvil tudi poseben tip hi{, ki ga danes le {e redko vidimo.

Stara no{a iz okolice Ljubljane

80

81

Samostojno delo z učbenikom: temo preletijo, si ogledajo slikovno gradivo, podrobno preberejo besedilo, povzetek. Izdelajo miselni vzorec.

delovni zvezek

Alpski svet v preteklosti

 60–61

8 Kako se imenuje obi~aj na sliki in kje ga vsako leto obudijo?

1 Katera rastlina je bila neko~ osnova za razvoj platnarstva?

2 Iz ~esa so izdelovali sukno?

9 Kaj je flosarski bal?

3 Danes izdelujejo celo vrsto tkanin iz umetnih vlaken. Morda pozna{ katero po imenu. ^e ne, poglej oznake na svojih obla~ilih.

10 Zakaj se `ito razli~nih ljudi v mlinu ni smelo me{ati?

11 Zapi{i kak{no krajevno ime, ki spominja na mlinarstvo? 4 Kako se imenujeta pripravi za predenje in tkanje?

12 Nari{i gorenjsko kme~ko hi{o.

5 Kje se je razvilo ~ipkarstvo in zakaj?

6 Po kateri obrti oziroma industriji so bile znane Dom`ale?

7 Napi{i drugo ime za gla`utarstvo. 60

61

Pri vseh nalogah, razen pri 3 in 11, najde učenec odgovore v učbeniku. 1. lan 2. volna 3. poliester, viskoza … 4. kolovrat (levo), statve 5. V rudarskih in fužinarskih krajih, kjer ni bilo kmetijstva, zaslužek je bil majhen in so predvsem ženske s tem nekaj zaslužile. 6. slamnikarstvu 7. steklarstvo 8. kravji bal 9. prireditev v spomin na splavarstvo 10. Ker je bilo različne kakovosti in zato da so bile količine prave. 11. Mlin, Mlini, Mlinare, Mlinarica, Mlinšče, Mlinšek … 12. Opazujejo risbo v učbeniku ali ustrezno fotografijo.

atlas Str. 34, 35: Zemljevid Pomembnejše gospodarske panoge od 16. do 19. stoletja na Slovenskem. Ogled legende, preverimo, ali učenci razumejo pojme oz. imajo predstave o dejavnostih, ki so prikazane. Učenci približno pokažejo alpski svet in naštejejo gospodarske dejavnosti, ki so bile zanj značilne od 16. do 19. stoletja. Katere od teh dejavnosti se pojavljajo predvsem v alpskem svetu, katere pa enakomerneje po celotni Sloveniji? Zakaj? Str. 42, 43: Ogled fotografij in pogovor o njih. Lega na zemljevidu, lega v Sloveniji. Ali so na zemljevidu prikazani vsi gradovi, vse kulturne znamenitosti? (Samo izbor.)

02_slovenija nasa domovina.indd 145

145

21/10/2006 00:25:05


sprotno spremljanje učencev sodelovanje v skupini, uporaba različnih virov

pripomočki papir za plakate

literatura in viri videoposnetek: Janez Bogataj: Mojstrovine Slovenije. Srečanja s sodobnimi rokodelci, Rokus, Ljubljana, 1999, 2 videokaseti. Jože Hudales: Pri mojstrih v delavnicah, Pozoj, Velenje, 1999. Janez Bogataj: Sto srečanj z dediščino na Slovenskem, Prešernova družba, Ljubljana, 1992. Janez Bogataj: Rokodelski zakladi Slovenije, zbirka 101 zaklad, Kmečki glas, Ljubljana, 2002. Janez Bogataj: Smo kaj šegavi? Leto šeg in navad na Slovenskem, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998. Ivan Sedej: Sto najlepših kmečkih hiš na Slovenskem, Prešernova družba, Ljubljana, 1989. Po poteh ljudskega stavbarstva Slovenije, Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljana, 1994. Slovensko ljudsko izročilo, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1980. Darko Pavlin, Dušica Kunaver: Slovensko narodno izročilo [slovenski običaji, narodne noše, domače jedi, kmečka opravila, ljudske pesmi], Lexis, Kranj, 1994. Matjaž Kmecl: Zakladi Slovenije, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979. Damjan J. Ovsec: Velika knjiga o praznikih. Praznovanja na Slovenskem in po svetu, Domus, Ljubljana, 1993. Slovenija. Turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.

146

02_slovenija nasa domovina.indd 146

21/10/2006 00:25:06


PANONSKI SVET Ravnine panonskega sveta cilja Znajo ob slikovnem gradivu in kartah prepoznati in opisati nekatere pokrajinske značilnosti ravnin panonskega sveta (površje, vode, videz naselij, izraba pokrajine ...). Znajo na zemljevidu Slovenije pokazati Mursko, Dravsko, Krško ravnino, reke Muro, Dravo, Savo, Krko, Maribor.

ključne besede madžarska narodna manjšina, Murska, Dravska, Krška ravnina, Mura, Krka, Maribor, toplice

ključna vprašanja Kako bi pojasnil trditve: – da so panonske ravnine najpomembnejše slovenske kmetijske pokrajine, – da ena turistična dejavnost še posebej izstopa, – da sta tu doma dva naroda?

predlogi za pouk 1

Ogled filma o panonskem svetu. Pogovor.

2

Fotografije panonskega sveta – ravnine, gričevja, vmes kakšen tujek (hribovje, visokogorje, dolina z deročo vodo, Ljubljana …). Učenci izločijo fotografije, ki prikazujejo pokrajine, ki so jih že spoznavali. Preostale fotografije pa razvrščajo na različne načine. Opisovanje fotografij, pogovor o značilnostih prikazanih pokrajin – sistematična geografska analiza: relief, vode, naselja (vrsta, oblika, lega), raba zemlje, gospodarstvo, promet …

3

Panonska kotlina (nižina) na zemljevidu Evrope. Opazovanje njenega zahodnega obrobja, ki sega v Slovenijo. Katere države si jo delijo?

4

UČBENIK str. 82

5

DELOVNI ZVEZEK

6

Atlas

7

DELOVNI ZVEZEK

8

UČBENIK str. 83

9

Samostojno delo: plakat – Toplice v Sloveniji. Vsebina ni zahtevna, zato spodbujamo predvsem ustvarjalnost in estetiko v prikazu.

1

2

,

3

,

4

147

02_slovenija nasa domovina.indd 147

21/10/2006 00:25:06


učbenik

 82–85

Str. 82: Opazovanje obeh kart, prepoznavanje dvojnosti pokrajine – ravnine in gričevja. Branje prvega odstavka. Str. 83–85: Pogovor ob fotografijah. Na fotografijah Ptuja, Maribora, Murske Sobote so vidne stare srednjeveške zgradbe. Učenci se jih učijo prepoznavati. Nekatere lahko najdejo tudi na risbah srednjeveških mest v atlasu na str. 32, 33. Branje besedila. Razlaga pojma narodna manjšina. Spreminjanje meja, del naroda ostane v drugi državi; narodne manjšine v Sloveniji (Madžari, Italijani), Slovenci v zamejstvu (Avstrija, Italija, Madžarska). Manjšine, ki so nastale s priseljevanjem (Srbi, Hrvati, Albanci …) so manj zaščitene.

delovni zvezek

 62–63

1

Učenci potrebujejo škarje in lepilo. Pomagajo si z zemljevidom v učbeniku na str. 82. Ravnine in gričevja lahko prikažejo na različne načine – s slikovnimi znaki, s šrafuro, barvo. Pomembno je le, da je v legendi ustrezno razloženo in da sta lega in obseg pokrajin približno ustrezna. Obkrožanje pokrajin s črto – mejo je manj primerno.

2

Pravilni so vsi odgovori, ki jih znajo učenci utemeljiti (npr. industrija – predelava kmetijskih pridelkov v bližini pridelka, kot velja za tovarno sladkorja; konjske dirke – navadno vezane na rejo konj …).

3

Učenci ponovijo pojme in spoznajo različne dejavnosti, ki so v Mariboru. Zdravstvo: bolnišnica, zdravstveni dom, Zavod RS za transfuzijo krvi (pogovorimo se o krvodajalstvu). Izobraževanje: srednje šole, univerza. Kultura: Muzej narodne osvoboditve, Slovensko narodno gledališče, Univerzitetna knjižnica. Gospodarstvo: Mariborska mlekarna, Tovarna Marles, Tovarna Svila, Tovarna umetnih brusov (Kaj proizvajajo, katere tovarne so še v Mariboru?).

148

02_slovenija nasa domovina.indd 148

Promet: letališče, železniško križišče (Kaj pa ceste? Ali je /bila/ Drava plovna?).

21/10/2006 00:25:06


4

b) Meje naravne enote učenec približno določi s karto v učbeniku na str. 68, nato izpiše 5 zdravilišč. c) Ker je malo prostora, lahko učenci na karti prečrtajo zdravilišča, ki ne spadajo v panonski svet: Terme Snovik, Medijske Toplice, Rimski vrelec, Terme Zreče, Topolšica, Laško, Rimske Toplice, Dolenjske Toplice; zelo na meji naravnih enot so Šmarješke Toplice, Dobrna. č) zdravniki, medicinske sestre, fizioterapevti, maserji, kuharji, natakarji, sobarice, čistilke, hišnik, receptorji, računovodja, prodajalci, reševalci ob bazenih …

atlas Str. 48, 49: Zemljevid Panonski svet. Ogled legende, predvsem višinske barvne lestvice. Pogovor: Katere barve prevladujejo na zemljevidu? Kolikšne nadmorske višine so to? Učenci preberejo napise. Geografska imena so zapisana prek večine pokrajine, ki jo označujejo. Po čem imajo ravnine imena? Katere največje reke tečejo tu in v katere smeri? Opazovanje in opisovanje cest, železniške proge. Kje ležijo mesta? (Blizu rek, večina na robu ravnine, ob prometnih križiščih.) Opazovanje, opisovanje fotografij (lega naselij, vrsta kmetijske rabe). Str. 46, 47: Zemljevid Kulturne in zgodovinske značilnosti panonskega sveta. Učenci poiščejo, imenujejo ravnine, gričevja, opišejo rabo površja. Katero gričevje ima največ/najmanj gozda? (Zahodne Haloze, ker so najvišje in tudi najstrmejše./Slovenske gorice so najbolj vinorodne.) Str. 24, 25: Zemljevid Turizem in rekreacija. Učenci ugotovijo, katere vrste turizma so v panonskem svetu (zdraviliški), katere rekreativne dejavnosti so značilne, kateri kraji imajo največ nočitev. Str. 26, 27: Zemljevid Kmetijstvo. Učenci razberejo, katerih površin je največ, najmanj v ravninah, katere kmetijske dejavnosti so razvite. Primerjajo raznovrstnost in gostoto znakov v ravninah in gričevju panonskega sveta, v ravninah in hribovjih sosednjih naravnih enot. Str. 28, 29: Zemljevid Industrija. Imenujejo vrste industrije v Mariboru. Ugotovijo, kateri industrijski kraji so še v panonskem svetu. Ocenijo, ali je industrija v panonskem svetu bolj/manj razvita kot v kotlinah, dolinah predalpskega sveta.

sprotno spremljanje učencev delo z atlasom in drugimi zemljevidi ter fotografijami

pripomočki fotografije pokrajin panonske Slovenije in nekaj iz drugih naravnih enot film o panonski pokrajini (npr. ustrezni odlomek v: Drago Perko idr.: Pokrajine v Sloveniji, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba ZRC, Ljubljana, 1998) stenski zemljevid reliefa Evrope stenski zemljevid Slovenije

149

02_slovenija nasa domovina.indd 149

21/10/2006 00:25:09


literatura fotomonografije pokrajin panonskega sveta Slovenija. Pokrajine in ljudje, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998. Slovenija. Turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002. http://burger.si/ – velik izbor različnih fotografij iz Slovenije (pokrajine, naselja, gore, reke, gradovi itd.; julij 2006) Marjeta Zorec: Slovenski kraji. Med sončne gorice, Karantanija, Ljubljana, 2002.

150

02_slovenija nasa domovina.indd 150

21/10/2006 00:25:09


PANONSKI SVET

Gričevje panonskega sveta cilja Znajo ob slikovnem gradivu in kartah prepoznati in opisati nekatere pokrajinske značilnosti gričevij panonskega sveta (površje, vode, videz naselij, izraba pokrajine ...). Znajo na zemljevidu Slovenije pokazati Goričko, Slovenske gorice, Haloze.

ključne besede gričevje, sleme, vinogradništvo in sadjarstvo, Goričko, Slovenske gorice, Haloze

ključni vprašanji Kakšne so značilnosti gričevij panonskega sveta? Kako se naselja (kmetijstvo, promet …) gričevnatih pokrajin razlikujejo od ravninskih pokrajin panonskega sveta?

predlogi za pouk 1

Ponovitev. V nemo karto, npr. na prosojnici ali na ročnem zemljevidu, učenci vpišejo imena rek, mest, pokrajin, ki se jih spomnijo.

2

UČBENIK

3

Atlas

4

DELOVNI ZVEZEK

3

Oblikujejo model goric (peskovnik ali/in drugi načini modeliranja – glina ali podobni materiali, papir in škrobno lepilo, žaganje …) ali ga narišejo. Pri delu si učenci pomagajo s fotografijami v učbeniku. Pogovor ob izdelkih o značilnostih gričevij panonske Slovenije. 5

DELOVNI ZVEZEK

1

,

2

,

4

učbenik

 86–88

151

02_slovenija nasa domovina.indd 151

21/10/2006 00:25:09


Ogled kart in fotografij. Pogovor. Učenci primerjajo fotografiji Haloz in Slovenskih goric. Glasno branje besedila in pogovor ali dodatna razlaga po odstavkih. Sleme prikažemo z modeliranjem v peskovniku.

delovni zvezek

Gri~evje panonskega sveta

 64–65

c) Zakaj so zgradili toliko po~itni{kih hi{ic prav tu?

1 Opazuj zemljevid Slovenije in re{i nalogi. a) Pove`i imena gri~evij in rek, ki so jih razmejile s svojimi pritoki: Gori~ko

[~avnica

Slovenske gorice

Krka

Haloze

Ledava

Dravinjske gorice

Pesnica

Kr{ko gri~evje

Dravinja

b) Kateri reki v panonskem svetu sta tudi mejni reki?

3 V peskovniku oblikuj model goric. Potrebuje{ peskovnik. Pripravi: vejice za gozd, zobotrebce za vinograde, kocke za hi{e, modro vrvico za potoke, rde~o za ceste. a) b) c) ~) d) e) f)

V pesku ali `aganju oblikuj gri~evnato pokrajino z dolgimi slemeni. Ozna~i strani neba. Na slemenih razmesti hi{e v razlo`ena naselja. Pove`i jih s cestami. Na prisojnih pobo~jih naredi sodobne vinograde v terasah. Na osojnih pobo~jih prika`i gozd. V dolinah naj vijugajo reke. Ob rekah so mokrotni travniki.

4 Opazuj fotografije in napi{i, kaj prikazujejo.

2 Opazuj fotografijo in na vzporedno risbo nari{i zgradbe. Stanovanjske hi{e pobarvaj rde~e in po~itni{ke vijoli~no. Z barvami ozna~i {e rabo zemlje: gozd – zeleno, njive in travnike – rjavo, vinograde – oran`no.

a) Kateri del vzpetine gleda{, prisojni ali osojni? b) Razlo`i razporeditev njiv, vinogradov, gozda.

64

1

65

Namen naloge je delo s podrobnejšim zemljevidom, iskanje pokrajin in rek. a) Goričko – Ledava Slovenske gorice – Pesnica, Ščavnica Haloze – Dravinja Dravinjske gorice – Dravinja Krško gričevje – Krka b) Mejni reki sta Mura in Drava.

2

Namen naloge je natančno opazovanje in sklepanje, razlaganje. a) Prisojni, saj so na pobočju vinogradi. b) Vinogradi so na prisojnem pobočju, potrebujejo največ sonca. Njive so na ravnini, kjer je lažje obdelovanje, prst pa je debelejša kot na pobočju, kjer jo spira dež. Na osojnem pobočju je gozd. c) Počitniške hiše so hkrati zidanice, kjer izdelujejo in hranijo vino. Obdelovanje vinograda je bolj konjiček kot gospodarska dejavnost.

4

Učenci naj napišejo, kar opazijo. Spodbujamo predvsem natančno opazovanje, ki je pomembnejše kot imenovanje. • Klopotec, za odganjanje ptičev, ko zori grozdje. Gričevnata pokrajina, vikend v gradnji. • Prerez prsti. Barva prsti se v globino spreminja, kar kaže, da je v globini drugačna. (Zgoraj je prst temnejša – več organskih delcev, spodaj svetlejša – izprana.) • Leseni sodi za shranjevanje vina. (Zdaj lesene sode vse bolj zamenjuje kovinska in plastična posoda.)

atlas Str. 48, 49: Zemljevid Panonski svet. Učenci imenujejo in opišejo lego gričevnatih pokrajin ob zemljevidu. Kako jih razlikujejo od ravnin na zemljevidu? (Barve predstavljajo nadmorske višine. Ali je svet raven ali gričevnat samo domnevamo! Ob rekah so navadno ravnine, nekoliko stran od rek, kjer prehaja zelena barva v svetlo rjave odtenke, pa je svet gričevnat.) Kje so mesta, železniške proge, avtoceste? V gričevjih ali na ravninah?

152

02_slovenija nasa domovina.indd 152

Str. 46, 47: Zemljevid Kulturne in zgodovinske značilnosti panonskega sveta. Učenci poiščejo, imenujejo gričevja, opišejo rabo tal. Katero gričevje ima največ/najmanj vinogradov in sadovnjakov?

21/10/2006 00:25:11


Str. 24, 25: Zemljevid Turizem in rekreacija. Učenci ugotovijo, katere vrste turizma, rekreacije se pojavljajo bolj v ravninah in katere v gričevju. Str. 26, 27: Zemljevid Kmetijstvo. Učenci razberejo, katerih površin je največ, najmanj v gričevju, katere kmetijske dejavnosti so razvite. Primerjajo raznovrstnost in gostoto znakov v ravninah in gričevju panonskega sveta. Ali se v Sloveniji pojavlja vinogradništvo samo v panonskem svetu? Str. 28, 29: Zemljevid Industrija. Zakaj v gričevju skoraj ni industrije? (Izjema je Lenart. Ker ni večjih krajev, prometna povezanost je slabša, manj je delovne sile …).

sprotno spremljanje učencev povezovanje dejstev, domnevanje, razlaganje

pripomočki peskovnik, vrvice različnih barv (modra – voda, siva – cesta …), plastelin ali kocke za stavbe, zobotrebci, palčke, vejice za vinograde, sadovnjake …

literatura fotomonografije pokrajin panonskega sveta Slovenija. Pokrajine in ljudje, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998. Slovenija. Turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002. http://burger.si/ – velik izbor različnih fotografij iz Slovenije (pokrajine, naselja, gore, reke, gradovi itd.; julij 2006)

153

02_slovenija nasa domovina.indd 153

21/10/2006 00:25:11


PANONSKI SVET

Srečanje z dediščino cilji Spoznavajo slovenske tipičnosti, se zavedajo in cenijo posebnosti in sestavine, ki sooblikujejo našo istovetnost in pomagajo pri razločevanju med drugimi. Znajo ločiti med slovenskimi tipičnostmi, posebnostmi in stereotipi. Znajo na zemljevidu Slovenije pokazati naravne enote, največja mesta, reke ...

ključne besede panonska hiša, klopotec, kurent, koline, prekmurska gibanica, lončarstvo

ključno vprašanje Pripravljaš zgibanko o kulturni dediščini panonskega sveta za tujce, ki letujejo v zdraviliščih. Kaj bi uvrstil vanjo?

predlogi za pouk 1

Uvod v temo ob ljudski pesmi ali starem predmetu, fotografiji.

2

Skupinsko delo učencev. Izbira tem glede na vire, ki jih imamo: a) gospodarske dejavnosti (lončarstvo, mlinarstvo …) – opis in predstavitev z gibom, b) šege in navade (borovo gostuvanje, kurentovanje ...) – opis ali risba, c) navade ob trgatvi, žetvi, kolinah itd. – opis, č) panonska kmečka hiša – modeliranje, d) značilne jedi – izbor receptov npr. za nedeljsko kosilo, e) splavarstvo, tovorništvo, prevozništvo, brodarstvo – opis in predstavitev z gibom, f) ljudske pesmi in plesi –predstavitev in izbor za učenje, g) kulturna dediščina Madžarov v Sloveniji. Samostojno delo: zbiranje podatkov, urejanje podatkov (plakat, model, razstava …), predstavitev dela in ugotovitev, evalvacija.

3

UČBENIK

4

DELOVNI ZVEZEK

5

Atlas

154

02_slovenija nasa domovina.indd 154

21/10/2006 00:25:11


učbenik

V tem delu Slovenije so se ohranile {tevilne stare {ega in navade zlasti ob rojstvu, poroki, trgatvi, kolinah, ko`uhanju, martinovanju itd.

Sre~anje z dedi{~ino

 89–91

^e v predpustnem ~asu ni bilo nobene prave poroke v kraju, so uprizorili poroko z drevesom, najve~krat z borom, zato tudi tako ime.

Hi{e v panonskem svetu so bile grajene iz ilovice, prebeljene z apnom in krite s slamo. Danes jih izpodrivajo novi tipi hi{, ki starim niso ve~ podobni. Ponekod stare hi{e obnavljajo tako, da so podobne starim, le da so zidane, streha pa je iz opeke.

Izdelek kozjanske gla`ute

Lon~arska delavnica v Filovcih v Prekmurju

V panonskem svetu so se razvile tudi nekatere druge dejavnosti. V Prekmurju, kjer je bilo na razpolago veliko gline, se je razvilo lon~arstvo. Na Kozjanskem so neko~ uspe{no delovale steklarne (gla`ute). Danes v Roga{ki Slatini deluje znana steklarska industrija, njeni izdelki so znani tudi zunaj Slovenije.

Klopotec je s svojim zvokom odganjal ptice v ~asu od srede avgusta do za~etka trgatve v oktobru.

Stara panonska hi{a

Borovo gostüvanje je zanimiv pustni obi~aj iz Prekmurja

Za panonski prostor so zna~ilne razli~ne jedi. Znana je okusna prekmurska gibanica, ki ima kar {tiri nadeve (makov, skutni, orehov in jabol~ni).

Ve{ – vem

Posebna panoga kmetijstva je tu vinogradni{tvo. Pridelujejo kakovostna vina. Splavarjenje na Savinji

Trgatev nad Kr{ko ravnino

V zimskem ~asu so bile zlasti na pode`elju pomemben dogodek koline. To je vesel praznik, ko zakoljejo pra{i~a in naredijo krvavice, klobase, zaseko, ocvirke in druge dobrote. Gospodinja je za to prilo`nost spekla potico. Potem so se zbrali sorodniki in sosedje. U`ivali so ob dobri jeda~i, petju in plesu. Otroci so se tega dogodka neko~ veselili {e posebej zato, ker jim ni bilo treba v {olo.

Koruznjake pri nas sre~amo predvsem v panonskem svetu. Kmetje jih {e danes uporabljajo za su{enje koruze.

Babi~ev mlin na Muri je eden redkih, ki {e deluje. Na vodi je vodno kolo, ki poganja mlinske kamne v hi{i na obre`ju.

89

Ve~ sto let je bilo splavarjenje raz{irjeno ne samo na Savinji in Savi, ampak tudi na Dravi in Muri. Splavarji so preva`ali les, lon~arske in `elezarske izdelke, vino, platno itd. Ko se je reka raz{irila, so po dva in ve~ splavov zvezali skupaj. Najve~ji splavi so pluli po Dravi. Danes je splavarjenje le {e obi~aj, ki ga ponekod obujajo kot turisti~no zanimivost. Vodno silo so uporabljali tudi za poganjanje mlinov. V novej{em ~asu jo izkori{~ajo predvsem elektrarne.

90

Splavraji so zaradi napornega in zdravju {kodljivega dela (pogosto so bili premo~eni do ko`e) velikokrat zboleli za plju~nico, revmatizmom ali pa so pri delu dobili hude po{kodbe.

Kurentovanje je pustni obi~aj na Ptujskem polju. Kurenti so oble~eni v dolge ov~je ko`uhe, za pasom imajo kravje zvonce, na glavi pa kosmato kapo, iz ust jim visi rde~ jezik. V roki imajo palico je`ovko. Nastopajo v skupinah, poskakujejo in z zvonenjem delajo veliko hrupa.

Kaj pomeni koruznjak – stavba za su{enje koruze ko`uhanje – li~kanje koruze

Panonske hi{e, koruznjaki, vinogradi s klopotci nam povedo, da smo v panonskem svetu. Tu so se v preteklosti razvile razli~ne obrti, kot so lon~arstvo, steklarstvo, mlinarstvo, splavarjenje, sedaj pa jih o`ivljajo in ohranjajo turisti~na dru{tva in posamezni mojstri doma~e obrti. 91

Samostojno delo. Učenci preberejo besedilo in si ogledajo fotografije. Pogovor.

delovni zvezek

Sre~anje z dedi{~ino

 66–67

1 Ali si `e kdaj bil na trgatvi?

5 Nari{i staro panonsko hi{o.

Opi{i, kaj vse se je ta dan dogajalo.

2 Kako se je promet odvijal v ~asu, ko {e ni bilo avtoceste in `eleznice.

3 Kako so neko~ izkori{~ali vodno silo? Kaj pa danes?

4 Pogoj za razvoj lon~arske obrti je bila surovina, iz katere so narejeni lon~arski izdelki. Kako se imenuje ta surovina?

6 Opi{i kurentovo pustno masko.

7 V kuharski knjigi poi{~i recept za prekmursko gibanico. Katere sestavine potrebuje{ zanjo?

66

67

1

Če ima le nekaj učencev to izkušnjo, naj o trgatvi pripovedujejo sošolcem in ne pišejo. Drugače pa je primerno delo v paru ali manjših skupinah.

2

O splavarjenju izvedo učenci v učbeniku, o drugih oblikah prometa (čolnarjenju, tovorjenju in prevozništvu, kočijah, jezdenju in pešačenju) pa se z učenci pogovorimo ob karti v atlasu na str. 34, 35.

3

Nekoč mlini in žaga, zdaj elektrarne.

4

Glina.

5

Učenci rišejo ob fotografiji v učbeniku.

6

Opis ob fotografiji v učbeniku.

7

Naredijo jo doma ali pa si kuharsko knjigo izposodijo v šolski knjižnici.

atlas Str: 32, 33: Zemljevid Srednjeveška mesta na Slovenskem. Srednjeveški deli naselij so v sodobnosti kulturna dediščina. Na fotografijah Ptuja, Maribora, Murske Sobote v učbeniku na str. 84 so vidne stare srednjeveške zgradbe. Učenci se jih učijo prepoznavati. Nekatere lahko najdejo tudi na risbah srednjeveških mest v atlasu. Str. 34, 35: Zemljevid Pomembnejše gospodarske panoge od 16. do 19. stoletja na Slovenskem. Katere vrste gospodarskih dejavnosti so bile poleg kmetijstva še razvite v panonskem svetu? Katere od teh so bile tudi v drugih slovenskih pokrajinah? (Vse.) Str. 46, 47: Zemljevid Kulturne in zgodovinske značilnosti panonskega sveta. Ogled fotografij in risb na zemljevidu. Pogovor o vlogi gradov (obrambna, gospodarska), samostanov (verska, gospodarska, izobraževalna, odvisno od vrste), kužnih znamenj (proti kugi).

02_slovenija nasa domovina.indd 155

155

21/10/2006 00:25:11


sprotno spremljanje učencev delo z viri in skupinsko delo

pripomočki gradivo za modeliranje panonske hiše (lego kocke, glinamol ali papir …) fotografije kulturne dediščine panonskega sveta videoposnetek, npr. Nuša Novak: Iz zemlje vzeto [domače obrti in ljudsko izročilo v Prekmurju in Prlekiji], Videofon, Nomi, Blejska Dobrava, Murska Sobota, 1992, videokaseta (približno 35 minut).

literatura videoposnetek: Janez Bogataj: Mojstrovine Slovenije. Srečanja s sodobnimi rokodelci, Rokus, Ljubljana, 1999, 2 videokaseti. Jože Hudales: Pri mojstrih v delavnicah, Pozoj, Velenje, 1999. Janez Bogataj: Sto srečanj z dediščino na Slovenskem, Prešernova družba, Ljubljana, 1992. Janez Bogataj: Rokodelski zakladi Slovenije, zbirka 101 zaklad, Kmečki glas, Ljubljana, 2002. Janez Bogataj: Smo kaj šegavi? Leto šeg in navad na Slovenskem, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998. Ivan Sedej: Sto najlepših kmečkih hiš na Slovenskem, Prešernova družba, Ljubljana, 1989. Po poteh ljudskega stavbarstva Slovenije, Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljana, 1994. Slovensko ljudsko izročilo, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1980. Darko Pavlin, Dušica Kunaver: Slovensko narodno izročilo [slovenski običaji, narodne noše, domače jedi, kmečka opravila, ljudske pesmi], Lexis, Kranj, 1994. Matjaž Kmecl: Zakladi Slovenije, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979. Damjan J. Ovsec: Velika knjiga o praznikih. Praznovanja na Slovenskem in po svetu, Domus, Ljubljana, 1993. Slovenija. Turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.

156

02_slovenija nasa domovina.indd 156

21/10/2006 00:25:12


DINARSKI SVET Dinarske planote cilja Znajo ob slikovnem gradivu in kartah prepoznati in opisati nekatere pokrajinske značilnosti dinarskih planot (površje, vode, videz naselij, izraba pokrajine ...). Znajo na zemljevidu Slovenije pokazati nekaj dinarskih planot.

ključne besede dinarske planote, dinarska podolja, dinarska smer SZ–JV, apnenec

ključna vprašanja Kaj so planote? V katerem delu Slovenije jih je največ? Kako na zemljevidu razlikujemo dinarske planote od predalpskega hribovja?

predlogi za pouk 1

V peskovniku oblikujemo visoke planote, nizko planoto in podolja (s kraškimi polji, uvalami) v dinarski smeri (kraške vode, naselja v podoljih, ceste …). Ugotavljamo predstave, znanje učencev. Kaj opazijo, znajo imenovati, razložiti. Ne razlagamo.

2

Ogled filma o dinarskem svetu (npr. odlomek iz Drago Perko idr.: Pokrajine v Sloveniji, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba ZRC, Ljubljana, 1998). Pogovor o filmu in prikazanih značilnostih dinarskega sveta. Ponovitev pojmov: planota, kraško polje, smer slemenitve, površinski, podzemni kraški pojavi.

3

Fotografije dinarskih planot in podolij (npr. v atlasu, str. 52, 53), sistematično geografsko opisovanje – relief, vode, naselja (vrsta, oblika, lega naselij), raba tal, gospodarstvo, promet –, primerjanje različnih dinarskih pokrajin, vrednotenje z vidika primernosti za življenje ljudi.

4

UČBENIK str. 92 – opazovanje kart

5

Atlas str. 52, 53

6

DELOVNI ZVEZEK

7

UČBENIK – besedilo in fotografije

8

Atlas str. 24–29

9

DELOVNI ZVEZEK

1

4

,

,

2

,

3

5

10 Ponovitev ob peskovniku. Na listke napišemo imena prikazanih oblik, pojavov (visoka planota, nizka planota, vrtača, ponikalnica, kraški izvir, ponor, dinarska smer, podolje, kraško polje, gozd, polja, naselje …), učenci jih ustrezno razporedijo po modelu in ob tem opišejo pojav, razložijo pojem.

157

02_slovenija nasa domovina.indd 157

21/10/2006 00:25:12


učbenik

 92–93

Opazovanje in opisovanje kart na str. 92. Branje besedila in pogovor. Opazovanje fotografij. Fotografijo apnenčastih tal na str. 93 primerjamo s fotografijo tal v panonskem svetu v delovnem zvezku na str. 65. Ob njej in risbi poleg nje ponovimo delovanje rahlo kisle deževnice na nastanek kraških površinskih in podzemnih oblik.

delovni zvezek

DINARSKI SVET

 68–69

4 Dori{i in pobarvaj zna~ilno dinarsko pokrajino.

Dinarske planote 1 S pomo~jo priloge Dinarski svet: a) Izre`i narisane like in jih nalepi, tako da bo{ sestavil dinarski svet. b) Ozna~i planote in podolja. c) Zemljevid opremi z legendo.

5 Opazuj dinarski svet na zemljevidu Slovenije. a) Napi{i imena vsaj petih planot.

b) Veliki Sne`nik je najvi{ji vrh slovenskega dinarskega sveta. Za koliko je ni`ji od Triglava? c) Postojnska vrata pri Postojni so najni`ji prehod iz notranjosti Slovenije proti morju. Tu peljeta avtocesta in `eleznica. Med katerima kra{kima planotama je ta prehod?

2 V vetrovnico vri{i smer, v katero se raztezajo planote in podolja?

S Z

~) Najvzhodnej{a kra{ka planota se razteza v drugi smeri kot druge. Kako se imenuje? V

d) @u`emberk ob Krki je sredi{~e nizke kra{ke planote. Katere? 3 Katerih pokrajin je ve~, planot ali podolij?

J

68

69

1

Pri nalogi 1 b lahko učenci na karti označijo planote in ravnine s podobnimi znaki, kot so v učbeniku na slikovni karti. Pri tem uporabljajo učbenik.

2

Vrišejo smer SZ–JV.

3

Odgovor razberejo z zemljevida. (Planot.)

5

a) Odgovor razberejo z zemljevida v atlasu. b) Višino Velikega Snežnika poiščejo na podrobnejšem zemljevidu Slovenije. (Veliki Snežnik: 1796 m, Triglav: 2864, razlika: 1068 m.) c) Postojnska vrata so med planotama Javorniki in Hrušico. č) Gorjanci so najvzhodnejša kraška vzpetina in se raztezajo v smeri zahod–vzhod. d) Žužemberk je središče Suhe krajine.

atlas Str. 52, 53: Zemljevid Dinarski svet. Učenci poiščejo, imenujejo planote in podolja ter označene vrhove. Poiščejo in imenujejo reke, ugotavljajo, v katero smer tečejo. Opišejo potek glavnih cest, železniških prog (prečno čez dinarski svet, po podoljih). Imenujejo mesta, ugotovijo, katero je največje (Novo mesto na obrobju, nato Kočevje in Postojna).

158

02_slovenija nasa domovina.indd 158

Opazujejo fotografije in jih uvrščajo med podolja in planote.

21/10/2006 00:25:12


Str. 50, 51: Zemljevid Kulturne in zgodovinske značilnosti dinarskega sveta. Učenci na slikovnem zemljevidu pokažejo planote, podolja, mesta, ki jih imenujemo. Preverjajo na stenskem zemljevidu, najbolje enakem, kjer pokažejo posamezne kraje, pokrajine. Str. 24, 25: Zemljevid Turizem in rekreacija. Učenci ugotovijo, katere dejavnosti so značilne za dinarski svet. Primerjajo pestrost, število znakov z drugimi pokrajinami. Str. 26, 27: Zemljevid Kmetijstvo. Učenci si ogledajo legendo, pogovorimo se o znakih, posebej o barvah (zelena barva predstavlja gozdne površine in ne nižine!). Učenci razberejo, katerih površin je največ, najmanj na dinarskih planotah. Sklepajo, katere dejavnosti so zato razvite. Str. 28, 29: Zemljevid Industrija. Katera vrsta industrije je najpogostejša v dinarskem svetu? Kje je razvita, na planotah ali v podoljih?

sprotno spremljanje učencev sistematičen geografski opis pokrajin na fotografijah

pripomočki stenski zemljevid Slovenije peskovnik videoposnetek: Drago Perko idr.: Pokrajine v Sloveniji, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba ZRC, Ljubljana, 1998.

literatura in viri fotomonografije Slovenija. Pokrajine in ljudje, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998. Slovenija. Turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002. http://burger.si/ – velik izbor različnih fotografij iz Slovenije (pokrajine, naselja, gore, reke, gradovi itd.; julij 2006)

159

02_slovenija nasa domovina.indd 159

21/10/2006 00:25:14


DINARSKI SVET

Dinarska podolja cilja Znajo ob slikovnem gradivu in kartah prepoznati in opisati nekatere pokrajinske značilnosti kraških polj (površje, vode, videz naselij, izraba pokrajine ...). Znajo na zemljevidu Slovenije pokazati in imenovati nekaj kraških polj.

ključne besede kraško polje, uvala, presihajoče jezero, Cerkniško jezero

ključna vprašanja V dinarskem svetu načrtuješ novo mesto, hotel za ljubitelje kraških pojavov ali tovarno pohištva. Kam bi ga/jo postavil in zakaj tja? Načrtuješ ekskurzijo, s katero bi ljudem pokazal različne kraške pojave. Kam bi jih peljal?

predlogi za pouk 1

Ob peskovniku – maketi kraških podolij in planot učenci opisujejo podolja.

2

Ob stenski karti Slovenije in fotografijah razložimo učno snov.

3

Atlas

4

Ogled dela filma o Ljubljanici. Pogovor.

5

DELOVNI ZVEZEK

6

Učenci ob belokranjski ljudski glasbi z gibi skupinsko prikažejo pojme: ponikalnica, ponor, presihajoče jezero, kraško polje, planota, vrtača, kraška jama, kapnik …

7

UČBENIK

učbenik

 99–101

160

02_slovenija nasa domovina.indd 160

Učenci si ogledajo slike in preletijo besedilo. Ob kartah naštejejo kraška podolja, mesta v njih. Ugotovijo, v kateri smeri se raztezajo podolja.

21/10/2006 00:25:14


Ob fotografijah ponovimo/razložimo pojme: presihajoče jezero (Cerkniško jezero), kraško polje (Kočevsko polje – viden je raven del z njivami in vrtačast s travniki, struga potoka, jezero v ozadju, Kočevje); nizka dinarska planota (Metlika – njive na ravnem območju, v ozadju gozd – bolj vrtačast svet, mesto ob potoku Obrh, železniška proga, ceste). Glasno branje besedila po odstavkih, pogovor.

delovni zvezek

 72

1

a) Povežemo Obrh–Stržen–Rak–Unica; Pivka–Unica (podzemno se v Planinski jami združi z Rakom v Unico), Unica–Ljubljanica. (V Geografskem atlasu Slovenije je na str. 93 karta z vrisanimi podzemnimi povezavami kraških vodotokov. Karto pokažemo učencem in se pogovorimo o zapletenem in še ne povsem raziskanem podzemnem pretakanju rek na krasu.) b) Učenci približno obkrožijo porečje posamezne reke. Namen naloge je povezati predstavo kraškega polja s kraško reko. Vsako kraško polje ima reko, vsaka kraška reka pa ne teče po kraškem polju (Krka v zgornjem toku, Notranjska Reka).

2

Učenci naredijo nalogo ob zemljevidu v atlasu (str. 52, 53). Dolenjsko podolje: Trebnje, Grosuplje Notranjsko podolje: Logatec, Cerknica Bela krajina: Črnomelj, Metlika Postojna ne spada v imenovana podolja.

atlas Str. 52, 53: Zemljevid Dinarski svet. Učenci poiščejo, imenujejo podolja, kraške reke v njih, kraška polja, po katerih tečejo kraške reke in se imenujejo po naseljih v kraških poljih. Opišejo potek glavnih cest, železniških prog (prečno čez dinarski svet, po podoljih). Imenujejo mesta, ugotovijo, katero je največje (Novo mesto na obrobju, nato Kočevje in Postojna). Opazujejo fotografijo Cerkniškega polja, Dolenjskega podolja, opisujejo, primerjajo (kraško polje ima ravno dno, »dno« Dolenjskega podolja je valovito). Str. 50, 51: Zemljevid Kulturne in zgodovinske značilnosti dinarskega sveta. Učenci na slikovni karti pokažejo planote, podolja, mesta, ki jih imenujemo. Preverjajo na stenskem zemljevidu, najbolje enakem, kjer pokažejo posamezne kraje, pokrajine. Str. 24, 25: Zemljevid Turizem in rekreacija. Učenci ugotovijo, katere dejavnosti so značilne za dinarski svet. Primerjajo pestrost, število znakov z drugimi pokrajinami. Str. 26, 27: Zemljevid Kmetijstvo. Učenci razberejo, katerih površin je največ, najmanj v dinarskih podoljih. Str. 28, 29: Zemljevid Industrija. Katere vrste industrija je najpogostejša v dinarskem svetu? Kje je razvita, na planotah ali v podoljih?

02_slovenija nasa domovina.indd 161

161

21/10/2006 00:25:16


sprotno spremljanje učencev sodelovanje, gibalno izražanje, razumevanje pojmov

pripomočki stenski zemljevid Slovenije peskovnik belokranjska ljudska glasba, kasetofon videoposnetek Slovenski vodni krog. Ljubljanica, Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana, 2006, video DVD (približno 25 minut).

literatura in viri fotomonografije Slovenija. Pokrajine in ljudje, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998. Slovenija. Turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002. Geografski atlas Slovenije, DZS, Ljubljana, 1998. http://burger.si/ – velik izbor različnih fotografij iz Slovenije (pokrajine, naselja, gore, reke, gradovi itd.; julij 2006)

162

02_slovenija nasa domovina.indd 162

21/10/2006 00:25:16


DINARSKI SVET

Gospodarske in druge posebnosti dinarskega sveta cilji Spoznavajo slovenske tipičnosti, se zavedajo in cenijo posebnosti in sestavine, ki sooblikujejo našo istovetnost in pomagajo pri razločevanju med drugimi. Znajo ločiti med slovenskimi tipičnostmi, posebnostmi in stereotipi. Znajo na zemljevidu Slovenije pokazati naravne enote, največja mesta, reke ....

ključne besede žagarstvo, krošnjarjenje, suha roba, Postojnska vrata

ključni vprašanji Kako vse je (bilo v preteklosti) povezano z gozdom življenje ljudi v dinarski Sloveniji? Postojnska vrata – kako so se spreminjale vrste, načini prometa skozi čas?

predlogi za pouk 1

Učencem preberemo nekaj trditev, do katerih se morajo opredeliti – pravilne, nepravilne (npr. odprta roka – pravilno, zaprta – nepravilno). Dejavnost uporabimo kot motivacijo, za odpiranje vprašanj. Pravilne odgovore bodo izvedeli med uro. Primer: Vodne žage so bile pogosto ob kraških izvirih. Krošnjarjenje pomeni umetelno obrezovanje krošnje dreves. Suha roba so bila oblačila za lepo vreme. V Vrhniki je bilo pomembno rečno pristanišče. Postojnska vrata imenujemo velik vhod v Postojnsko jamo. Bloški smučarji so imeli eno samo smučko. Kozolec je zgradba za sušenje žit, sena, fižola.

2

Samostojno delo z učbenikom in delovnim zvezkom ter Slovarjem slovenskega knjižnega jezika (SSKJ).

3

Preverimo odgovore v delovnem zvezku in ponovno preberemo trditve z začetka ure. Učenci odgovarjajo vsi hkrati s kretnjami. Trditve dopolnijo, razložijo, nepravilne popravijo. Kraje pokažejo na zemljevidu.

4

Atlas

163

02_slovenija nasa domovina.indd 163

21/10/2006 00:25:16


učbenik

@e pred 500 leti so prebivalci Ribnice in okoli{kih krajev od cesarja dobili posebno pravico do kro{njarjenja – prodaje suhe robe in nekaterih drugih izdelkov doma in v tujini. V zimskih mesecih je pri malih kmetih in ko~arjih na Ribni{kem vsa dru`ina izdelovala suho robo. To so leseni izdelki za vsakdanjo rabo. Ker so te kraje pogosto napadali Turki, ki so naredili veliko {kode na poljih, so se ljudje z veseljem oprijeli suhorobarstva, ki jim je zagotavljalo dodaten zaslu`ek.

Gospodarske in druge posebnosti dinarskega sveta

 102–104

Za dinarski svet so zna~ilne majhne kmetije. Te niso mogle pre`iveti dru`ine samo s kmetijstvom, zato so se morali ljudje ukvarjati {e z drugimi dejavnostmi. To je bilo `agarstvo, suhorobarstvo, tovorni{tvo in prevozni{tvo, fu`inarstvo, lon~arstvo, v posameznih krajih tudi rudarstvo.

Sodobne `age uporabljajo za pogon elektri~no energijo, prej pa je `age poganjala voda.

Glavno naravno bogastvo dinarskega sveta je gozd, zato so se mnogi prebivalci ukvarjali s predelavo lesa. Z lesom tesno povezana dejavnost je `agarstvo. Tako kot mlini so bile tudi `age vezane na vodo kot pogonsko silo. Ob kra{kih izvirih in rekah so nastale {tevilne `age, ki jih danes skoraj ni ve~. Najprej je bilo treba drevesa posekati in jih spraviti v dolino. Mnogokrat so tako delo opravljali pozimi, ker je {lo po zasne`enih dr~ah la`je. Ponekod so pozneje zgradili gozdne `eleznice. Les so obdelovali na vodnih `agah. Pred 150 leti so pri~eli uporabljati `age na parni pogon, pozneje na elektriko. Z uporabo parnih `ag se je v teh krajih za~ela razvijati lesna industija. Ta industrijska panoga je tu pomembna {e danes.

[e danes je ob stari cesti proti morju v krajih med Logatcem in Planino mogo~e opaziti velike obcestne doma~ije. V njih so bile ve~krat tudi gostilne s preno~i{~i, skladi{~a za razno blago in hlevi za konje. V primerjavi s temi hi{ami so bile hi{e na Dolenjskem skromnej{e. [e skromnej{e so bile hi{e v Beli krajini.

Na delu dinarskega sveta se je razvilo fu`inarstvo. Najbolj znane fu`ine so bile na Dvoru pri @u`emberku. Ta dejavnost ni bila ve~ na stopnji doma~e obrti, ampak industrije in je zaposlovala `e prave delavce. Danes fu`ine ne delujejo ve~. V dolo~enem obdobju je bilo uspe{no tudi rudarstvo, in sicer v Ko~evju in Kani`arici. Tudi ta dva rudnika premoga ne delujeta ve~. Ostanki plav`a na Dvoru

Valvasorjeva upodobitev Vrhnike

Suhorobar s kro{njo ali kanonom Suhorobarji so odhajali od doma spomladi in se vra~ali jeseni.

Kmetje so kozolce uporabljali za su{enje nekaterih poljskih pridelkov, zlasti `ita v snopih, detelje, fi`ola in sena. Poznamo ve~ tipov kozolca. Na Dolenjskem, Ko~evskem in na obmo~ju Lo`a najdemo kozolce, ki so priklju~eni gospodarskim poslopjem.

Prek dinarskega sveta so `e od nekdaj vodile mnoge prometne poti. @e od rimskih ~asov dalje je bila Vrhnika pomembno prometno kri`i{~e. Tu so pretovarjali blago, ki je prihajalo s ~olni po Savi in Ljubljanici. Prevzemali so ga tovorniki in prevozniki. Po kopnem so nadaljevali pot do morja. Proti morju so tovorili veliko `elezarskih izdelkov, `ita, usnja, `ivega srebra itd. V notranjost so prina{ali sol in drugo blago. Glavna pot proti morju je vodila skozi Postojnska vrata.

Kozolec je slovenska posebnost. Drugod ga ne poznajo.

Ve{ – vem Neko~ je bil pri nas precej razvit lov na polhe. Polhe so lovili zaradi mesa in ko`uhov. Danes je polharjenja vedno manj.

Blo{ka planota je znana po blo{kih smu~eh. Omenja jih `e Valvasor v 17. stoletju, verjetno pa so {e starej{e. Doma~ini, tako mo{ki kot `enske, so jih uporabljali za pot do cerkve, v sosednjo vas ali na pogreb.

Suha roba Glavni izdelki so bili lesene `lice, kuhovnice, zobotrebci, re{eta, sita, {kafi, grablje.

V dinarskem svetu, kjer so bile v preteklosti mo`nosti za razvoj kmetijstva manj ugodne, so se razvile nekatere dodatne gospodarske dejavnosti. To so `agarstvo, suhorobarstvo, kro{njarjenje, tovorni{tvo, prevozni{tvo, lon~arstvo, fu`inarstvo, rudarstvo. Na tem obmo~ju so bile hi{e precej razli~ne. Najskromnej{e so bile v Beli krajini, medtem ko so bile dosti ve~je v krajih ob glavni prometni poti (Vrhnika, Postojna, Planina itd.).

Blo{ki smu~arji so uporabljali le eno palico.

102

Kaj pomeni kro{njarjenje – v kro{nji nositi in prodajati drobne predmete suha roba – leseni izdelki za vsakdanjo uporabo parni mlin – mlin, ki ga poganja parni stroj

103

104

Samostojno delo. Učenci preletijo besedilo, si ogledajo slike, podrobno preberejo besedilo. Nato rešijo naloge v delovnem zvezku.

delovni zvezek

 73

Gospodarske in druge posebnosti dinarskega sveta 1 Glavno bogastvo dinarskega sveta je gozd. Zapi{i, katere dejavnosti, ki so se tu razvile, so povezane s predelavo lesa.

2 Znana pesem o Ribni~anu poje takole: »Sem Ribni~an Urban, po celem svetu znan, jaz bistre sem glave, pa `lice imam nove.

Ribni~ani so sloveli tudi po svoji {egavosti. Zato so ljudje od njih radi kupovali razne predmete. Zakaj so se uporabljali predmeti, ki jih omenja pesem?

Jaz delam {kafe in re{eta, rete, brente, vsega {enta, jaz mojster sem od `lic, ~ebru, keblu, keblic ...« 3 Kak{ne `age poznamo glede na to, kaj jih poganja?

4 Kaj je bilo zna~ilno za blo{ke smu~i?

5 Kateri je bil najve~ji fu`inarski kraj na Dolenjskem? 6 Opi{i hi{o iz Bele krajine?

73

Za naloge 1, 3, 4, 5 najdejo učenci odgovore v učbeniku, pri nalogi 2 si lahko pomagajo s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika. 1

Žagarstvo, suhorobarstvo, krošnjarjenje.

2

Učenci naj najprej v pesmi podčrtajo predmete suhe robe in poiščejo njihov pomen v SSKJ: lesena žlica – isti namen kot danes kovinske žlice, škaf – lesena nižja posoda z dvema ušesoma za prinašanje vode, za pranje, čeber – lesena višja posoda za shranjevanje npr. kislega zelja, repe, za pranje, kopanje, brenta – lesena posoda za na rame, nošenje grozdja pri trgatvi, kebel – manjša lesena posoda z enim ušesom, vanjo so npr. molzli mleko, keblica – manjši kebel, rešeto – večje pleteno sito, za čiščenje žita, reta – veliko rešeto z velikimi odprtinami.

3

Vodne, parne, električne žage.

4

Ena palica, dve leseni smučki z usnjenim jermenom.

5

Dvor.

6

Majhna hiša, spodaj hlev, zgoraj lesen bivalni del z balkonom (gankom).

164

02_slovenija nasa domovina.indd 164

21/10/2006 00:25:17


atlas Str. 50, 51: Zemljevid Kulturne in zgodovinske značilnosti dinarskega sveta. Ogled fotografij spodaj in risb na karti. Pogovor. Kdo je bil Primož Trubar? Od kod je bil doma? Kaj je skupno gradovom? Kaj je taborska cerkev? Pojem razložimo. Kje so Postojnska vrata?

sprotno spremljanje učencev delo z učbenikom, uporaba SSKJ

pripomočki Slovar slovenskega knjižnega jezika stenski zemljevid Slovenije

literatura Jože Hudales: Pri mojstrih v delavnicah, Pozoj, Velenje, 1999. Janez Bogataj: Sto srečanj z dediščino na Slovenskem, Prešernova družba, Ljubljana, 1992. Janez Bogataj: Rokodelski zakladi Slovenije, zbirka 101 zaklad, Kmečki glas, Ljubljana, 2002. Janez Bogataj: Smo kaj šegavi? Leto šeg in navad na Slovenskem, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998. Ivan Sedej: Sto najlepših kmečkih hiš na Slovenskem, Prešernova družba, Ljubljana, 1989. Po poteh ljudskega stavbarstva Slovenije, Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljana, 1994. Slovensko ljudsko izročilo, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1980. Darko Pavlin, Dušica Kunaver: Slovensko narodno izročilo [slovenski običaji, narodne noše, domače jedi, kmečka opravila, ljudske pesmi], Lexis, Kranj, 1994. Matjaž Kmecl: Zakladi Slovenije, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979. Damjan J. Ovsec: Velika knjiga o praznikih. Praznovanja na Slovenskem in po svetu, Domus, Ljubljana, 1993. Slovenija. Turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002. vodniki iz zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Obzorja, Maribor

165

02_slovenija nasa domovina.indd 165

21/10/2006 00:25:17


PRIMORSKI SVET Ob obali cilja Znajo ob slikovnem gradivu in kartah prepoznati in opisati nekatere pokrajinske značilnosti obalnega sveta (površje, vode, videz naselij, izraba pokrajine ...). Znajo na zemljevidu Slovenije pokazati slovensko obalo, zalive, polotoke, Koper, Jadransko morje.

ključne besede obala, polotok, zaliv, Jadransko morje, pristanišče, solinarstvo, ribolov, oljke, primorsko naselje, sredozemsko podnebje

ključno vprašanje Katere so značilnosti/posebnosti obalne pokrajine (relief, naselja, promet, gospodarstvo)?

predlogi za pouk 1

Ogled filma ali fotografij primorskega sveta. Opisovanje, primerjanje z drugimi slovenskimi pokrajinami. Ugotovitev še ne razlagamo.

2

Atlas in stenski zemljevid

3

Učenci v parih ob pomoči učbenika in svojih domnev odgovorijo na vprašanja: a) Zakaj v primorju rastejo nekatere rastline, ki drugod v Sloveniji ne uspevajo, npr. oljka? (Zaradi sredozemskega podnebja.) b) Zakaj so primorske vasi podobne mestom? (Poleti se manj segrejejo, bolje varujejo pred burjo, v preteklosti se je bilo laže braniti.) c) Katere gospodarske dejavnosti so samo v Koprskem primorju? (Pomorski promet – pristanišča, ribolov, gojenje školjk, solinarstvo, obmorski turizem, ladjedelništvo). č) Zakaj so Koper in Izolo zgradili na otokih, pozneje pa otoka povezali z obalo? (Obrambna lega, potem ovira za razvoj.) d) Katera primorska mesta so že obiskali in zakaj? Odgovore učenci napišejo na listke, vsakega posebej, in jih pritrdijo na večje liste z vprašanji. Nato vse odgovore pogledajo.

166

02_slovenija nasa domovina.indd 166

4

DELOVNI ZVEZEK

4

– samostojno delo, nato pogovor

5

DELOVNI ZVEZEK

3

– Poskus lahko demonstriramo tudi v šoli.

6

Oblikovanje reliefnih oblik v peskovniku: zaliv, polotok, otok, brda, strma obala, nizka obala.

7

DELOVNI ZVEZEK

2

21/10/2006 00:25:17


8

UČBENIK str. 105

9

DELOVNI ZVEZEK

1

10 UČBENIK str. 106, 107

učbenik

 105–108

Ogled fotografij. • Strnjene vasi na vrhu gričev ali na planoti. Razlika med gričevnato pokrajino, razrezano s potoki, z vinogradi in planotasto – valovito, vrtačasto, zakraselo, zarašča se z gozdom, njive, travniki v ozadju. Tudi manj kmetijsko ugodne gričevnate pokrajine se zaraščajo (str. 108). • Primorska hiša – kamnita, enonadstropna, majhna okna, polkna, položna streha, majhen napušč, vodnjak. • Solinarstvo, oljka, vrtnarstvo – razložimo dejavnosti in njihov pomen v preteklosti in v sedanjosti. • Podobna lega, oblika srednjeveških mest (otok, polotok). Imajo pomole, manjša pristanišča, novejša velika luka v Kopru, ladjedelnica. • Na letalskem posnetku učenci pokažejo, preštejejo polotoke, zalive, naselja. Ogled zemljevidov. Planote – dinarska smer, malo ravnega nekraškega sveta – le ob reki Vipavi. Besedilo. Tiho branje. Učenci s svinčnikom podčrtajo ključne besede.

delovni zvezek

 74–77

02_slovenija nasa domovina.indd 167

1

Učenci označijo z eno barvo ali šrafuro Koprsko primorje in z drugo vse preostalo. Pomagajo si s karto v učbeniku na str. 105.

2

Pri risanju naj uporabijo modro barvo za morje. Oblike definirajo s svojimi besedami, le pomen mora biti pravilen.

3

Poskus lahko naredimo tudi v šoli. Enako količino vode in soli damo v vsaj tri posode različnih oblik. Posode postavimo skupaj na prostor s čim bolj enakimi značilnostmi

167

21/10/2006 00:25:18


glede temperature, vetrovnosti, sončnega obsevanja. Ob tovrstnih nalogah se učenci urijo v natančnem izvajanju poskusov (upoštevanje navodil), napovedovanju, razmišljanju o spremenljivkah poskusa: natančna odmera vode, nenatančna odmera soli, različna oblika posode – različna površina izhlapevanja, različna okolja – temperatura in gibanje zraka, sončno obsevanje, kar vpliva na rezultate in primerljivost poskusov. 4

Učenci se urijo v branju zemljevida merila 1 : 50 000. Pri nalogi k smo pozorni predvsem na utemeljitve.

atlas Str. 55: Zemljevid Primorski svet. Učenci imenujejo pokrajine. Poiščejo in imenujejo reke, mesta. Opišejo potek glavnih cest, železniških prog, preštejejo mejne prehode … Primerjajo pokrajine na fotografijah: ravnina Krasa in Vipavske doline – raba, poselitev; primerjajo gričevnate pokrajine med seboj. Razložimo pojem klif. (Strma skalna stena na morski ali jezerski obali, nastala zaradi dolgotrajnega delovanja valov. Valovi butajo ob obalo in v strme bregove dolbejo votline. Previsni deli brega se podirajo, nastane značilna klifna obala.) Sprotno kazanje na stenskem zemljevidu, najbolje da enakem. Str. 24, 25: Zemljevid Turizem in rekreacija. Značilni obmorski turizem. Zakaj turisti radi prihajajo v obmorske kraje? V Kopru tudi druge vrste turizma (poslovni obiski). Str. 26, 27: Zemljevid Kmetijstvo. Učenci si ogledajo legendo in opišejo značilnosti kmetijske rabe zemlje, vrste kmetijstva, ribolov (vse manj pomemben) in gojenje školjk kot značilni panogi. Str. 28, 29: Zemljevid Industrija. Koper in Izola kot industrijski mesti. Kaj mislijo, ali se ta dejavnost in turizem dopolnjujeta, si nasprotujeta?

sprotno spremljanje učencev delo s fotografijami – opis, primerjava Ker se geografska analiza pokrajin (na fotografijah, filmu) ponavlja pri vsaki temi, naj bi bili učenci pri opisih in primerjavah že samostojni, tj. imeli naj bi strategijo sistematičnega geografskega opazovanja: relief, vode, naselja (vrsta, oblika, lega), raba zemlje, gospodarstvo, promet …

pripomočki fotografije film o primorskem svetu (npr. odlomek iz: Drago Perko idr.: Pokrajine v Sloveniji, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba ZRC, Ljubljana, 1998) stenski zemljevid Slovenije ali Primorske

literatura in viri Marjeta Zorec: Slovenski kraji. S Krasa do morja, Karantanija, Ljubljana, 2003. fotomonografije Slovenija. Pokrajine in ljudje, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998. Slovenija. Turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002. http://burger.si/ – velik izbor različnih fotografij iz Slovenije (pokrajine, naselja, gore, reke, gradovi itd.; julij 2006)

168

02_slovenija nasa domovina.indd 168

21/10/2006 00:25:20


PRIMORSKI SVET

Primorske pokrajine v notranjosti cilja Znajo ob slikovnem gradivu in kartah prepoznati in opisati nekatere pokrajinske značilnosti Krasa, Vipavske doline, gričevnate primorske pokrajine (površje, vode, videz naselij, izraba pokrajine ...). Znajo na zemljevidu Slovenije pokazati Kras, Vipavsko dolino, Novo Gorico.

ključne besede burja, Vipavska dolina, Kras, primorska gričevja, Nova Gorica

ključna vprašanja Zakaj so nekatere primorske pokrajine kraške, druge pa ne? Katere kmetijske dejavnosti so se lahko razvile zaradi ugodnega primorskega (sredozemskega) podnebja? V kateri primorski pokrajini v notranjosti bi najraje živel in s čim bi se tam ukvarjal?

predlogi za pouk 1

Ponovitev delitve primorskih pokrajin na Koprsko primorje in notranjost ter na kraške in nekraške pokrajine ob atlasu.

2

Samostojno individualno delo z učbenikom in delovnim zvezkom.

3

Učenci izdelajo miselne vzorce.

4

Ponovitev: a) z modeliranjem v peskovniku: dolina (morda Vipavska dolina s Trnovskim gozdom na severni strani, gričevjem na južni), Brkini in Goriška Brda – višja in nižja gričevnata pokrajina, Kras – kraška planota (ki pa ni povsem ravna – opazovanje reliefne karte!), b) ob tipanju reliefa na tridimenzionalni karti, c) s prikazom z ustvarjalnim gibom.

5

Film, npr. Anton Vencelj: Sončna Goriška, Video Audio film, Nova Gorica, 1993.

učbenik

 109–111

169

02_slovenija nasa domovina.indd 169

21/10/2006 00:25:20


Predlagamo samostojno delo z učbenikom v kombinaciji z delovnim zvezkom. Učenci naj si ogledajo slike, preberejo besedilo, s svinčnikom podčrtajo ključne besede in narišejo miselni vzorec. Nato rešijo naloge v delovnem zvezku.

delovni zvezek

Primorske pokrajine v notranjosti

 78–79

3 Dori{i in pobarvaj zna~ilno primorsko pokrajino.

1 Odgovori na vpra{anja. a) Katera primorska pokrajina je kra{ka? Kak{ne posledice ima to za `ivljenje ljudi?

b) Kak{na je razlika med Krasom in krasom?

c) Za katero pokrajino je zna~ilno pridelovanje ~e{enj?

~) Katera pokrajina je najbolj primerna za poljedelstvo? Zakaj?

Gospodarstvo v preteklosti in {ege d) V kateri pokrajini so vplivi sredozemskega podnebja najmanj{i? Zakaj?

1 Pod ~igavo oblast so neko~ spadala mesta Koper, Izola in Piran?

2 Kje so Benetke? Morda ve{, kaj je zna~ilno zanje? 2 a) Na{tej vsaj tri mesta, ki so v bli`ini mejnih prehodov.

b) ^ez mejo gre veliko tovornega in potni{kega prometa. Na{tej vsaj pet dejavnosti, ki so povezane z mejo in prometom.

3 Kateri so bili glavni pridelki istrskih mest in kam so jih izva`ali?

78

1

79

Odgovore najdejo učenci v učbeniku. a) Planota Kras – malo vode, neravno površje, malo zemlje, zato slabše možnosti za kmetijstvo, še najboljše za rejo drobnice. b) Pisano z veliko začetnico je Kras ime planote, kras z malo pa kraško površje. c) Goriška brda. č) Vipavska dolina – ravno površje, rodovitna prst, ugodno podnebje, možnost namakanja. d) Brkini – najvišja pokrajina in že bolj v notranjosti.

2

a) Sežana, Nova Gorica, Ilirska Bistrica, Koper b) carina, policija, menjalništvo, bencinske črpalke, gostinstvo, trgovina …

3

Učenci dopolnijo risbo ob opazovanju fotografij ali po domišljiji.

atlas Str. 55: Zemljevid Primorski svet. Učenci imenujejo pokrajine. Poiščejo in imenujejo reke, mesta. Opišejo potek glavnih cest, železniških prog, preštejejo mejne prehode … Primerjajo pokrajine na fotografijah: ravnina Krasa in Vipavske doline – raba, poselitev; primerjajo gričevnate pokrajine med seboj. Sprotno kazanje na stenskem zemljevidu, najbolje da enakem. Str. 24, 25: Zemljevid Turizem in rekreacija. Kaj je značilno za kraške pokrajine, kaj za nekraške v primorskih pokrajinah v notranjosti? Kaj mislijo, ali je turizem v notranjosti povezan z obmorskim turizmom? Str. 26, 27: Zemljevid Kmetijstvo. Kje v primorskem svetu je največ obdelovalnih površin (njiv, sadovnjakov, vinogradov), kje najmanj? Kje je največ travnikov in pašnikov? Katera dejavnost je vezana nanje? Str. 28, 29: Zemljevid Industrija. Katera mesta imajo največ industrije?

sprotno spremljanje učencev delo z učbenikom, izdelovanje miselnega vzorca

170

02_slovenija nasa domovina.indd 170

21/10/2006 00:25:21


pripomočki stenski zemljevid Slovenije ali Primorske videoposnetek: Anton Vencelj: Sončna Goriška, Video Audio film, Nova Gorica, 1993, videokaseta (približno 23 minut).

literatura in viri fotomonografije Slovenija. Pokrajine in ljudje, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998. Slovenija. Turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002. http://burger.si/ – velik izbor različnih fotografij iz Slovenije (pokrajine, naselja, gore, reke, gradovi itd.; julij 2006)

171

02_slovenija nasa domovina.indd 171

21/10/2006 00:25:21


PRIMORSKI SVET

Gospodarstvo v preteklosti in šege cilja Spoznavajo slovenske tipičnosti, se zavedajo in cenijo posebnosti in sestavine, ki sooblikujejo našo istovetnost in pomagajo pri razločevanju med drugimi. Znajo ločiti med slovenskimi tipičnostmi, posebnostmi in stereotipi.

ključni besedi lipicanci, škoromatija

ključna vprašanja Imenuj, opiši nekaj značilnih gospodarskih dejavnosti v preteklosti v primorskem svetu. Katere primorske jedi poznaš? Kdo so škoromati, lipicanci?

predlogi za pouk 1

Preberemo odlomek iz Levstikovega Martina Krpana. Pogovor o tovorjenju soli, tihotapstvu v preteklosti.

2

UČBENIK

3

DELOVNI ZVEZEK Rešijo vse naloge, razen naloge 8, ki naj jo naredijo doma.

4

Atlas

5

Film – pridobivanje soli, oljkarstvo …

6

Tematski sklop končamo s pregledom posebnosti, lepot, stereotipov o Sloveniji in njenih pokrajinah. Pri tem nam je lahko v pomoč slikovno in filmsko gradivo Urada vlade za informiranje, ki je dostopno na spletu (http://www.uvi.gov.si/slo/slovenija/; julij 2006). Ob nekajminutnem filmu, opremljenem samo z glasbo, učenci opazujejo in prepoznavajo prizore. Po ogledu se pogovorimo, kaj so tipičnosti (značilne so predvsem/samo za Slovenijo), kaj stereotipi (posplošitve nekaterih značilnosti na celotno Slovenijo, ozek izbor prikazanih značilnosti). Komu je namenjen film? Ali je Slovenija s filmom celovito prikazana ali enostransko? Podobno lahko ocenimo tudi slikovno gradivo.

172

02_slovenija nasa domovina.indd 172

21/10/2006 00:25:22


učbenik

Konji, ki jih poznamo pod imenom lipicanci, izhajajo iz kobilarne v Lipici na Krasu. Tukaj jih viri omenjajo `e leta 1580. Konji so znani po svoji vzdr`ljivosti in lepi zunanjosti. Dose`ejo starost do 30 let. Odrasli konji so bele barve, redkeje tudi rjave ali vranje. Neko~ so jih vzgajali za potrebe dunajskega dvora in vojske. Danes so namenjeni dresurnemu in turisti~nemu jahanju, za vo`njo vpreg itd.

Gospodarstvo v preteklosti in {ege

 112–113

Del na{ega primorskega sveta, ki le`i ob morju, je `e od nekdaj tesno povezan z morjem. [e v ~asu, ko so bila mesta Koper, Izola in Piran pod oblastjo bene{ke republike, so uspe{no prodajala svoje pridelke. To so bili sol, vino in olivno olje. Veljalo je pravilo, da imajo Benetke prve pravico kupiti to blago. [ele potem ga je bilo mogo~e prodati drugim kupcem. Ker so oblasti v tedanjih slovenskih de`elah v~asih zahtevale pla~evanje visoke mitnine za trgovsko blago, se je razvilo tihotapstvo (o njem govori zgodba o Martinu Krpanu).

Za primorski svet so zna~ilne nekatere jedi. Sem {tejemo polento, veliko ribjih jedi, kra{ki pr{ut in razli~no pripravljeno zelenjavo. Med primorsko zelenjavo prevladujejo belu{i, jaj~evci, brokoli, arti~oke, paradi`nik, blitva itd. Na obrobju Brkinov je med starimi {egami {e vedno ohranjeno pustovanje, ki mu pravijo {koromatija. Priprave se pri~nejo `e pred novim letom, saj je treba izdelati lesene maske, papirnate ro`e in druge pripomo~ke. [koromati so oble~eni v ov~je ko`uhe, okrog pasu imajo zvonce, nosijo bele platnene hla~e in do kolen segajo~e nogavice. V rokah imajo zakrivljeno pastirsko palico, ki je okra{ena s suhimi ro`ami in barvnimi trakovi.

Martin Krpan Oblast je v~asih tovorjenje soli tudi prepovedala, zato Martin Krpan ob sre~anju s cesarjem ni povedal, kaj v resnici tovori. Upodobitev Toneta Kralja, Mladinska knjiga.

Po odprtju `eleznice Dunaj–Trst leta 1857 se je zmanj{al trgovski pomen na{ih primorskih mest, saj je bil ves promet usmerjen v Trst. @eleznica je povzro~ila tudi propadanje tovorni{tva in prevozni{tva. Mnogo ljudi je ob teh spremembah iskalo zaposlitev na `eleznici in v tr`a{kem pristani{~u, ali pa so se izseljevali v tuje de`ele.

Kra{ki pr{ut je svinjsko stegno, ki ga celo leto su{ijo na zraku.

Ve{ – vem V primorskih krajih sre~amo {e celo vrsto priljubljenih doma~ih jedi, kot so jota, mine{tra, pa{ta fi`ol, budle, kra{ke krvavice itd. Budle so cmoki iz koruzne moke, ki jim dodajo {e ocvirke ali slanino. V kra{kih krvavicah pa so poleg svinjskega mesa in krvi {e v juho namo~en bel kruh, kuhana jabolka, rozine, pinjole (sad pinije), sladkor, poper, sol in majaron.

Trabakula, ladja za prevoz soli

[koromati

Kaj pomeni mitnina – pla~ilo za trgovsko blago, ki so ga nekdaj pla~evali trgovci ob vstopu v mesto

Primorski svet je zanimiv zaradi nekaterih gospodarskih dejavnosti. Solinarstvo, oljkarstvo, vinogradni{tvo so dajali mo`nosti za izvoz soli, olj~nega olja in vina. @e ve~ sto let deluje kobilarna v Lipici, ki redi plemenite lipicance. Primorska hrana je raznovrstna in domiselno sestavljena.

Kme~ka no{a s Prema v 19. stoletju Zlasti `enska no{a je bila precej druga~na kot drugod. ^ez dolgo srajco so nosile prav tako dolg brezrokavnik iz rjavega sukna.

112

113

Glasno branje str. 112, po odstavkih in pogovor, demonstracija na zemljevidu (železnica Dunaj–Trst) in časovnem traku (obdobje beneške republike: 13.–18. stoletje, železnica leta 1857). Tiho branje besedila na str. 113. Pogovor. V dvojicah učenci primerjajo fotografije: škoromati in kurenti (učbenik, str. 91), kmečka noša s Prema in Bele krajine (učbenik, str. 101), s Prema in okolice Ljubljane (učbenik, str. 80).

delovni zvezek

3 Dori{i in pobarvaj zna~ilno primorsko pokrajino.

4 Kaj je bil simbol Benetk?

 79–80

5 Po ~em se imenujejo konji pasme lipicanci?

6 Kak{ne barve so odrasli lipicanci?

7 Kako nastane pr{ut?

8 Ali bi znal pripraviti primorsko jed, ki se imenuje ~ompi? Poizkusi doma. Potrebuje{ samo 100 dag krompirja in 50 dag skute. Krompir temeljito operi, razpolovi in neolupljenega skuhaj v slani vodi. Nato vodo odcedi{ in ponudi{ s skuto.

Gospodarstvo v preteklosti in {ege 1 Pod ~igavo oblast so neko~ spadala mesta Koper, Izola in Piran?

2 Kje so Benetke? Morda ve{, kaj je zna~ilno zanje?

9 Kaj je {koromatija? Kje je {e v navadi?

3 Kateri so bili glavni pridelki istrskih mest in kam so jih izva`ali?

79

80

Samostojno delo ob Tartinijevi glasbi. Večino odgovorov najdejo učenci v učbeniku. 1

Pod beneško oblast.

2

Mesto ob Jadranski obali v Italiji. (Učenci Benetke poiščejo na stenski karti Evrope.) Stavbe so zgrajene na kolih, v mestu je veliko kanalov, ki imajo tudi vlogo prometnic, po katerih plujejo čolni.

3

Sol, olivno olje, vino so istrska mesta prodajala Benečanom ter v notranjost celine.

4

Beneški lev s krili je bil simbol Benetk (učbenik, str. 118).

5

Po kraju Lipica, kjer je še vedno kobilarna.

6

Bele barve.

7

S sušenjem svinjskega stegna na zraku.

9

Škoromatija je pustovanje, značilno za kraje na obrobju Brkinov.

atlas Str. 54: Opazovanje fotografij in pogovor. Učence opozorimo na značilno beneško arhitekturo – palača v Kopru, zvoniki cerkva.

02_slovenija nasa domovina.indd 173

173

21/10/2006 00:25:22


Cerkev v Hrastovljah ima še ohranjen obrambni zid, kar kaže, da je bila to taborska cerkev. Giuseppe Tartini, italijanski skladatelj in violinist, rojen 8. aprila 1692 v Piranu. Bil je eden največjih violinistov svoje dobe, izjemno priljubljen pa je bil tudi kot predklasični skladatelj in izviren glasbeni teoretik. Napisal je več kot 140 koncertov in mnogo sonat za violino; njegovo najbolj znano delo je znameniti Vražji trilček (1713), ki mu ga je baje na violino v sanjah zaigral sam hudič. Po skladatelju je poimenovan osrednji piranski trg.

pripomočki CD-predvajalnik in zgoščenka s Tartinijevimi skladbami odlomek iz Martina Krpana Frana Levstika videoposnetek: Primož Pipan, Igor Žabjek, Vesna Črnivec: Zgodba o soli, Pomorski muzej »Sergej Mašera«, Piran, 2004, videokaseta (približno 21 minut) ali Marija Reichman, Mitja Reichman: Solinarstvo, RM video, Jesenice, 1993, videokaseta (približno 30 minut).

literatura in viri Jože Hudales: Pri mojstrih v delavnicah, Pozoj, Velenje, 1999. Janez Bogataj: Sto srečanj z dediščino na Slovenskem, Prešernova družba, Ljubljana, 1992. Janez Bogataj: Smo kaj šegavi? Leto šeg in navad na Slovenskem, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998. Ivan Sedej: Sto najlepših kmečkih hiš na Slovenskem, Prešernova družba, Ljubljana, 1989. Po poteh ljudskega stavbarstva Slovenije, Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljana, 1994. Slovensko ljudsko izročilo, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1980. Darko Pavlin, Dušica Kunaver: Slovensko narodno izročilo [slovenski običaji, narodne noše, domače jedi, kmečka opravila, ljudske pesmi], Lexis, Kranj, 1994. Matjaž Kmecl: Zakladi Slovenije, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979. Damjan J. Ovsec: Velika knjiga o praznikih. Praznovanja na Slovenskem in po svetu, Domus, Ljubljana, 1993. Slovenija. Turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002. http://www.uvi.gov.si/slo/slovenija/ – Urad vlade za informiranje, O Sloveniji (julij 2006)

174

02_slovenija nasa domovina.indd 174

21/10/2006 00:25:23


SLOVENCI SKOZI ČAS Okvirni čas: 16 ur Tematski sklop je zelo zahteven, ker je v ospredju politična zgodovina, zgodovina nastajanja in propadanja držav na našem ozemlju, ohranjanja slovenstva, narodnega prebujanja vse do samostojne države Slovenije. Učenci še nimajo razvitih časovnih predstav, predvsem pa so to zanje abstraktne vsebine. Zato bomo teme povezovali s konkretnimi primeri, te pa uvrščali v časovni trak. Pozorni moramo biti na učne cilje in standarde, da ne bomo od učencev preveč zahtevali. Učenci, ki bodo ob koncu tematskega sklopa znali navesti

obravnavane teme in jih v pravem zaporedju uvrstiti v časovni trak, bodo že dosegli minimalni standard znanja. Ker je učni cilj tematskega sklopa zelo odprt in širok, bomo pri vsaki učni enoti cilj razčlenili in konkretizirali. UČNI CILJ Učenci: – spoznavajo nekaj najbolj temeljnih obdobij in dogajanj iz slovenske preteklosti.

STANDARDI ZNANJA Učenec zna: •

navesti nekaj najbolj temeljnih obdobij in dogajanj iz slovenske preteklosti,

razlikovati med pojmoma Slovan in Slovenec,

••

našteti države, v katerih so Slovenci živeli v preteklosti,

••

razložiti pomen samostojne države.

Tematskemu sklopu smo namenili precej časa, zato da bomo lahko temeljno znanje utrdili, pri poučevanju in učenju pa uporabili tudi časovno zahtevnejše učne metode. Pri novi učni snovi bo osrednja metoda razlage, ki pa jo bomo popestrili in konkretizirali z različnimi primeri ob pomoči literature, filmov, slik. Slikovni časovni trak in zemljevidi bodo nujni učni pripomočki. Priporočamo, da vsak učenec izdela svoj zgodovinski trak

(dolg 2,1 m) in vanj sproti vnaša dejstva. Trak bo neprestano povezoval teme v celoto, ob pogostem delu z njim pa bodo učenci razvijali zgodovinske časovne predstave. Predlagamo, da skozi celoten vsebinski sklop glasno beremo zgodovinske povesti, npr. Martina Krpana in/ali Jurija Kozjaka. Beremo pri družbi, lahko tudi pri slovenščini, pri likovnem pouku ob likovnem ustvarjanju ali v podaljšanem bivanju.

175

02_slovenija nasa domovina.indd 175

21/10/2006 00:25:23


SLOVENCI SKOZI ČAS

Naselitev Slovanov, Karantanija, sprejem krščanstva cilji Spoznavajo pojme pogan, pokristjanjevanje, razliko med Slovani in Slovenci. Vedo, kaj je Karantanija, kje je bila in kdaj. Znajo na zemljevidu pokazati Koroško. Prepoznajo obred ustoličevanja.

ključne besede Slovani, naselitev, Karantanija, knežji kamen, ustoličevanje, pokristjanjevanje

ključna vprašanja Kako so se imenovali naši predniki? Kdaj so se priselili na ozemlje Vzhodnih Alp? Ali je bilo to ozemlje nenaseljeno? Kako se je imenovala kneževina, ki so jo ustanovili? Kaj je ustoličevanje in kako je potekalo? Kakšne vere so bili?

predlogi za pouk

176

02_slovenija nasa domovina.indd 176

1

Prazen časovni trak in slikovno gradivo ter ključne besede, ki jih učenci uvrstijo po svoji presoji na časovni trak. Napak ne popravljamo, če imamo možnost, njihov izdelek fotografiramo, da ga bomo ob koncu tematskega sklopa lahko ponovno pogledali. Sicer pa je namen dejavnosti, da ugotovimo, s katerimi predstavami si učenci pri delu pomagajo, učenci pa se srečajo s ključnimi besedami in z dejavnostjo, ki jo bodo znali ob koncu sklopa uspešno opraviti.

2

Predstavitev celotnega vsebinskega sklopa: teme, način pouka, učni cilj, način in kriteriji preverjanja znanja. Učenci prelistajo učbenik.

3

Učenci izdelajo svoje časovne trakove dolžine 2,1 m, širine 10–15 cm, odvisno od papirja, ki ga imamo. 2 m (200 cm) predstavlja 2000 let, 10 cm predstavlja 100 let. Trak razdelijo na stoletja s črtami na vsakih 10 cm. Na zgornji del traku napišejo stoletja (leto 1, 100, 200, 300, 400 … 2000, 2100), na oba konca traku narišejo puščice. Na spodnjem delu traku označijo stari, srednji in novi vek npr. z vodoravnimi črtami treh različnih barv. Pri tem si pomagajo s trakom v učbeniku na str. 55. V trak vnesejo tudi nekaj znanih vsebin za orientacijo (risbo Rimljana, gradu, lokomotive, kakršne so v učbeniku, ali druge ustrezne).

4

Branje izbrane zgodovinske povesti. Učence seznanimo s povestjo, ki se dogaja v preteklosti in jo bomo glasno brali (tudi) pri urah družbe skozi celoten zgodovinski sklop. Čas dogajanja povesti označimo na časovnem traku.

5

Razlaga učne snovi (selitev Slovanov iz Vzhodne Evrope, naselitev, Karantanija, ustoličevanje) ob zemljevidu Evrope, časovnem traku in risbah v knjigi Tu bo naš dom.

21/10/2006 00:25:23


6

Ogled filma – prizori iz življenja, ustoličevanje. Ker so filmi delani za starejše učence ali odrasle, prikažemo samo odlomke, lahko brez tona. Pomembno je, da učenci pridobijo vizualne predstave. Pogovor.

7

UČBENIK

8

Atlas

9

Igranje vlog – prikaz ustoličevanja. Učence razdelimo na skupine in vsaka prikaže obred, ki je predstavljen v učbeniku. Učenci se naučijo besedilo na pamet ali pa določimo igralce, ki nemo prikazujejo dogajanje in bralce besedila.

10 Razlaga pokristjanjevanja in izgube samostojnosti Karantanije. 11 Časovni trak – učenci narišejo, prilepijo risbe, zapišejo v svoj trak obdobje naselitve in Karantanije. Pomagajo si s časovnim trakom v učbeniku. 12 DELOVNI ZVEZEK

učbenik

 114–116

Hiter pregled teme. Branje časovnega traku. Kako dolgo je potekalo naseljevanje, kako dolgo je obstajala Karantanija, pred koliko leti se je to dogajalo? Branje zemljevida. Ali je Karantanija segala na sedanje ozemlje Slovenije? Kje je bilo njeno središče? (Karniolci so bili tudi Slovani, vendar so bili sprva pod Obri v obrski državi in nato verjetno kot plemenska kneževina Kranjcev pod frankovsko oblastjo. Siva in zelena barva na karti so območja, ki so jih naselili Slovani, na severu so Čehi in Moravani, na jugu Hrvati. Obri so kmalu izginili, ozemlje so zasedli Madžari.) Glasno branje besedila, pogovor po odstavkih.

delovni zvezek

 81–82

SLOVENCI SKOZI ^AS

5 Kdo je {iril kr{~anstvo v Karantaniji? 6 S pomo~jo ~asovnega traku ugotovi, kdaj je Karantanija izgubila svojo samostojnost.

Naselitev Slovanov, Karantanija, sprejem kr{~anstva

Zapi{i letnico.

Slovenske de`ele v okviru sosednjih dr`av

1 S katerimi gospodarskimi dejavnostmi so se ukvarjali Slovani?

2 Kje je nastala Karantanija?

1 V katere dr`ave je v preteklosti spadalo slovensko ozemlje?

3 Opi{i obred ustoli~evanja karantanskih knezov. 2 Katero ozemlje je spadalo pod Mad`are?

3 Kaj meni{, od kod ime Prekmurje? 4 Katera obalna mesta so bila 500 let pod bene{ko oblastjo? 4 Kak{no ljudstvo so bili Obri? Nari{i slovanskega in obrskega bojevnika, kot si ju predstavlja{. 5 Na kaj spominja bene{ki lev na starih hi{ah ob obali?

6 Kam so prebivalci Pirana izvozili ve~ino soli?

Koliko so je smeli izvoziti drugam?

7 Katere tri pokrajine so sestavljale de`elo Kranjsko?

81

82

Odgovore za vse naloge najde učenec v učbeniku.

02_slovenija nasa domovina.indd 177

177

21/10/2006 00:25:23


1

Poljedelstvo, živinoreja.

2

Na območju sedanje Koroške v Avstriji.

3

Ker je malo prostora, naj učenci iz opisa ustoličevanja v učbeniku izluščijo do 10 ključnih besed oz. besednih zvez. Primer: kmet, knežji kamen, novi knez v kmečkem oblačilu, darilo kmetu, prisega, udarec z mečem v štiri smeri neba, pije vodo iz klobuka.

4

Opis Slovana je v učbeniku, Obra pa si lahko zamišljajo po svoje, morda na konju. Kako so bili videti barbari, si lahko učenci pogledajo tudi v otroških zgodovinskih enciklopedijah, npr. v knjigi Življenje skozi stoletja (zbirka Okno v svet).

5

Misijonarji.

6

Leta 820.

atlas Str. 22, 23: Na zemljevidu Slovenije učenci poiščejo in s svinčnikom označijo Celovec, Gospo Sveto (Maria Saal), Krnski grad (Karnburg). Lego najprej pokažemo in označimo na stenski karti.

sprotno spremljanje učencev predstavljivost, igra vlog, razumevanje časovnega traku

pripomočki stenski časovni trak, povečane fotokopirane slike iz učbenika ali od drugod (npr. ustoličevanje, grbi Kranjske, Štajerske, Koroške, Goriške, beneški lev, taborska cerkev, turški konjenik, spomenik kmečkim uporom, Primož Trubar, plakat tabora, spomenik padlim v prvi ali drugi svetovni voljni, fotografija razglasitve samostojne Slovenije) papir, lepilni trak za izdelovanje časovnih trakov učencev in manjše kopije sličic za označitev zgodovinskih vekov zemljevid Evrope videoposnetek: Rudi Klarič: Zgodovina Slovencev v filmskih freskah. Retrospektiva dokumentarnih filmov Rudija Klariča, del 6, Knežji kamen, Cultura Europaea, Ljubljana, 1994. zgodovinska povest, ki jo bomo glasno brali, npr. Jurij Kozjak ali Martin Krpan

literatura in viri Za učence: Utrinki iz slovenske zgodovine. Zgodbe iz naše davne preteklosti, zbirka Ali veš?, Karantanija, Ljubljana, 2005. Timotej Knific: Tu bo naš dom, Mladika, Ljubljana, 1998. otroške zgodovinske enciklopedije (npr. Giovanni Coselli: Življenje skozi stoletja, zbirka Okno v svet, Domus, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988)

178

02_slovenija nasa domovina.indd 178

Za učitelja: Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2001. Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979. Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994. Slovenci skozi čas, Mihelač, Ljubljana, 1999. Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.

21/10/2006 00:25:25


Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987–2002. Martin Ivanič: Kratka ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001. videoposnetek: Miha Knific idr.: Z vzhoda = From east, dokumentarni film, Strup, Ljubljana, 2004, video DVD (približno 28 minut). videoposnetek: Rudi Klarič: Zgodovina Slovencev v filmskih freskah. Retrospektiva dokumentarnih filmov Rudija Klariča, del 6, Knežji kamen (600 let > obdobje ustoličenja na Gosposvetskem polju), Cultura Europaea, Ljubljana, 1994, videokaseta (približno 41 minut).

179

02_slovenija nasa domovina.indd 179

21/10/2006 00:25:25


SLOVENCI SKOZI ČAS

Slovenske dežele v okviru sosednjih držav Osnovno sporočilo teme je, da po Karantaniji, državi naših prednikov Slovanov, na tem ozemlju ni bilo samostojne države Slovencev. Vendar sta se

slovenski jezik in slovenska kultura ohranjala in razvijala kot pri drugih ljudstvih.

cilji Spoznavajo nekaj najbolj temeljnih obdobij in dogajanj iz slovenske preteklosti. Vedo, da se državne meje skozi zgodovino spreminjajo. Znajo našteti države, pod katerimi je bilo ozemlje sedanje Slovenije v preteklosti. Vedo, da se dolgotrajnejše meje odražajo v pokrajini in življenju ljudi tudi potem, ko mej ni več.

ključne besede nemška država, Beneška republika, Madžari; dežele Štajerska, Kranjska, Goriška

ključna vprašanja V okviru katerih sosednjih držav so bile slovenske pokrajine v preteklosti? Na katere dežele se je delilo ozemlje sedanje Slovenije, ki je bilo pod nemško državo? Kako se to kaže danes?

predlogi za pouk

180

02_slovenija nasa domovina.indd 180

1

Ponovimo zadnjo temo. Vsi učenci stojijo. En učenec postavi vprašanje na temo in pokliče drugega učenca. Ta odgovori in pokliče tretjega učenca, ki potrdi odgovor ali ga dopolni in postavi naslednje vprašanje naslednjemu učencu … Učenci, ki so že sodelovali sedejo. Ponavljanje traja toliko časa, da sedejo vsi učenci.

2

Ob časovnem traku. Pod katerimi državami so bile slovenske pokrajine po koncu Karantanije? Učence motiviramo za samostojno delo.

3

Samostojno delo učencev z učbenikom in delovnim zvezkom.

4

Skupaj preverimo odgovore in se ob vsakem vprašanju iz delovnega zvezka obširneje pogovorimo. Učenci pokažejo približne meje in dežele na zemljevidu Slovenije. Pogovor o sledeh nekdanjih meja; še vedno delitev na Gorenjce, Dolenjce, Štajerce, Notranjce, Primorce, Korošce; stara imena regij ostajajo živa …

5

Atlas

6

Delo s časovnim trakom. Na stenskem traku, učenci pa na svojih označimo celotno obdobje, ko so bile naše pokrajine pod sosednjimi državami, tj. do začetka prve

21/10/2006 00:25:25


svetovne vojne leta 1914. Znotraj ne razčlenjujemo podrobneje. Napišemo le »Slovenske dežele pod oblastjo Nemcev (Avstrijcev), Benečanov in Madžarov«. V to obdobje na traku nalepimo slike krilatega beneškega leva in grbe dežel. 7

Za domače samostojno delo – učenci zberejo risbe različnih grbov dežel, grofov z našega ozemlja in jih predstavijo (plakat, projekcija, razstava ...).

učbenik

 117–118

Samostojno individualno delo z učbenikom in delovnim zvezkom. Učenci preberejo besedilo v učbeniku in odgovorijo na vprašanja v delovnem zvezku. Pogovor ob karti na str. 117. Učenci naštejejo dežele, na katere je bilo razdeljeno sedanje ozemlje Slovenije. Del katere dežele je bila domača pokrajina? Pod katero državo je spadala?

delovni zvezek

5 Kdo je {iril kr{~anstvo v Karantaniji?

 82

6 S pomo~jo ~asovnega traku ugotovi, kdaj je Karantanija izgubila svojo samostojnost. Zapi{i letnico.

Slovenske de`ele v okviru sosednjih dr`av 1 V katere dr`ave je v preteklosti spadalo slovensko ozemlje?

2 Katero ozemlje je spadalo pod Mad`are?

3 Kaj meni{, od kod ime Prekmurje? 4 Katera obalna mesta so bila 500 let pod bene{ko oblastjo?

5 Na kaj spominja bene{ki lev na starih hi{ah ob obali?

6 Kam so prebivalci Pirana izvozili ve~ino soli?

Koliko so je smeli izvoziti drugam?

7 Katere tri pokrajine so sestavljale de`elo Kranjsko?

82

Vse odgovore najdejo učenci v učbeniku. 1

V nemško cesarstvo, pod Madžare (v Ogrsko, tedaj se ni imenovala Madžarska), pod Beneško republiko.

2

Prekmurje.

3

Glede na osrednjo Slovenijo je to pokrajina na drugi strani – prek Mure.

4

Koper, Izola, Piran.

5

Na beneško oblast, znak Beneške republike.

6

V Benetke. Drugam so je smeli izvoziti en star, kar je 80 litrov.

7

Gorenjska, Notranjska, Dolenjska.

181

02_slovenija nasa domovina.indd 181

21/10/2006 00:25:25


atlas Str. 36: Zemljevid Slovenske dežele pod Avstro-Ogrsko. Kaj je na zemljevidu enako, kot je zapisano v učbeniku, in kaj je že drugače, saj prikazuje zemljevid čas pred približno 100 leti, tj. čas pred prvo svetovno vojno? Učenci uporabijo novo znanje ali pa primerjajo karto v atlasu s karto v učbeniku. (Celotno ozemlje sedanje Slovenije je bilo pod Avstro-Ogrsko. Slovenija je bila razdeljena na dežele, Prekmurje je bilo še vedno pod Madžari, primorska mesta pa niso bila več pod Benečani).

sprotno spremljanje učencev postavljanje vprašanj, delo z učbenikom, funkcionalno branje

pripomočki stenski časovni trak, risbe, napisi za pritrjevanje stenski zemljevid Slovenije

literatura Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2001. Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979. Slovenci skozi čas, Mihelač, Ljubljana, 1999. Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999. Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987–2002. Martin Ivanič: Kratka ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001.

182

02_slovenija nasa domovina.indd 182

21/10/2006 00:25:27


SLOVENCI SKOZI ČAS

Turški vpadi in gradnja protiturških taborov Prvi turški vdori na slovensko ozemlje so se začeli že v začetku 15. stoletja (1408, 1411, 1415). Glavni namen je bilo ropanje. V drugem obdobju, 1469–1483, so imeli turški vpadi namen naše dežele tako izčrpati, da bi jih lahko osvojili. To je bilo obdobje najštevilnejših in najtežjih vpadov. Nekateri so bili kratkotrajni, drugi so trajali po štirinajst dni in tudi mesec, zajeli so veliko območje in povzročili veliko opustošenje. Naslednji val pogostih vpadov je bil v 16. stoletju, zlasti po letu 1526. S pogostimi vpadi je hotel sultan z majhno vojsko in ropanjem izčrpati habsburške dežele na jugu, da ne bi mogle prihiteti na pomoč cesarskim četam na severu, kjer so Turki želeli zavzeti Dunaj. Po neuspešnih vpadih proti Dunaju pa se je moč vpadov zmanjšala, razen v Prekmurju. Turški vpadi so povzročili obrambno organizacijo napadanih dežel. Trgi so bili povzdignjeni v mesta, ki so zgradila obzidja. Na krajih, primernih za obrambo, so zgradili tabore. Nekateri so bili precej veliki. Imeli so več obrambnih stolpov, obzidje, jarek in sprejeli so tudi več kot tisoč ljudi.

Plemstvo je izoblikovalo vojaško organizacijo, ki je imela izključno obrambni značaj. Tako so se slovenske dežele združile v trdno celoto. Plemiči so glede na svoje dohodke morali priskrbeti določeno število konjenikov in pešakov, slednji so bili kmetje. V boj so lahko klicali vsakega 30., 20., 10., 5. ali nekaj časa celo vsakega 3. za orožje sposobnega moškega. Turška opustošenja so zmanjšala število zlasti kmečkega prebivalstva, kar je bil vzrok za novo kolonizacijo, zlasti prihod prebegov – ljudi, ki so se umikali s turškega ozemlja (Uskoki, Vlahi). V zameno za vojaško službo so imeli prebegi posebne privilegije. (Povzeto po: »Turki vdirajo čez mejo«, v: Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994, str. 113–118.) Zgornje besedilo z letnicami je namenjeno učitelju, ne učencem, zaradi lažjega uvrščanje teme v vsebinski sklop in na časovni trak.

cilji Spoznavajo vlogo protiturških taborov, grmad in življenje kmetov v preteklosti. Se urijo v prikazu grajene pokrajine v peskovniku. Se orientirajo v času ob uporabi časovnega traku.

ključne besede turški vpadi, protiturški tabori, grmade

ključna vprašanja Iz katere smeri so vpadali Turki na naše ozemlje? Kam so se ljudje zatekli pred Turki? Zakaj so se jih ljudje tako bali?

predlogi za pouk

02_slovenija nasa domovina.indd 183

1

Branje odlomka povesti Josipa Jurčiča Jurij Kozjak, slovenski janičar.

2

Razlaga turških vpadov in protiturških taborov ob stenskem zemljevidu Slovenije in časovnem traku. Navedemo primere protiturških taborov, grmad, gradov, obzidanih mest v domači pokrajini.

183

21/10/2006 00:25:27


3

V Atlasu Slovenije učenci preštejejo, koliko krajevnih imen je povezanih s tabori in grmadami. Ob tem se pogovorimo o vlogi imenskega kazala ter ponovimo vlogo koordinat in mreže na kartah.

4

UČBENIK

5

Atlas

6

Samostojno delo učencev z delovnim zvezkom (razen naloge 2) in učbenikom.

7

Domače delo – uporaba metode petih P-jev za domače učenje.

8

Modeliranje srednjeveške pokrajine v peskovniku ob srednjeveški glasbi. Učenci izdelajo iz plastelina ali podobne mase nekaj gradov, nekaj taborov, mesto, nekaj vasi, več grmad. Delo razdelimo. Natančno se dogovorimo o velikostih. Najbolje je, da izdelamo za merilo primer gradu ali/in obzidje mesta, vanj morajo postaviti še hiše, cerkev. Ob tem ponovijo znanje o srednjeveških mestih in gradovih, morda si ogledajo risbe v slikovnih enciklopedijah. Izdelke izdelujejo v majhnih skupinah. Mesta, vasi, gradove, tabore, grmade samostojno razporedijo po pokrajini, pri tem naj razmišljajo o najboljši legi za nastanek mest, gradov, grmad in izbrano lego utemeljijo.

9

Časovni trak. Učenci v svoje časovne trakove narišejo risbo, po svoji izbiri, ki bo označevala turške vpade.

10 Domače delo – DELOVNI ZVEZEK

2

učbenik

 119–120

Slikovno gradivo pregledamo v šoli in se o njem pogovorimo. Smeri turških vpadov se najlaže razume ob tridimenzionalni karti, na kateri pogledamo prehodnost sveta (smer dolin, podolij, nižji prevali). Protiturški tabor učenci opišejo in primerjajo z gradovi ob fotografijah v atlasu. Ob sliki bitke pri Sisku opišejo način vojskovanja v preteklosti. Pri domačem delu z učbenikom uporabijo postopek petih P-jev.

delovni zvezek

 83–84

4 S pomo~jo Atlasa Slovenije ugotovi, koliko je krajevnih imen na Slovenskem

Tur{ki vpadi in gradnja protitur{kih taborov

z imenom Tabor?

5 Razlo`i krajevno ime Grmada.

1 Kaj so protitur{ki tabori? Kdo jih je gradil?

6 Kdo so bili jani~arji? 2 Nari{i protitur{ki tabor (resni~ni ali po lastni domi{ljiji).

7 Katere osebe nastopajo v povesti o Juriju Kozjaku?

Polo`aj kmetov v preteklosti in kme~ki upori 1 Kak{ne dajatve in druge obveznosti so bremenile kmete v preteklosti? 3 Iz pisma kranjskega de`elnega glavarja Viljema Turja{kega, 4. 10. 1491: »... Naznanjamo Vam, da so Turki na dan sv. Mihaela nepri~akovano pri{li na Kranjsko. Poslali so roparske ~ete na vse strani. Vse svoje `ive dni nisem videl takega gorja v tej ubogi de`eli. Pravijo, da so nad [marjem povsod v vseh gorah. Turjak, ^u{perk, Dobrepolje, Nadli{~ek, @u`emberk, Ribnica, Ko~evje, Suha krajina, v teh okrajih so vse po`gali in ni dvomiti, ljudi in `ivino zajeli in vzeli. Opusto{eno je vse, ljudje nimajo kaj jesti. Cela de`ela vse do Ljubljane je po`gana.«

2 Oglej si zemljevid kme~kih uporov in ugotovi, katere dele slovenskega ozemlja je zajel: a) upor 1515

Kaj se je zgodilo na Kranjskem ob tur{kem napadu leta 1491? Poi{~i kraje na zemljevidu.

b) upor 1573 c) upor 1713 3 Preberi A{ker~evo pesem Tlaka in napi{i, kako so bili kmetje oboro`eni.

184

02_slovenija nasa domovina.indd 184

83

84

21/10/2006 00:25:27


Učenec najde večino odgovorov v učbeniku. Priporočamo samostojno delo. Pri nalogi 4 potrebuje Atlas Slovenije (1 : 50 000), pri nalogi 7 pa poznavanje Jurčičeve povesti Jurij Kozjak. 1

Protiturški tabori so utrjene cerkve (zidovi z obrambnimi stolpi), gradili so jih kmetje.

2

Domače delo ali risanje ob poslušanju odlomka iz Jurija Kozjaka.

3

Kraje bodo učenci našli na podrobnejšem zemljevidu Slovenije. V koledarju z imeni svetnikov lahko ugotovijo, kdaj je dan sv. Mihaela (29. september). Na karti Smeri turških vpadov v učbeniku, str. 119, pa poiščejo smer tega vpada.

4

Več kot 30 imen. (Vsaka koordinata ob imenu v imenskem kazalu pomeni drug kraj.)

5

Ime izhaja od kurjenja grmad (kresov), s katerimi so signalizirali prihod Turkov.

6

To so bili turški pešaki, večinoma ugrabljeni, poturčeni in vojaško izurjeni fantje.

7

Če povesti učenci ne poznajo, prej preberemo nekaj odlomkov.

atlas za družbo Učenci v atlasu poiščejo fotografijo, ki prikazuje protiturški tabor (str. 54 – Hrastovlje).

sprotno spremljanje učencev modeliranje – upoštevanje velikostnih razmerij, izbiranje lege objektov, razumevanje pomena lege v prostoru

pripomočki Atlas Slovenije (1 : 50 000), Mladinska knjiga, Ljubljana koledar z imeni svetnikov (godov) peskovnik, plastelin ali glina, raznobarvne vrvice povest Josipa Jurčiča Jurij Kozjak, slovenski janičar

literatura Za učence: Utrinki iz slovenske zgodovine. Zgodbe iz naše davne preteklosti, zbirka Ali veš?, Karantanija, Ljubljana, 2005 (v delu je tudi odlomek iz povesti Josipa Jurčiča Jurij Kozjak, slovenski janičar). mladinske zgodovinske enciklopedije z risbami srednjeveških mest, vasi, gradov … Za učitelja: Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2001. Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979. Slovenci skozi čas, Mihelač, Ljubljana, 1999. Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999. Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987–2002. Martin Ivanič: Kratka ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001. Vasko Simoniti: Turki so v deželi že, Mohorjeva družba, Celje, 1990. Peter Fister: Arhitekture slovenskih protiturških taborov, Slovenska matica, Ljubljana, 1975.

02_slovenija nasa domovina.indd 185

185

21/10/2006 00:25:28


SLOVENCI SKOZI ČAS

Položaj kmetov v preteklosti in kmečki upori Temo lahko obravnavamo tudi v okviru tematskega sklopa Preteklost domače pokrajine, ko

učenci spoznavajo življenje na gradu in življenje v mestu.

cilji Spoznavajo položaj kmetov v preteklosti in kmečke upore. Se urijo v delu s časovnim trakom in orientaciji v času. Primerjajo življenje v preteklosti z življenjem v sodobnosti.

ključne besede dajatve kmeta in tlaka, kmečki upori

ključna vprašanja Kakšno je bilo delo kmeta ob koncu srednjega veka v primerjavi z današnjim kmetovanjem? Kakšne obveznosti je imel kmet? Zakaj so se kmetje upirali? Zakaj kmečki upori niso bili uspešni?

predlogi za pouk 1

Pogovor o tihotapstvu Martina Krpana kot dodatnem zaslužku kmetov in napoved teme.

2

Razlaga ob slikah iz Ilustrirane zgodovine Slovencev za otroke – Polje, kdo bo tebe ljubil. Kakšen odlomek preberemo. Pogovor.

3

UČBENIK – karta Kmečki upori str. 121 in stenska karta Slovenije

4

Ponovitev ob pravilnih in nepravilnih trditvah, tako da učenci z nebesednimi znaki vsi hkrati odgovarjajo.

5

Uvrstitev obdobja največjih kmečkih uporov na časovne trakove, na stenskega in trakove učencev.

6

Prikaz kmečkih uporov v maketi srednjeveške pokrajine. Oblikovanje figuric kmetov in vojske zemljiških gospodov iz plastelina. Prikaz npr. obleganja gradu.

7

Prikaz prizorov iz življenja kmetov (delo s preprostimi orodji, oddajanje pridelka, zapisovanje v urbar, rokodelstvo, trgovanje, tovorništvo …) z ustvarjalnim gibom.

8

Samostojno delo z učbenikom in delovnim zvezkom.

186

02_slovenija nasa domovina.indd 186

21/10/2006 00:25:28


učbenik

 121–122

Karta Kmečki upori: Največji kmečki upori so zajeli velika območja in so trajali tudi več mesecev. Poleg treh velikih uporov, ki so zahtevali dobro načrtovanje in organizacijo, saj so povezali tisoče kmetov na velikem območju, pa je bilo še veliko manjših uporov (okoli 150). Čeprav so bili kmetje premagani, pa je že neprestana možnost upora vendarle ovirala skrajno izkoriščanje in še večje naraščanje dajatev. Učenci opišejo območja posameznega upora ter razmislijo, kako so se kmetje na tako velikih območjih obveščali, se dogovarjali in kako bi se lahko danes. Samostojno branje besedila in delo z delovnim zvezkom.

delovni zvezek

4 S pomo~jo Atlasa Slovenije ugotovi, koliko je krajevnih imen na Slovenskem

 84–85

4 Kako so kmetje dobili denar za pla~evanje denarnih dajatev?

z imenom Tabor?

5 Razlo`i krajevno ime Grmada.

5 Kako so se kon~ali kme~ki upori?

6 Kdo so bili jani~arji?

7 Katere osebe nastopajo v povesti o Juriju Kozjaku?

Na{a prva tiskana knjiga Polo`aj kmetov v preteklosti in kme~ki upori

1 Kje in kako so v srednjem veku nastajale knjige?

1 Kak{ne dajatve in druge obveznosti so bremenile kmete v preteklosti?

2 Oglej si zemljevid kme~kih uporov in ugotovi, katere dele slovenskega ozemlja je zajel: a) upor 1515

2 Od kod se je k nam raz{irilo protestantsko gibanje?

b) upor 1573 c) upor 1713

3 Zakaj pravimo, da je Primo` Trubar postavil temelje slovenske knji`evnosti?

3 Preberi A{ker~evo pesem Tlaka in napi{i, kako so bili kmetje oboro`eni.

84

85

Pri vseh vprašanjih najdejo učenci odgovore v učbeniku. Primerno je samostojno individualno delo ali delo v dvojicah. 1

Dajatve (žito, lan, vino, sir, jajca, perutnina), ob smrti gospodarja dajo vola ali kravo, tlaka (tudi do 200 dni), denar.

2

a) večina Slovenije razen Prekmurja in dela zahodne Slovenije b) vzhodna Slovenija c) zahodna Slovenija

3

Cepec (orodje za ročno mlačev, dve zvezani palici), kij (kratka palica z odebeljenim koncem), kosa (orodje za košnjo), vile (orodje z roglji in dolgim držajem za zajemanje, premetavanje sena, gnoja). Risbe kmečkih orodij si lahko ogledajo učenci v knjigi Polje, kdo bo tebe ljubil.

4

Kmetje so dobili denar s prodajanjem dela pridelka, z obrtjo, s trgovanjem (npr. suha roba), s tovorništvom.

5

Kmečki upori se niso uspešno končali, saj so bili kmetje slabo oboroženi in niso bili izurjeni za boj.

187

02_slovenija nasa domovina.indd 187

21/10/2006 00:25:28


sprotno spremljanje učencev predstavljivost preteklosti, orientacija na časovnem traku

pripomočki peskovnik z maketo srednjeveške pokrajine, plastelin stenski časovni trak, risba kmečkega upora ali pa tri risbe za tri velike upore

literatura Za učence: Darja Mihelič: Polje, kdo bo tebe ljubil, zbirka Ilustrirana zgodovina Slovencev za otroke, Mladika, Ljubljana, 1997. Utrinki iz slovenske zgodovine. Zgodbe iz naše davne preteklosti, zbirka Ali veš?, Karantanija, Ljubljana, 2005. Za učitelja: Bogo Grafenauer: Boj za staro pravdo v 15. in 16. stoletju na Slovenskem. Slovenski kmečki upor 1515 in hrvaško-slovenski kmečki upor 1572/73, Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1974. Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2001. Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979. Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994. Slovenci skozi čas, Mihelač, Ljubljana, 1999. Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999. Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987–2002 (geslo kmečki upori).

188

02_slovenija nasa domovina.indd 188

21/10/2006 00:25:29


SLOVENCI SKOZI ČAS

Naša prva tiskana knjiga Temo lahko obravnavamo ob dnevu reformacije 31. oktobra. V tem vsebinskem sklopu potem samo ponovimo glavna spoznanja ter temo uvrstimo v časovni trak. Preden je Gutenberg iznašel tisk v 15. stoletju, so knjige prepisovali na roke. Zato je bilo knjig malo in so bile zelo dragocene. Le malo ljudi je znalo brati. Samostani, posebej cisterijanski, so imeli skriptorije ali prepisovalnice (prostore za prepisovanje knjig), v katerih so delali pisarji, ki so knjige prepisovali, in iluminatorji, ki so slikarsko krasili rokopise. Največkrat so bili ti iz vrst domačih menihov. V stiškem samostanu, kjer je nastalo največ knjig, pa so vabili pisarje in iluminatorje od drugod, vsi niti niso bili menihi. Knjige so pisali na pergament, ne na papir. Pergament so izdelovali pergaminarji iz ovčjih kož. Pomembno je bilo pravilno strojenje, da je nastal gladek pergament. Knjige na pergamentu so veliko trajnejše kot na papirju. Knjigovezi so liste zvezali v knjige. Tiskanje s premičnimi tiskanimi črkami je v Evropi razvil Nemec Gutenberg. Leta 1456 je bila dokončana prva večja tiskana knjiga, latinska Biblija. Kovinske črke so vlivali v bakrene kalupe. Posamezne črke so ročno stavili drugo ob drugo v vrsto in jih zlagali v obliko strani. Sestavljeno stran so namazali s tiskarsko barvo in v ročni stiskalnici tiskali posamezne liste papirja ali pergamenta. Natisnjene liste so obrezali in jih vezali v knjige. Čeprav je bil postopek postavljanja strani še vedno počasen v primerjavi z današnjimi, pa je bil v tistih časih revolucionaren, saj so lahko potem v primerjavi s pisanjem veliko hitreje odtisnili stran, pa ne le eno, ampak veliko strani.

Primož Trubar (1508–1586), začetnik slovenskega knjižnega jezika, se je rodil na Rašici. Šolal se je na Reki, v Salzburgu, v Trstu in na Dunaju. Leta 1530 je bil posvečen v duhovnika. Služboval je v več slovenskih krajih (Loka pri Zidanem mostu, Laško, Celje, Ljubljana) in navdušeno deloval v smislu verske reformacije: preprečeval je zidanje novih cerkva, nastopal proti romanjem, pridigal v slovenskem jeziku, se zavzemal za izobraževanje ljudi. Leta 1547 je moral v izgnanstvo v Nemčijo. Najprej je živel v Nürnbergu. Nato pa v Rotheburgu ob Tauberi, kjer je leta 1550 nastalo njegovo prvo delo in prva slovenska knjiga Katekizem. Sočasno je izšel tudi Abecednik. Pomembno je leto 1555, ko je uvedel latinsko pisavo in šumnike. Med leti 1561 in 1565 je bil superintendant (protestantski škof) v Ljubljani, kjer je uredil protestantsko cerkev in leta 1564 izdal slovensko Cerkovno ordningo. Načrtno je skrbel za šolanje Jurija Dalmatina, da je postal kompetenten za prevod celotnega Svetega pisma. Leta 1565 je bil ponovno izgnan. Umrl je v Derendingenu. Primož Trubar je dokazal, da je naš narod enakovreden drugim narodom Evrope. Z njim je dobila reformacija tudi narodnostne prvine. Objavil je 22 knjig v slovenščini in 2 v nemščini. (Slovenija, Pokrajine in ljudje, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998, str. 458.) V naši zavesti je protestantska reformacija po vsej pravici povezana z začetkom književnosti v slovenskem jeziku. Zato Dan reformacije ni le verski praznik protestantov, temveč tudi kulturni praznik vseh Slovencev. Od 16. stoletja je kultura Slovencev v Evropi primerljiva s kulturami vseh drugih narodov.

cilji Spoznavajo pomen reformacije, Primoža Trubarja in prve slovenske knjige. Se urijo v delu s časovnim trakom in orientaciji v času. Primerjajo nastajanje knjig v preteklosti in v sodobnosti.

ključne besede Primož Trubar, reformacija, prva slovenska knjiga, rokopisi, tisk

189

02_slovenija nasa domovina.indd 189

21/10/2006 00:25:29


ključna vprašanja Kako so nastajale knjige v srednjem veku? Kakšen je pomen reformacije za Slovence? Kdo je napisal prvo slovensko knjigo?

predlogi za pouk 1

Preberemo odlomek o nastajanju knjig v srednjem veku.

2

Izdelovanje rokopisa – lepopisni prepis odlomka iz učbenika, še bolje preslikava vzorca v lepopisu.

3

Iznajdba tiska – ogled v muzeju, na filmu ali izdelovanje kalupov za črke in/ali črke za tiskanje (tehnika, likovni pouk, linorez …). Najpreprostejše je izdelovanje in tiskanje s posameznimi črkami.

4

UČBENIK

5

DELOVNI ZVEZEK

6

Ugotavljanje predznanja. Na liste papirja napišemo pojme (rokopis, protestanti, abecednik, katekizem, Biblija, krivoverec, reformacija, pergament, samostan ...). Liste razporedimo po razredu, učenci nanje dopišejo svoje razlage ali pa z znakom označijo, da pojma ne poznajo.

7

Razlaga: reformacija in protestantizem, Primož Trubar in prva slovenska knjiga ob zemljevidu Slovenije in Evrope.

8

Stenski in časovni trakovi učencev. Označijo letnico prve slovenske knjige. Letnico naj si zapomnijo. Koliko let je minilo od tedaj? Kateri zgodovinski vek je to?

9

Učenci dopolnijo, popravijo razlage pojmov na listih.

1

10 Atlas 11 Delovni zvezek z uporabo učbenika. 12 Ogled različnih abecednikov, če je mogoče v različnih jezikih. 13 Izdelovanje abecednika – vsak učenec izdela eno stran – eno črko. Učenci, katerih materni jezik ni slovenščina, lahko izdelajo abecednik ali posamezne strani v svojem maternem jeziku.

učbenik

 123–124

Oblasti so protestante preganjale, obsodili so jih krivoverstva. Trubar je moral be`ati na Nem{ko, kjer je v pregnanstvu umrl.

Na{a prva tiskana knjiga

Ve~ svobode so imeli protestanti v Prekmurju, zato so se tam ohranili do danes. Vsako leto praznujemo 31. oktobra Dan reformacije. S tem po~astimo spomin na ~as, ko smo Slovenci dobili prve knjige v slovenskem jeziku. Za slovenske protestante je to tudi verski praznik.

V dana{njem ~asu, ko nam sodobna ra~unalni{ka tehnologija omogo~a hitro nastajanje knjig, si te`ko predstavljamo, da so morali v srednjem veku knjige prepisovati na roko. To delo je bilo dolgotrajno in so ga opravljali v samostanih. Pri nas je po tem najbolj znan sti{ki samostan.

Temkov mlin Mlin stoji tam, kjer je bila neko~ Trubarjeva rojstna hi{a. V njem je sedaj Trubarjev spominski muzej.

Prve tiskane knjige so pri~ele nastajati okrog leta 1500. Na za~etku novega veka se je k nam iz nem{kih de`el raz{irilo versko gibanje protestantizem ali reformacija. Protestanti so zahtevali, da vsak ~lovek sam bere Sveto pismo v maternem jeziku. Tedaj so le redki ljudje znali brati. Zato je vodja slovenske reformacije, Primo` Trubar, leta 1550 izdal prvi dve slovenski tiskani knjigi, Abecednik in Katekizem. Z njima je postavil osnove pismenosti na Slovenskem. Pozneje je s sodelavci napisal in izdal {e ve~ slovenskih knjig.

Slovenski prevod Biblije in {e nekatere slovenske protestantske knjige so bile natisnjene v Nem~iji. K nam so jih pripeljali na skrivaj v sodih.

Rokopisna knjiga iz samostana v Sti~ni

Kaj pomeni protestant – pripadnik protestantske (evangeli~anske) vere katekizem – knjiga z osnovami kr{~anskega nauka abecednik – u~benik za za~etni pouk branja in pisanja krivoverec – po mnenju pripadnika dolo~ene vere je to tisti, ki je druga~ne vere Biblija – sveto pismo Biblija, ki jo je prevedel Jurij Dalmatin

190

02_slovenija nasa domovina.indd 190

Abecednik in Katekizem

Primo` Trubar (1508–1586) Trubar je bil doma iz vasice Ra{ica na Dolenjskem. Bil je mlinarjev sin. Iz{olal se je za duhovni{ki poklic, vendar je kmalu od katoli~anov prestopil k protestantom.

Za nas ima reformacija velik pomen, saj smo po zaslugi Trubarja in njegovih sodelavcev dobili prve slovenske knjige. Takrat je sloven{~ina postala knji`ni jezik. 123

124

21/10/2006 00:25:30


Ogled slike dela rokopisne knjige. Opis človeka na risbi. Je moški, ženska, mlad, starejši, kako je oblečen, kaj drži v rokah, kaj ima na glavi itd.? Kdo je to po mnenju učencev (preprost človek opat, iluminator …)? Glasno branje prvega in drugega odstavka. Preostalo besedilo in slike učenci uporabijo pri odgovorih v delovnem zvezku.

delovni zvezek

 85–86

4 Kako so kmetje dobili denar za pla~evanje denarnih dajatev?

4 V katerem ~asu so nastale prve slovenske knjige?

5 Kaj je zahteval protestantizem od svojih vernikov? 5 Kako so se kon~ali kme~ki upori?

6 Primo` Trubar je moral premagati velike te`ave, ko je pri~el pisati prve slovenske knjige. Kaj je hotel povedati z naslednjimi besedami? »Kedar ta slovenski jezik se povsod glih inu v eni vi`i ne govori – driga~i govore z dostimi besadami Kranjci, driga~i Koro{ci, driga~i [tajerji inu Dolenci, driga~i Kra{evci inu Istrijani... – obtu smo mi le-tu na{e delu v kranjski jezik hoteli postaviti... Inu mi nesmo iskali lepih, gladkih, visokih, kun{tnih besed, temu~ kranjske preproste besede, katere vsaki preprosti Slovenec lehku more zastopiti.«

Na{a prva tiskana knjiga 1 Kje in kako so v srednjem veku nastajale knjige?

7 Kdaj praznujemo Dan reformacije?

8 Kje je v Sloveniji danes najve~ protestantov?

2 Od kod se je k nam raz{irilo protestantsko gibanje?

3 Zakaj pravimo, da je Primo` Trubar postavil temelje slovenske knji`evnosti?

85

86

Učenci najdejo vse odgovore v učbeniku. Samostojno delo naj poteka individualno ali v parih. 1

V srednjem veku so knjige nastajale v samostanih v prepisovalnicah. Prepisovali so jih ročno na pergament. Rokopisne knjige, posebej začetne črke so krasili z risbami.

2

Iz Nemčije. (Začetnik nemškega protestantizma je bil Martin Luther, 1483–1546.).

3

Napisal in izdal je prvi dve knjigi v slovenščini, Katekizem in Abecednik, slednjega zato, da bi se ljudje lahko naučili brati.

4

V obdobju protestantizma ali reformacije. (Letnico 1550 naj si učenci zapomnijo.)

5

Da sami berejo Sveto pismo.

6

Zaradi različnih narečij je imel težave izbrati besede. Trudil se je pisati v preprostem, vsem razumljivem jeziku.

7

Dan reformacije je 31. oktober.

8

V Prekmurju.

atlas Str. 50, 51: Učenci poiščejo fotografijo Temkinovega mlina in risbo Trubarja na zemljevidu Kulturne in zgodovinske značilnosti dinarskega sveta. Opišejo lego Rašice v Sloveniji, v naravni enoti, glede na domači kraj.

sprotno spremljanje učencev delo z učbenikom

pripomočki pripomočki za izdelovanje posameznih črk in tiskanje (linorez ali izdelovanje kalupov in odlivanje črk)

02_slovenija nasa domovina.indd 191

191

21/10/2006 00:25:30


literatura Utrinki iz slovenske zgodovine. Zgodbe iz naše davne preteklosti, zbirka Ali veš?, Karantanija, Ljubljana, 2005. Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2001. Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979. Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994. Slovenci skozi čas, Mihelač, Ljubljana, 1999. Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999. filmi – Primož Trubar, serija o slovenskem jeziku ipd. (izposodimo si jih pri slavistih)

192

02_slovenija nasa domovina.indd 192

21/10/2006 00:25:31


SLOVENCI SKOZI ČAS

Zedinjena Slovenija cilja Spoznavajo pomen leta 1848 in program Zedinjene Slovenije. Se urijo v delu s časovnim trakom in orientaciji v času.

ključne besede leto 1848, program Zedinjene Slovenije, Matija Majar - Ziljski, taborska gibanja

ključna vprašanja Kaj je zahteval program Zedinjene Slovenije? Kdo je napisal in razglasil prvi program? Katero pesem je istega leta smel objaviti France Prešeren?

predlogi za pouk 1

Uro začnemo ob slovenski himni in zastavi. Ali učenci spontano vstanejo? Ali opazijo, da učitelj mirno stoji? Če ne, se ob koncu himne pogovorimo in jo še enkrat stoje poslušamo. Pogovor: Kdo je napisal besedilo himne? Kdaj je živel France Prešeren? Ali je bila Zdravljica že tedaj slovenska himna?

2

Leto 1848. Razložimo, zakaj je bilo to leto tako posebno za narode in tudi za Slovence.

3

UČBENIK – frontalno delo z besedilom

4

V časovnem traku označimo leto 1848 s številko in z napisom ali risbo.

5

Raziščimo, katere pomene ima beseda tabor, da ne bo prišlo do zmešnjave pomenov. Učenci povedo svoje razumevanje, preverijo v SSKJ. Prve tri pomene narišejo na plakat. (po SSKJ: 1. skupina šotorov za bivanje na prostem (kamp) – postaviti tabor, begunski tabor, vojaški tabor, bazni tabor, taborniki …; 2. utrdba za obrambo kmečkega prebivalstva pred Turki – protiturški tabor; 3. množično zborovanje na prostem; 4. začasno skupno bivanje ljudi s skupno dejavnostjo – jezikovni tabor, mladinski raziskovalni tabor; 5. skupina ljudi istih (političnih) nazorov – razdeliti narod na dva (nasprotna) tabora, nasprotni tabor …)

6

DELOVNI ZVEZEK

učbenik

 125

Zedinjena Slovenija Leto 1848 imenujemo leto pomladi narodov. Tedaj smo Slovenci `iveli v avstrijskem cesarstvu. To je bila dr`ava z ve~ narodi. Takrat so posamezni narodi v cesarstvu zahtevali, da se dr`ava preuredi in da se za~nejo jeziki posameznih narodov uporabljati v {olah in uradih. Slovensko ozemlje je bilo {e vedno razdeljeno na de`ele [tajersko, Koro{ko, Kranjsko, Gori{ko in Istro ter Trst. Za prebivalce niso uporabljali enotnega imena Slovenci, ampak so jih imenovali po de`elah, npr. [tajerci, Koro{ci, Kranjci itd. Matija Majar – Ziljski je prvi predstavil program Zedinjene Slovenije. Slovenija naj bi zdru`evala vsa ozemlja, kjer so `iveli Slovenci, de`elne meje pa naj bi ukinili. Zedinjena Slovenija naj bi imela svoj parlament in svojo vlado, slovenski jezik pa naj bi uvedli v {ole in urade. Vendar bi Slovenija {e vedno ostala del avstrijskega cesarstva.

Koro{ki duhovnik Matija Majar – Ziljski je leta 1848 prvi podal program Zedinjene Slovenije.

Slovenci so ta program podpirali, v letu 1848 so zanj zbrali ve~ tiso~ podpisov. Program Zedinjene Slovenije se leta 1848 ni uresni~il. @elja po zedinjeni Sloveniji je bila ponovno izra`ena v ~asu taborskega gibanja v letih 1868–1871. Zedinjena Slovenija se je uresni~ila {ele po drugi svetovni vojni.

Kaj pomeni cesarstvo – oblika dr`ave, kjer vlada cesar taborsko gibanje – ljudska zborovanja na prostem parlament – dolo~eno {tevilo voljenih predstavnikov, ki sprejemajo zakone in druge pomembne odlo~itve trobojnica – tribarvna zastava

Plakat Vi`marskega tabora 1869 Najve~ji slovenski tabor je bil v Vi`marjih pri Ljubljani leta 1869, ko se je zbralo okrog 30 000 ljudi

Ve{ – vem Leta 1848 smo Slovenci prvi~ dobili svojo narodno zastavo. To je bila belo-modro-rde~a trobojnica. Te barve smo v zastavi ohranili do danes.

Leta 1848 so Slovenci izdelali program Zedinjene Slovenije. Zahtevali so zdru`itev slovenskih de`el v enoto Slovenijo. Ta bi imela svoj parlament in vlado. Sloven{~ina bi se uporabljala tudi v {olah in uradih. 125

02_slovenija nasa domovina.indd 193

193

21/10/2006 00:25:31


Tema je zahtevna, zato predlagamo glasno skupno branje in pogovor po vsakem odstavku. Po prvem odstavku pokažemo na zemljevidu Evrope približno območje avstrijskega cesarstva in naštejemo narode: Slovenci, Hrvati, Avstrijci, Čehi, Slovaki, Poljaki, Madžari, Romuni, Ukrajinci, Srbi. Drugi odstavek preberemo in si ogledamo karto Slovenske dežele pod Avstro-Ogrsko v atlasu na str. 36. Po zadnjem odstavku razložimo, kaj je bilo taborsko gibanje. (Ljudska politična zborovanja na prostem, kjer so oznanjali zahteve slovenskega naroda. Na taborih so se zbirale množice ljudi, ideja zedinjene Slovenije je imela takrat že široko podporo, veliko večjo kot ob nastanku leta 1848.)

delovni zvezek

 87

Zedinjena Slovenija 1 Ljudje so leta 1848 podpisovali peticijo (zahtevo) za Zedinjeno Slovenijo. Kaj je zahteval program Zedinjene Slovenije?

2 Kdo je bil Matija Majar–Ziljski?

3 Navedi vrstni red barv slovenske trobojnice. 1.

2.

3.

4 Pesnik France Pre{eren je leta 1848 prvi~ smel objaviti svojo pesem Zdravljica. Ena od kitic Zdravljice se glasi: Kaj je hotel pesnik s temi vrsticami povedati? »@ive naj vsi narodi, ki hrepene do~akat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, ko rojak prost bo vsak, ne vrag le sosed bo mejak!«

87

Odgovore najdejo učenci v učbeniku. 1

Program Zedinjene Slovenije je zahteval združitev Slovencev v eno deželo, slovenski parlament, slovensko vlado, slovenščino v šole in urade.

2

Prvi je predstavil program Zedinjene Slovenije.

3

Bela, modra, rdeča.

4

Pesnik želi, da bi prišel čas, ko bodo po vsem svetu narodi svobodni, ko ne bo prepirov (vojn) in bodo narodi živeli drug poleg drugega kot dobri sosedje. (Ob nalogi seveda ponovimo, da je to zdaj besedilo slovenske himne.)

atlas Str. 36: Karta Slovenske dežele pod Avstro-Ogrsko. Učenci ob karti ponovijo, v katerih deželah so živeli Slovenci in kako so se imenovali. Na majhni karti celotne monarhije vidijo, da je bilo naše ozemlje le majhen del države. Približno območje celotne države pokažemo na političnem zemljevidu Evrope in naštejemo še druge narode v njej. Zemljevid prikazuje sicer čas po letu 1867, ko se je habsburška monarhija razdelila na dva dela, avstrijskega in ogrskega. V času pomladi narodov pa je bilo vse to ozemlje del avstrijskega cesarstva in še nekoliko večje je bilo. Vendar to za ponovitev o deželah ni bistveno.

sprotno spremljanje učencev poznavanje himne in ravnanja ob igranju himne

pripomočki 194

02_slovenija nasa domovina.indd 194

slovenska zastava, posnetek himne

21/10/2006 00:25:31


literatura Za učence: Stane Granda: Hočemo Slovenijo, zbirka Ilustrirana zgodovina Slovencev za otroke, Mladika, Ljubljana, 1999. Utrinki iz slovenske zgodovine. Zgodbe iz naše davne preteklosti, zbirka Ali veš?, Karantanija, Ljubljana, 2005. Za učitelja: Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2001. Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979. Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994. Slovenci skozi čas, Mihelač, Ljubljana, 1999. Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999. Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987–2002 (geslo Zedinjena Slovenija).

195

02_slovenija nasa domovina.indd 195

21/10/2006 00:25:31


SLOVENCI SKOZI ČAS

Prva in druga svetovna vojna Pri tej enoti poudarimo predvsem strahote obeh vojn, odpor proti okupatorju in potrebo po miroljubnem reševanju sporov, kar je eden od pomembnih vzrokov nastanka Evropske unije in njenih ciljev. Kot zgodovinski vir uporabimo filmske posnetke, ki dajo učencem vizualne predstave obeh obdobij ob spoznavanju propagandne in informativne vloge novega medija. Prva svetovna vojna Slovence je v prvi svetovni vojni najbolj prizadela soška fronta, ker se je odvijala na našem ozemlju. Civilno prebivalstvo se je moralo izseliti v notranjost Avstro-Ogrske. V zaledju vojne pa je prebivalstvo trpelo zaradi pomanjkanja hrane, kurjave, bolezni in zaradi vesti o smrti sinov, bratov, mož, saj je padlo več kot 45 000 Slovencev.

osnovi, potem pa so jih mobilizirali in leta 1944 je bilo okoli 40 000 partizanov. • Okupatorji so izseljevali Slovence v Nemčijo, Srbijo, Hrvaško, Italijo (80 000). Prisilno delo, koncentracijska taborišča, zapiranje v zapore, streljanje talcev, cilj uničiti slovenski narod. V delu pod Nemčijo so bila razpuščena slovenska društva, celo gasilska, zaplenjeno je bilo njihovo premoženje; šole, uradi, cerkve so bile spet samo nemške. Pod Italijo, Madžarsko je italijanizacija, madžarizacija potekala bolj postopno – dvojezični uradi, italijanščina v šoli poleg slovenščine. • Nemški okupator je zahteval vojaško obveznost, vojno gospodarstvo, obvezno oddajanje pridelkov, živine, odvoz delovne sile v Nemčijo.

Druga svetovna vojna • Napad (6. april 1941) in okupacija Slovenije ter delitev med Nemčijo, Italijo in Madžarsko. • Odpor proti okupatorju, 27. april 1941 ustanovitev Osvobodilne fronte, ki vodi oboroženi boj partizanov. 27. april praznujemo kot Dan upora proti okupatorju. Prvi dve leti so prihajali ljudje med partizane na prostovoljni

Novejši državni prazniki, ki niso prosti dnevi, in so povezani s koncem prve in druge svetovne vojne: • 17. avgust: združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom • 15. september: vrnitev Primorske k matični domovini • 23. november: dan Rudolfa Maistra

cilja Spoznavajo grozote prve in druge svetovne vojne, pomen dneva upora proti okupatorju in potrebo po miroljubnem reševanju sporov. Spoznavajo film kot zgodovinski vir.

ključne besede prva svetovna vojna, soška fronta, druga svetovna vojna, dan boja proti okupatorju, partizani

ključna vprašanja Kaj je vojna? Kateri vojni sta v preteklem stoletju najbolj prizadeli Slovence in kako? Kdo so bili partizani? Kdaj praznujemo dan upora proti okupatorju in zakaj na ta dan?

predlogi za pouk 1

196

02_slovenija nasa domovina.indd 196

Prikažemo nekaj posnetkov prve svetovne vojne (zbirka Kronika 20. stoletja) in pogovor o vojni na splošno. Kaj je vojna? Razlika med napadalnim in obrambnim

21/10/2006 00:25:31


vojskovanjem. Značilnosti vojskovanja v prvi svetovni vojni. Pogovor o filmu kot zgodovinskem viru. Kdaj je bil film posnet? Kdo ga je posnel? S kakšnim namenom je bil film posnet? Kaj prikazuje? Je dogajanje resnično ali zaigrano? 2

Ob zemljevidu Evrope kratka razlaga prve svetovne vojne s poudarkom na dogajanju na našem ozemlju, soški fronti (zemljevid v učbeniku) in trpljenju ljudi v vojni.

3

Preberemo zapis Janeza Messesnela Čudež pri Kobaridu (v: Utrinki iz slovenske zgodovine. Od revolucionarnega leta 1848 do konca 1. svetovne vojne) ali odlomek iz zbirke 20. stoletje v zgodovinskih virih, besedah in slikah, Od začetka dvajsetega stoletja do konca prve svetovne vojne, poglavje Življenje vojakov in civilnega prebivalstva med vojno. Pogovor.

4

Uvrstimo prvo svetovno vojno na časovni trak.

5

UČBENIK

6

DELOVNI ZVEZEK

7

Filmski posnetek druge svetovne vojne (zbirka Kronika 20. stoletja) in pogovor. Kaj prikazuje odlomek? Ali se vidi in kako, da je film posnet pozneje kot film iz obdobja prve svetovne vojne? Kdo je film posnel, s kakšnim namenom? Ali prikazuje resnično dogajanje ali zaigrano? Katere podobnosti, razlike med obema vojnama opazimo?

8

Kratka razlaga okupacije in nastanka oboroženega odpora ob stenskem zemljevidu Slovenije in karti razdelitve Slovenije v atlasu.

9

Ogled odlomka filma Ne joči, Peter. Pogovor o vsebini in o razliki med umetniškim filmom in filmom kot zgodovinskim virom.

1

,

2

,

3

10 UČBENIK 11 DELOVNI ZVEZEK

4

,

5

,

6

,

7

,

8

12 Samostojno delo doma: učenci preberejo krajše mladinsko literarno delo o drugi svetovni vojni.

učbenik

 126–127

Karta na str. 126. Razlaga pojma fronta in opis bojevanja na fronti. Soška fronta je bila dolga 90 km. Pokažemo jo tudi na stenski karti. Besedilo na str. 126 brez zadnjega odstavka. Glasno branje po odstavkih in pogovor. Preostalo besedilo in slike. Glasno branje, pogovor. Končamo s poudarkom na prizadevanju za miroljubno reševanje sporov tudi med državami. Ker je bila Evropa v preteklem stoletju v dveh vojnah med njenimi narodi tako zelo prizadeta, so se po drugi svetovni vojni začela prizadevanja za prostovoljno in miroljubno povezovanje držav, ki je prešlo v nastanek Evropske unije, kjer naj bi se vsi spori reševali sproti, miroljubno in demokratično.

02_slovenija nasa domovina.indd 197

197

21/10/2006 00:25:32


delovni zvezek

Prva in druga svetovna vojna

 88–89

1 V katerem delu slovenskega ozemlja je bila prva svetovna vojna najhuj{a?

2 Kdo se je bojeval na so{ki fronti?

8 Med drugo svetovno vojno je delovalo pri nas ve~ partizanskih bolni{nic. Ena od njih je bila Bolni{nica Franja. Bolni{nica Franja je delovala od leta 1943 blizu Cerkna. Bila je zelo dobro skrita v soteski Pasice. Tu se je zdravilo veliko ranjencev. Nemci je niso odkrili. Kaj meni{, zakaj so bile potrebne skrite partizanske bolni{nice?

3 Kaj se je zgodilo s prebivalci Poso~ja in Krasa med boji na so{ki fronti?

4 Kateri okupatorji so si razdelili na{e ozemlje leta 1941?

Slovenci v Jugoslaviji 5 Od kdaj do kdaj je trajala druga svetovna vojna na slovenskem ozemlju? Od

1 Kaj pomeni kratica Kraljevina SHS?

do

2 Kako je bila razdeljena Kraljevina Jugoslavija? Pomagaj si z zemljevidom. 6 Opi{i, kako so okupatorji ravnali s slovenskim prebivalstvom.

3 Na{tej republike v SFRJ.

7 Ali se je slovensko prebivalstvo nasilju okupatorja uprlo in kako?

4 Slovenci smo `e v prvi Jugoslaviji gradili smu~arske skakalnice. Leta 1936 je Avstrijec Bradl pri nas presko~il 100 m. Kje je ta skakalnica in kak{en je njen rekord danes?

88

89

Odgovore nalog 1–4 najdejo učenci v učbeniku. 1

Prva svetovna vojna je bila najhujša na zahodu Slovenije, v Posočju.

2

Na soški fronti so se bojevali vojaki Italije in Avstro-Ogrske. (Italijani so napovedali vojno Avstro-Ogrski leta 1915, v nekaj dneh so zasedli Brda, Kobariško, Trsta pa jim ni uspelo zavzeti. Oblikovala se je vojna črta – fronta, ki je trajala dve leti in zahtevala zelo veliko življenj. O tem zdaj pričajo številna pokopališča, še vidni ostanki vojne v pokrajini, muzej v Kobaridu …)

3

Prebivalstvo je bežalo v notranjost države. (Največ beguncev je vojni čas preživelo v različnih taboriščih v avstrijskem delu monarhije, manjši del pa je italijanska okupacijska oblast odpeljala v Italijo.)

4

Italijani, Nemci, Madžari (karta v učbeniku ali atlasu).

5

Druga svetovna vojna je trajala od leta 1941 do 1945.

6

Veliko Slovencev so izselili v Srbijo, v Nemčijo na prisilno delo, v koncentracijska taborišča. Veliko so jih ustrelili kot talce.

7

Slovenci so se okupatorju uprli. Že 27. aprila 1941 so se napredne organizacije povezale in ustanovile Osvobodilno fronto, ki je organizirala oboroženi boj. 27. april praznujemo kot dan upora proti okupatorju. Borce odporniškega gibanja so imenovali partizani. (To so bili prostovoljci, ki so se zbirali v zaledju okupatorja po gozdovih, zaselkih, samotnih kmetijah, oblikovali majhne enote, napadali ponoči, iz zased, na velikem območju, saj so dobro poznali teren. Izogibali so se frontalnim spopadom z močnejšim sovražnikom.)

8

V partizanskih bolnišnicah so zdravili v bojih ranjene partizane. Skrite so bi zato, da jih okupatorjevi vojaki niso uničili.

atlas Str. 37: Karta Slovenija pod okupacijo med drugo svetovno vojno. Učenci preberejo naslov, pogledajo legendo, nato pa poiščejo domačo pokrajino. Kdo jo je okupiral? Kdo je okupiral Ljubljano? Zakaj piše Italija vse do Postojne?

sprotno spremljanje učencev razlikovanje med filmom kot zgodovinskim virom in umetniškim filmom

198

02_slovenija nasa domovina.indd 198

21/10/2006 00:25:32


pripomočki odlomki iz filma Kronika 20. stoletja, 1910–1919, 1940–1949 (posnetki iz vojnega obdobja) odlomki iz filma Ne joči, Peter zbirka 20. stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah, Od začetka dvajsetega stoletja do konca prve svetovne vojne (zbirko ima verjetno zgodovinar na šoli) stenski zemljevid Slovenije stenski časovni trak, fotografije iz prve in druge svetovne vojne literarna mladinska dela, ki se dogajajo v vojnem obdobju, npr. Bevkova (Učiteljica Breda, Mali upornik, Črni bratje), Seliškarjeve Mule, Zgodnje zgodbe Kajetana Koviča.

literatura Za učence: Utrinki iz slovenske zgodovine. Od revolucionarnega leta 1848 do konca 1. svetovne vojne, zbirka Ali veš?, Karantanija, Ljubljana, 2005. Petra Svoljšak, Rudi Skočir: Prvi med junaki je naš kranjski Janez, zbirka Ilustrirana zgodovina Slovencev za otroke, Mladika, Ljubljana, 1997. Za učitelja: Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2001. Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979. Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994. Slovenci skozi čas, Mihelač, Ljubljana, 1999. Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999. Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987–2002 (gesli prva svetovna vojna, druga svetovna vojna). Tomaž Weber, Drago Novak, Zoran Radonjič: 20. stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah, Od začetka dvajsetega stoletja do konca prve svetovne vojne, DZS, Ljubljana, 1996. Filmski dokumenti iz NOB, Andromeda, Ljubljana, 1995, posneto 1950, videokaseta (približno 75 minut). Kronika 20. stoletja. 1910–1919, 1940–1949, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998 (knjigi in videokaseti).

199

02_slovenija nasa domovina.indd 199

21/10/2006 00:25:33


SLOVENCI SKOZI ČAS

Slovenci v Jugoslaviji Poudarimo obstoj dveh Jugoslavij. Prva je bila kraljevina, razdeljena na banovine (Dravska banovina), in druga republika, razdeljena na 6 republik. Precej Slovencev pa je ostalo v sosednjih državah: v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Natančnih imen države in podrobnejše delitve ne zahtevajmo od učencev, razen ob zemljevidih. Po utrditvi te zadnje učne teme iz sklopa Slovenci skozi čas potrebujejo učenci dovolj časa in čim bolj raznolike dejavnosti, da vsebine utrdijo, povežejo in osmislijo. Pripravimo (ali pa to naredijo učenci) lističe z vprašanji o temeljnih dejstvih zgodovine Slovencev, lističe z odgovori, morda didaktične igre (v obliki igre Človek ne jezi se in polji z vprašanji, igre Spomina ali kart, kjer iščejo pare dogodki – obdobje ipd.), pripravimo kviz … Pri pripravi vprašanj nam bo v pomoč kratek pregled pomembnejših mejnikov zgodovine Slovencev in državnih praznikov, ki obeležujejo pomembne dogodke. Učencem ni treba znati letnic, dogodke predvsem ustrezno zaporedno razvrščajo. Zapomnijo pa naj si državne praznike in dogodke, ki jih obeležujejo (http://www.uvi.si/ /slo/slovenija/kratka-predstavitev/zgodovina; julij 2006). • 6. stoletje: predniki današnjih Slovencev so se prvič naselili na tem območju • 7. stoletje: kneževina Karantanija, prva slovenska država • po letu 820 postane Karantanija del frankovske države; Karantanci prevzamejo krščanstvo in počasi izgubljajo samostojnost • 9. stoletje: Brižinski spomeniki, najstarejši zapis v slovenskem jeziku • od 14. stoletja do 1918: slovenske pokrajine postanejo del nemškega cesarstva, pozneje avstro-ogrske monarhije • obdobje reformacije postavi temelje slovenskega knjižnega jezika in prinese Slovencem prvo slovensko tiskano knjigo leta 1550 in leta 1584 slovenski prevod biblije (državni praznik: 31. oktober – dan reformacije) • 1848: zahteva po združitvi vseh Slovencev v enotnem kraljestvu znotraj avstrijskega cesarstva – program Zedinjene Slovenije

• 1918: konec prve svetovne vojne (državni praznik: 23. november – dan Rudolfa Maistra, ki je tega dne v Mariboru razorožil nemško vojsko ter zasedel slovensko narodnostno ozemlje na Štajerskem – današnja meja z Avstrijo); v Kraljevini Jugoslaviji so Slovenci živeli v Dravski banovini • 1919: priključitev Prekmurja h Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (državni praznik: 17. avgust – združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom) • 29. november 1945: Slovenci dobijo lastno republiko v okviru Federativne ljudske republike Jugoslavije • 15. 9. 1947: ponovna združitev večjega dela Primorske s Slovenijo na podlagi pariške mirovne pogodbe (državni praznik: 15. september – vrnitev Primorske k matični domovini) • april 1990: prve demokratične volitve • december 1990: plebiscit za suvereno in samostojno državo (88,5 % prijavljenih volivcev glasovalo za, državni praznik: 26. december – dan samostojnosti in enotnosti) • 25. junij 1991: Slovenija razglasi neodvisnost (državni praznik: 25. junij – dan državnosti) • 23. december 1991: sprejem nove slovenske ustave • 15. januar 1992: Evropska unija uradno prizna Slovenijo • 22. maja 1992: Slovenija postane stalna članica OZN • 1. maja 2004: Slovenija postane članica EU Državni prazniki, ki obeležujejo pomembne dogodke: • 27. april: dan upora proti okupatorju • 1. in 2. maj: praznik dela • 25. junij: dan državnosti • 17. avgust: združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom • 15. september: vrnitev Primorske k matični domovini • 23. november: dan Rudolfa Maistra • 26. december: dan samostojnosti in enotnosti

200

02_slovenija nasa domovina.indd 200

21/10/2006 00:25:33


cilji Spoznavajo preteklost Slovencev v obeh Jugoslavijah, razliko med kraljevino in republiko. Se urijo v branju zgodovinskih kart in časovnega traku. Ponovijo in utrdijo temeljna dejstva zgodovine Slovencev.

ključne besede Jugoslavija, kraljevina, Dravska banovina, republika, Slovenija

ključna vprašanja S katerimi narodi smo se Slovenci združili v Jugoslaviji? Kakšna je bila razlika med Jugoslavijo pred drugo svetovno vojno in po njej? V kateri Jugoslaviji smo bili Slovenci samostojnejši?

predlogi za pouk 1

Ogled odlomkov filma Kronika 20. stoletja (med obema vojnama, po drugi svetovni vojni), pogovor. Primerjava odlomkov, podobnosti, razlike. Zbirka 20. stoletje v zgodovinskih virih, besedah in slikah, Od začetka dvajsetega stoletja prve svetovne vojne (zbirko ima verjetno zgodovinar na šoli).

2

Atlas in razlaga/ponovitev pojmov kraljevina, republika. Razlaga položaja Slovencev v obeh Jugoslavijah.

3

Dopolnimo časovne trakove.

4

DELOVNI ZVEZEK

5

Ponovitev ob slikovnem gradivu. Povečamo in razrežemo politični karti obeh Jugoslavij, fotokopiramo fotografije kralja Aleksandra Karađorđevića, Josipa Broza - Tita, državna grba, bankovce – vsak učenec dobi en kos. Skupaj sestavimo dva plakata – Kraljevina Jugoslavija in Socialistična federativna republika Jugoslavija. Vsak učenec pravilno uvrsti sliko in to utemelji. Napišejo podnapise.

6

UČBENIK

7

Ponovitev celotnega sklopa Slovenci skozi čas. Predstavimo ključna vprašanja, na katera morajo znati odgovoriti; učencem damo čas za ponavljanje in samopreverjanje znanja v skupinah; znanje preverimo s kvizom ali didaktičnimi igrami; nato znanje tudi ocenimo.

201

02_slovenija nasa domovina.indd 201

21/10/2006 00:25:33


učbenik

 128–129

Vsebina teme je zelo zahtevna, saj vsebuje vrsto podatkov in pojmov, ki učencem niso razumljivi. Zato se zadržimo predvsem pri časovnem traku, obeh zemljevidih in povzetku. Učenci opazujejo in opisujejo sliko bankovcev. Oba imata napise samo v cirilici, kar kaže na neenakopravnost narodov. Na prvem so sveti Jurij, pravoslavna cerkev in grb Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na drugem kmetica, polje, kmetijski pridelki – ponazarjajo, da je SFRJ država delavcev in kmetov, zapisi so v 4 jezikih, kar kaže na večjo enakopravnost narodov.

delovni zvezek

 89

8 Med drugo svetovno vojno je delovalo pri nas ve~ partizanskih bolni{nic. Ena od njih je bila Bolni{nica Franja. Bolni{nica Franja je delovala od leta 1943 blizu Cerkna. Bila je zelo dobro skrita v soteski Pasice. Tu se je zdravilo veliko ranjencev. Nemci je niso odkrili. Kaj meni{, zakaj so bile potrebne skrite partizanske bolni{nice?

Slovenci v Jugoslaviji 1 Kaj pomeni kratica Kraljevina SHS?

2 Kako je bila razdeljena Kraljevina Jugoslavija? Pomagaj si z zemljevidom.

3 Na{tej republike v SFRJ.

4 Slovenci smo `e v prvi Jugoslaviji gradili smu~arske skakalnice. Leta 1936 je Avstrijec Bradl pri nas presko~il 100 m. Kje je ta skakalnica in kak{en je njen rekord danes?

89

Odgovore nalog 1–3 učenci najdejo v učbeniku, odgovor naloge 4 pa poiščemo na spletu. 1

Kraljevina SHS pomeni Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.

2

Kraljevina Jugoslavija je bila razdeljena na 9 banovin. Slovenija se je imenovala Dravska banovina.

3

Republike v SFRJ so bile: Slovenija, Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina, Črna gora in Makedonija.

4

Skakalnica je v Planici. Rekord iz leta 2005 pa je 239 m (http://www.planica.info/ – julij 2006).

atlas Str. 36, 37: Karti Slovenija v Kraljevini Jugoslaviji in Slovenija v socialistični Jugoslaviji.

202

02_slovenija nasa domovina.indd 202

Učenci preberejo naslov, pogledajo legendo. Primerjajo zunanje meje obeh Jugoslavij, notranjo delitev. Po čem so se imenovale banovine (po rekah) in po kom republike (narodih)? H kateri državi je bil po prvi svetovni vojni priključen velik del zahodne Slovenije? Kje je bilo glavno mesto Jugoslavije?

21/10/2006 00:25:33


sprotno spremljanje učencev delo s karto, časovnim trakom, slikovnim gradivom

pripomočki časovni trak, stenska karta Evrope videoposnetek: Kronika 20. stoletja. 1920–1929, 1950–1959, 1960–1969 kopije fotografij, lahko iz zbirke 20. stoletje v zgodovinskih virih, besedah in slikah, Slovenci v državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, v Kraljevini SHS in Jugoslaviji (1918–1941) povečani kopiji kart iz atlasa, razrezani po banovinah oz. republikah

literatura in viri Za učence: Utrinki iz slovenske zgodovine. Od revolucionarnega leta 1848 do konca 1. svetovne vojne, zbirka Ali veš?, Karantanija, Ljubljana, 2005. Utrinki iz slovenske zgodovine. Od 2. svetovne vojne do samostojnosti, zbirka Ali veš?, Karantanija, Ljubljana, 2005. Za učitelja: Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2001. Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979. Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994. Slovenci skozi čas, Mihelač, Ljubljana, 1999. Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999. videoposnetek: Rudi Klarič: Zgodovina Slovencev v filmskih freskah. Retrospektiva dokumentarnih filmov Rudija Klariča, del 11, Prečuden cvet (25 let > od Kraljevine SHS do SFRJ), Cultura Europaea, Ljubljana, 1994. Kronika 20. stoletja. 1920–1929, 1950–1959, 1960–1969, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998 (knjige in videokasete).

203

02_slovenija nasa domovina.indd 203

21/10/2006 00:25:34


03_nasa drzava slovenija.indd 204

21/10/2006 00:26:07


NAŠA DRŽAVA, REPUBLIKA SLOVENIJA

205

03_nasa drzava slovenija.indd 205

21/10/2006 00:26:07


Okvirni čas: 9 ur V zadnjem tematskem sklopu je poudarek na državljanski vzgoji v ožjem pomenu – učenci so državljani Republike Slovenije in državljani Evropske unije. Učenci spoznavajo osnovno organiziranost in delovanje države, ves čas pa ob konkretnih primerih predstavljamo temeljna načela naše države: svoboda, demokracija, pravna in socialna država, človekove pravice, sodelovanje med državami ... Tema je zahtevna in precej abstraktna, vendar jo lahko z učnimi metodami, ki temeljijo na izkustvenem učenju zelo približamo učencem. V prvem delu učenci spoznavajo državo Republiko Slovenijo, končamo pa s spoznavanjem Evropske unije. V učnem načrtu, ki je bil sprejet precej pred vključitvijo Slovenije v Evropsko unijo, je slednja premalo poudarjena. Predlagamo razširitev teme z vključitvijo v katerega od evropskih projektov za osnovne šole. Izkušnje sodelovanja ne more nadomestiti nobena učna metoda. Ker pa sodelovanje in projekti zahtevajo precej časa, uvrščenost učne enote na konec šolskega leta ni najbolj ustrezna. Celoten vsebinski sklop lahko premaknemo pred sklop Slovenci skozi čas ali celo na začetek spoznavanja slovenskih pokrajin.

UČNI CILJI Učenci: – spoznavajo organiziranost slovenske države, – spoznavajo simbole, znake in himno države, – spoznavajo glavno mesto, – spoznavajo pojme zamejstvo in manjšina, izseljenstvo, zdomstvo, – spoznavajo osnovne predstave o Slovencih v zamejstvu in o slovenskih izseljencih, – spoznavajo pomen in pravice narodnih manjšin pri nas, – spoznavajo prizadevanja Slovenije za boljše sodelovanje z drugimi državami. – znajo našteti državne simbole, – znajo opisati grb, – znajo našteti manjšine v Sloveniji, – znajo pokazati na zemljevidu, kje živijo Slovenci v zamejstvu in po svetu.

STANDARDI ZNANJA Učenec zna: ••

predstaviti organiziranost slovenske države,

••

predstaviti simbole, znake in himno države,

opisati glavno mesto in njegov pomen,

našteti državne simbole,

opisati grb;

•••

razložiti pojme zamejstvo in manjšina, izseljenstvo, zdomstvo,

••

pojasniti pomen in pravice narodnih manjšin pri nas,

••

navesti prizadevanja Slovenije za boljše sodelovanje z drugimi državami,

našteti manjšine v Sloveniji,

pokazati na zemljevidu, kje živijo Slovenci v zamejstvu in po svetu.

206

03_nasa drzava slovenija.indd 206

21/10/2006 00:26:07


NAŠA DRŽAVA, REPUBLIKA SLOVENIJA

Samostojna Slovenija O temi učenci verjetno že precej vedo, saj je to vsebina, ki je vezana na glavna državna praznika na dan samostojnosti in enotnosti ter dan državnosti. Poudarimo enotnost prebivalcev Slovenije pri odločitvi za samostojno državo (plebiscita se je udeležilo 93,2 % volilnih upravičencev, 88,5 % jih je na vprašanje »Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« odgovorilo pritr-

dilno) ter pripravljenost Slovencev, da z orožjem branijo samostojnost. Za vsako državo je pomembno, da jo priznajo druge države, da jo sprejmejo v Organizacijo združenih narodov. Za pravno delovanje države pa je pomembno, da zapišejo temeljna načela in oblike družbene, politične in gospodarske ureditve države, da sprejmejo ustavo.

cilj Spoznavajo pomen dneva samostojnosti in enotnosti ter dneva državnosti, simbole, znake in himno države.

ključne besede 26. december – dan samostojnosti in enotnosti, 25. junij – dan državnosti, osamosvojitev leta 1991, desetdnevna vojna, ustava

ključna vprašanja Kdaj smo se Slovenci odločili za samostojno državo in zakaj? Kdaj smo postali samostojna država? Kaj je ustava in kaj zagotavlja državljanom Slovenije?

predlogi za pouk 1

Uvod v tematski sklop naredimo z »radovednimi vprašanji«. Vsakemu učencu pritrdimo na hrbet listič s številko in vprašanjem, ki ga učenec ne sme videti. Vprašanja morajo biti ozko zastavljena in konkretna. Učenci se gibljejo po razredu in zbirajo odgovore na svoja vprašanja. S sabo nosijo list papirja in pisalo ter zapišejo odgovore na svoje vprašanje. Vsakega učenca označijo s številko njegovega vprašanja. Ko vprašajo vse učence, poskusijo ugotoviti, katero vprašanje je napisano na njihovem hrbtu. Nazadnje snamejo listič in primerjajo vprašanji. Vprašanja pritrdimo na list in ugotovimo, na katera učenci niso znali odgovoriti. Primeri vprašanj: 1) 2) 3) 4) 5) 6) 7) 8) 9) 10) 11) 12)

03_nasa drzava slovenija.indd 207

Kdaj praznujemo dan samostojnosti? Kdaj praznujemo dan državnosti? Kaj praznujemo 26. decembra? Kaj praznujemo 25. junija? Katera vojska nas je napadla po razglasitvi samostojnosti? Koliko dni je trajala vojna za neodvisnost? Kaj je ustava? Katere barve sestavljajo slovensko zastavo? Kakšno je besedilo slovenske himne? Kaj naredimo med igranjem himne? Kakšen je slovenski grb? Kdo je predsednik Republike Slovenije?

207

21/10/2006 00:26:08


13) 14) 15) 16) 17) 18) 19) 20) 21) 22) 23) 24) 25) 26) 27) 28) 29) 30)

Kdo je predsednik vlade Republike Slovenije? Kateri državni organ sprejema zakone? Kdo voli predsednika? Na koliko let volimo poslance? Kateri (avtohtoni) narodni manjšini živita v Sloveniji? Kje živijo zamejski Slovenci? Kam so se izseljevali Slovenci v preteklosti? Katero je glavno mesto Republike Slovenije? Kako se imenuje denar v Sloveniji? Koliko držav je v Evropski uniji? Kakšna je zastava Evropske unije? Katera skladba je himna Evropske unije? Kaj je narisano na »slovenskih« kovancih evra? Koliko občin je v Sloveniji? Katera gora je simbol Slovencev? Koliko prebivalcev ima Slovenija? Kateri so uradni jeziki v Sloveniji oz. njenih delih? Katero državno telo sprejema najpomembnejše odločitve v državi?

2

Pregled tematskega sklopa v učbeniku. Učenci prelistajo učbenik, preberejo naslove. Seznanimo jih s preverjanjem in ocenjevanjem znanja tega sklopa.

3

Preberemo odlomek iz slavnostnega govora tedanjega predsednika Slovenije Milana Kučana ob razglasitvi neodvisnosti (Utrinki iz slovenske zgodovine, Od 2. svetovne vojne do samostojne Slovenije, str. 46, 47.) ali pogledamo odlomek posnetka razglasitve. Pogovor.

4

Preprosto razložimo vzroke osamosvojitve in dogodke osamosvajanja. Na časovni trak zapišemo datuma 26. 12. 1990 (odločitev za samostojnost) in 25. 6. 1991 (samostojna država). Pokažemo Ustavo Republike Slovenije, preberemo kakšen člen, ki je učencem razumljiv.

5

UČBENIK

6

DELOVNI ZVEZEK

1

,

2

,

3

,

4

Učenci odgovore poiščejo ali preverijo v učbeniku. 7

Preberemo kratek odlomek Tank iz opisa desetdnevne vojne Francija Steleta (Utrinki iz slovenske zgodovine, Od 2. svetovne vojne do samostojne Slovenije, str. 48, 49). Pogovor o vojni (napadalni in obrambni vojni) in vlogi slovenske vojske, vojaškem poklicu …

učbenik Samostojna Slovenija

 132–133

Po~asen gospodarski razvoj Jugoslavije je utesnjeval Slovenijo. Slovenci smo zahtevali tudi ve~ osebnih svobo{~in in pravico do politi~nega zdru`evanja. Dovoljena je bila samo ena politi~na stranka, tako da so bile vedno glasnej{e zahteve po ve~strankarskem sistemu. Prav tako se nismo hoteli ukloniti pritiskom beograjskih oblasti, ki so `elele {e bolj vplivati na `ivljenje v Sloveniji. Zahteve po samostojnosti so bile iz dneva v dan glasnej{e.

Slovenija si je zelo prizadevala, da bi jo druge dr`ave priznale kot samostojno dr`avo. To se je zgodilo v za~etku leta 1992. Istega leta je bila Slovenija sprejeta za polnopravno ~lanico Organizacije zdru`enih narodov. Sedaj `ivimo v samostojni dr`avi Republiki Sloveniji. @e med pripravami na osamosvojitev je za~ela nastajati nova ustava. To je temeljni zakon, ki naj bi poslej v samostojni Sloveniji urejal vsa pomembna dru`bena vpra{anja. Konec leta 1991 so v parlamentu sprejeli Ustavo Republike Slovenije, ki dolo~a, da je Slovenija demokrati~na in socialna dr`ava z ve~strankarskim sistemom. Ustava zagotavlja tudi vse ~love{ke pravice.

Umik Jugoslovanske ljudske armade iz Slovenije

Trije predsedniki leta 1991. Predsednik predsedstva Republike Slovenije, Milan Ku~an, predsednik skup{~ine, France Bu~ar, in predsednik vlade, Lojze Peterle.

Kaj pomeni Majni{ka deklaracija leta 1989 je `e govorila o dr`avi, v kateri bodo Slovenci lahko samostojno odlo~ali.

23. decembra 1990 je bil za Slovenijo pomemben dan. Tega dne se je ve~ina Slovencev na glasovanju izrekla za samostojno dr`avo. V spomin na ta dogodek praznujemo vsako leto 26. decembra dan samostojnosti. Na ta dan so objavili rezultate glasovanja. ^ez pol leta, 25. junija 1991, smo razglasili neodvisno dr`avo Slovenijo. Na ta dan praznujemo dan dr`avnosti. Slovenska policija je prevzela nadzor nad slovenskimi mejnimi prehodi. Slavnostna razglasitev samostojnosti Slovenije je bila 26. junija 1991 na dana{njem Trgu republike v Ljubljani. @e naslednji dan je Jugoslovanska ljudska armada (JLA) pri~ela z voja{kimi akcijami proti Sloveniji. Temu sta se uprli Slovenska teritorialna obramba in policija. Pri{lo je do spopadov, ki so trajali deset dni. 132

208

03_nasa drzava slovenija.indd 208

Organizacija zdru`enih narodov (OZN) – mednarodna organizacija za ohranitev miru in miroljubno sodelovanje med narodi

Slavnostna razglasitev samostojne Slovenije na Trgu republike v Ljubljani

Ustava Republike Slovenije

Konec leta 1990 smo se dr`avljani Slovenije z veliko ve~ino odlo~ili za samostojno dr`avo. 25. junija 1991 smo razglasili samostojnost in se uprli napadu JLA. Leta 1992 so slovensko dr`avo priznale druge dr`ave, zatem so nas sprejeli tudi v Organizacijo zdru`enih narodov. 133

Besedilo je zahtevno. Za lažje strukturiranje in razumevanje besedila učencem vnaprej napišemo na tablo pet ključnih gesel v nepravilnem zaporedju, ki jih priredijo odstavkom, npr. A – razglasitev samostojnosti, B – razlogi za samostojnost, C – nova

21/10/2006 00:26:08


ustava, Č – odločitev za samostojnost, D – priznanje drugih držav. Črke pred gesli napišejo s svinčnikom k odstavkom. Primerjajo s sošolcem, se pogovorijo in ob razlikah poiščejo skupno rešitev.

delovni zvezek

 90

Samostojna Slovenija 1 Kdaj praznujemo: Dan samostojnosti? Dan dr`avnosti?

2 Zakaj smo se Slovenci `eleli osamosvojiti in si ustvariti svojo dr`avo?

3 Kaj se je zgodilo po razglasitvi samostojnosti?

4 Kdaj so na{o samostojnost priznale prve dr`ave? 90

Vse odgovore lahko poiščejo učenci v učbeniku. 1

Dan samostojnosti in enotnosti – 26. december; dan državnosti – 25. junij.

2

Želeli smo hitrejši gospodarski razvoj (velik delež denarja, zbranega z različnimi dajatvami, je šel v Beograd in v druge manj razvite republike; slabše gospodarjenje z družbeno lastnino, večja zasebna podjetja niso bila dovoljena …), več osebnih svoboščin (svoboda govora, političnega združevanja), pravico do političnega združevanja (dovoljena je bila samo ena politična stranka – Zveza komunistov).

3

Začela se je desetdnevna vojna. Jugoslovanska vojska je začela vojaške akcije, ki sta jih preprečili Slovenska teritorialna obramba in policija.

sprotno spremljanje učencev predznanje učencev o tematskem sklopu, delo z besedilom

pripomočki lističi z napisanimi vprašanji in lepilni trak ali kljukice za pritrjevanje Ustava Republike Slovenije Utrinki iz slovenske zgodovine. Od 2. svetovne vojne do samostojnosti, zbirka Ali veš?, Karantanija, Ljubljana, 2005.

literatura Utrinki iz slovenske zgodovine. Od 2. svetovne vojne do samostojnosti, zbirka Ali veš?, Karantanija, Ljubljana, 2005. Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994. Slovenci skozi čas, Mihelač, Ljubljana, 1999. Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999. Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987–2002 (gesli Slovenci, Slovenija).

209

03_nasa drzava slovenija.indd 209

21/10/2006 00:26:08


NAŠA DRŽAVA, REPUBLIKA SLOVENIJA

Kako je organizirana država Slovenija Slovenija je demokratična republika, ki temelji na načelu razdelitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. Predsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil. Predsednika se izvoli na neposrednih volitvah za največ dve petletni obdobji. Najvišji zakonodajni organ je državni zbor (90 poslancev), ki sprejema zakone. Državni svet (40 članov) opravlja svetovalno vlogo in zastopa nosilce socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Vlada predstavlja izvršilno oblast in je odgovorna državnemu zboru. Sestavljajo jo predsednik vlade in ministri. Potrjuje jo državni zbor.

Sodstvo: Sodniki so pri opravljanju svoje funkcije neodvisni. Vezani so na ustavo in zakon. Sodišča so okrajna in okrožna; višja sodišča so pritožbena sodišča, vrhovno sodišče pa je najvišje sodišče v sodnem sistemu. Prvi slovenski varuh človekovih pravic je bil izvoljen septembra 1994; o svojem delu poroča državnemu zboru. Glavno mesto: Ljubljana (330 000 prebivalcev). Lokalna samouprava: Prebivalci Slovenije uresničujejo lokalno samoupravo v občinah in drugih lokalnih skupnostih. V Sloveniji je več kot 210 občin, od teh jih ima več kot 10 status mestne občine. (Povzeto po: http://www.uvi.si/slo/slovenija/kratka-predstavitev/drzavna-ureditev – julij 2006.)

cilja Spoznavajo organiziranost slovenske države. Spoznavajo simbole, znake in himno države.

ključne besede demokratična republika, volitve, predsednik republike, državni zbor, vlada, državni svet, parlament, državni simboli

ključna vprašanja Kateri so državni simboli? Kdo lahko voli? Koga volimo volivci v Sloveniji? Kdo predstavlja državo Slovenijo? Katero državno telo sprejema najpomembnejše odločitve v državi?

predlogi za pouk

210

03_nasa drzava slovenija.indd 210

1

Zastava, grb, himna – pogovor o vlogi in uporabi državnih simbolov (javne prireditve, državne ustanove, praznovanja ...), lahko ob posnetku razglasitve slovenskega športnika za prvaka ob slovenski himni in dviganju zastave.

2

Kratka razlaga organizacije države Slovenije ob shemi, ki jo sproti pišemo na tablo.

3

UČBENIK

4

Simulacija organizacije in delovanja države (občine). Simulacija bo avtentičnejša, če bo sodelovalo več učencev, zato predlagamo skupno simulacijo več paralelk. Pripravimo »ustavo«, v katero zapišemo pravila za »državo 5. razreda«. Predlagamo nekaj členov, ki jih prilagodite številu udeležencev, času igre … • Država 5. razreda je republika. • Predsednika volijo vsi učenci in učitelji 5. razredov. Predsednik predstavlja državo navzven, se pogovarja z učitelji, ravnateljem …

21/10/2006 00:26:08


• Državni zbor je sestavljen iz poslancev. Število poslancev je 5 na oddelek (se pravi, skupaj 5, 10, 15 ...), odvisno od števila paralelk v igri. Poslance volijo učenci in učitelji 5. razredov. • Poslanec je lahko vsak volivec. Poslance predlagajo politične stranke. • Politična stranka je vsaka skupina učencev, ki šteje več kot npr. 10 članov (pri več paralelkah 15 ali 20), ki morajo biti iz vseh paralelk, in ima svoj program. V programu se opredelijo do določenih vprašanj (postavi jih učitelj in/ali učenci). Npr. pot enodnevne ekskurzije po Sloveniji (do 180 km celotne poti), športni dan (okvire postavimo glede na učni načrt), proslava ob koncu šolskega leta ipd. • Volitve so tajne in neposredne. Volivci izbirajo poslanca, ne stranko. Vsaka stranka ima svojo listo kandidatov, zgornje število prilagodimo številu poslancev, možno je manjše število. • Poslanci, ki prejmejo največ glasov, sestavljajo parlament. Če ima več kandidatov enako število glasov, je izvoljen tisti, katerega stranka ima največ poslancev. • Parlament izbere predsednika parlamenta, ki vodi zasedanja. Nato izbere tričlansko vlado: predsednika vlade in dva ministra – ministra za finančne zadeve in ministra za informiranje. • Vlada predlaga poslancem izvedbo programa. • Poslanci na seji se zavzemajo za program oziroma mu nasprotujejo, glede na to, kateri program zastopajo. • Vlada svoj program dopolni, spremeni, če ni izglasovan z večino, dokler ne pride do potrditve v parlamentu, ko dobi večinsko podporo. • Parlament izbere izmed volivcev vrhovnega sodnika, ki razsoja, kadar pride do sporov, in varuha človekovih pravic, komur se pritožijo volivci, ki menijo, da so jim kršene pravice. Varuh poroča parlamentu, ki poskusi najti rešitev. Morda sprejme ustrezne zakone (pravila vedenja …) itd. • Preostali učenci lahko dobijo vloge državljanov, ustanov, služb. Npr. novinarji poročajo o zasedanjih parlamenta, predlogih vlade, sklepih … Igra traja dlje časa in poteka v več delih: seznanitev z igro in dopolnjevanje »ustave«, nastanek strank s programom, zbiranje članov; izdelovanje liste kandidatov in liste volilnih upravičencev, vzporedno priprava volitev predsednika države, priprava volitev (volilna komisija); volitve, štetje glasov, sestava parlamenta; prvo zasedanje poslancev, izvolitev predsednika vlade in dveh ministrov; vlada pripravi program; zasedanje parlamenta in izbira »poti ekskurzije, dejavnosti ali kraja športnega dneva …«; izvedba dejavnosti. Evalvacija celotne igre: posameznih vlog, težav, počutje vsakega udeleženca, dobrih in slabih strani demokracije … 5

Namesto obsežne simulacije lahko pripravimo krajšo igro vlog. Učenec izvleče listek s svojo vlogo, ki je bolj ali manj natančno opisana.

6

DELOVNI ZVEZEK

7

Atlas

učbenik

Na{a dr`ava je razdeljena na 193 ob~in. Na ~elu vsake ob~ine je `upan. Najvi{ji organ, ki odlo~a o ob~inskih zadevah, je ob~inski svet. ^lani ob~inskega sveta so voljeni na vsake {tiri leta.

Kako je organizirana dr`ava Slovenija

 134–135

Na ~elu dr`ave je predsednik Republike Slovenije. Vsakih pet let ga volijo vsi polnoletni dr`avljani (od dopolnjenega 18. leta dalje). Predsednik republike je vrhovni poveljnik slovenske vojske.

Slovenija je demokrati~na republika vseh dr`avljank in dr`avljanov. Vsaka samostojna dr`ava ima svoje ozemlje, glavno mesto, himno, zastavo in grb. Tudi Slovenija ima vse to.

Zastava – slovenska trobojnica je ostala enaka kot leta 1848. Ob osamosvojitvi smo ji dodali nov dr`avni grb.

Za dr`avno himno smo Slovenci izbrali sedmo kitico Pre{ernove Zdravljice, ki se glasi: »@ive naj vsi narodi, ki hrepene do~akat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, ko rojak, prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak.«

Najvi{ji organ v dr`avi je dr`avni zbor, ki {teje 90 ~lanov in je voljen na vsaka {tiri leta. Ima zakonodajno oblast, kar pomeni, da sprejema zakone in druge pomembne odlo~itve. V dr`avnem zboru odlo~itve sprejemajo z usklajevanjem in glasovanjem. Dr`avnemu zboru zakone predlaga vlada. Vlado sestavljajo predsednik vlade in ministri. Poleg dr`avnega zbora je {e dr`avni svet s 40 ~lani. Dr`avni svet ima posvetovalno vlogo. Dr`avnemu zboru posreduje svoje mnenje o raznih zadevah in zakonih. Dr`avni zbor in dr`avni svet tvorita parlament Republike Slovenije.

Slovenski grb v tej obliki smo dobili leta 1991. Grb ponazarja del na{e zgodovine (tri celjske zvezde), poleg tega je na njem upodobljen Triglav, medtem ko dve valoviti ~rti pod njim ponazarjata morje in reke. VLADO predsednika vlade in ministre

PREDSEDNIKA REPUBLIKE

voli

DR@AVNI ZBOR 90 poslancev

DR@AVNI SVET 40 svetnikov

VOLIVCI VOLIJO

Dvorana dr`avnega zbora

Ve{ – vem Ob raznih slovesnostih, ko igra dr`avna himna, moramo v znak spo{tovanja med igranjem himne stati.

Po osamosvojitvi leta 1991 je Slovenija dobila svoj denar – tolarje. Na bankovcih so bili upodobljeni znani Slovenci. Na tem je Ivana Kobilca, slikarka. Leta 2007 je Slovenija prevzela evropski denar – evro.

134

03_nasa drzava slovenija.indd 211

Kako volimo

Kaj pomeni zakon – splo{no veljaven predpis

Vsaka dr`ava ima svoje simbole (zastavo, grb, himno). Na{a dr`ava je republika, ki jo predstavlja predsednik republike. Najvi{ji organ oblasti je dr`avni zbor, ki ima zakonodajno oblast. Vlada, ki jo sestavljajo predsednik in ministri, skrbi, da se zakoni uresni~ujejo. 135

211

21/10/2006 00:26:09


Utrditev nove snovi ob fotografijah in risbah. Tiho branje besedila na str. 135.

delovni zvezek

 91–92

3 Nari{i slovensko zastavo in grb.

Kako je organizirana dr`ava Slovenija 1 Katera znana Slovenca sta upodobljena na slovenskih evrokovancih? Kaj prikazujejo drugi kovanci?

Plečnikova zamisel stavbe slovenskega parlamenta

Groharjev Sejalec seje zvezde

4 Izra~unaj in zapi{i, ~ez koliko let bo{ polnoleten in bo{ imel volilno pravico. 5 Kdo je predsednik Republike Slovenije?

6 Kdo je predsednik vlade Republike Slovenije? 2 Vsaka dr`ava ima na evrokovancih svoje motive. Oglejte si {e druge evrokovance. V razredu se pogovorite, katere vrednote poudarjajo kovanci dr`av Evropske unije. 91

92

1

Odgovori: France Prešeren, Primož Trubar; Triglav, lipicanca, knežji kamen, štorkljo

4

Za večino učencev (ki so stari 10 let) bo to čez 8 let.

5

Janez Drnovšek (julij 2006)

6

Janez Janša (julij 2006)

atlas Str. 38, 39: Karta Republika Slovenija, občine. Učenci poiščejo domačo občino. Ugotavljajo, ali spada med večje, manjše v Sloveniji, naštejejo sosednje občine. Ponovijo pomen občine za občane.

sprotno spremljanje učencev igranje vloge

pripomočki zastava RS povečan grb RS zvočni posnetek himne RS papirnata škatla (volilna skrinjica), volilni listki …

literatura in viri Ustava Republike Slovenije http://www.uvi.si/slo/slovenija/kratka-predstavitev – spletna stran Urada vlade za informiranje (julij 2006)

212

03_nasa drzava slovenija.indd 212

21/10/2006 00:26:09


NAŠA DRŽAVA, REPUBLIKA SLOVENIJA

V Sloveniji živijo tudi drugi narodi Z enoto strnemo znanje o prebivalcih Slovenije, ki so ga učenci pridobili pri spoznavanju slovenskih pokrajin in pri temi o selitvi ljudi. Poudarimo

pravico ljudi do ohranjanja maternega jezika, kulture in vere tako pri preselitvah kakor pri spreminjanju meja.

cilja Spoznavajo pojme zamejstvo in manjšina, izseljenstvo, zdomstvo. Spoznavajo pomen in pravice narodnih manjšin pri nas.

ključne besede narodna manjšina, dvojezičnost, priseljenci, 2 milijona državljanov, uradni jezik

ključna vprašanja Kateri narodi v Sloveniji so avtohtoni? Kaj je narodna manjšina? Kdo so priseljenci? Kateri uradni jeziki so v Sloveniji ali delu Slovenije?

predlogi za pouk 1

Demonstracija te učne enote, prevedene v italijanščino in madžarščino (priloga 4 ). Če znamo, preberemo odlomek. Zakaj je bil učbenik preveden v italijanščino? Zakaj je učbenik za učence v dvojezičnih šolah dvakrat debelejši? (Vsaka tema je v slovenskem in madžarskem jeziku.)

2

Učenci v parih poiščejo odgovore na vprašanja v delovnem zvezku in odgovore zapišejo. O odgovorih se pogovorimo, učenci pokažejo dvojezična območja na stenski karti Slovenije. Ob časovnem traku ponovijo, kateri zgodovinski dogodki so privedli do narodnih manjšin in kdaj.

3

Diskusija za in proti. Ali bi tudi priseljenci morali imeti šole v svojem jeziku? Učence razdelimo v dve skupini, ki se znotraj še enkrat razdelita, tako da delajo v štirih skupinah. Po dve skupini poskusita najti čim več razlogov ZA oziroma PROTI šolam v maternem jeziku priseljencev. Skupini tekmujeta med seboj, katera bo našla več razlogov za, katera več razlogov proti, katera več obojih. Razloge navajajo zaporedoma. Točko dobijo samo za nov razlog. Če ponovijo že omenjeni razlog, točke ne dobijo. To jih vodi v pozorno poslušanje. Diskusijo sklenemo s spoznanjem, da so družbena vprašanja zahtevna in da države pogosto nimajo najboljših odgovorov.

213

03_nasa drzava slovenija.indd 213

21/10/2006 00:26:09


učbenik

 136–137

Tiho branje in odgovarjanje na vprašanja v delovnem zvezku.

delovni zvezek

 93

V Sloveniji `ivijo tudi drugi narodi 1 Katera narodna manj{ina `ivi v Prekmurju? 2 Katera narodna manj{ina `ivi ob na{i obali? 3 Kako je organizirano manj{insko {olstvo pri nas: a) za mad`arsko manj{ino

b) za italijansko manj{ino

4 Kaj meni{, da bi pridobil, ~e bi ti `ivel na narodnostno me{anem ozemlju in bi hodil v dvojezi~no {olo? Spomni se, da slovenski pregovor pravi: »Kolikor jezikov zna{, toliko ljudi velja{.«

5 Kaj ti povesta ta napisa?

6 Prebivalci katerih narodov {e `ivijo v Sloveniji?

93

Vse odgovore najdejo učenci v učbeniku. 1

Madžari.

2

Italijani.

3

a) dvojezične šole; b) šole z italijanskim učnim jezikom

4

Znal bi dva jezika, razumel bi, kadar bi krajani govorili v svojem jeziku, znal bi se sporazumevati, ko bi potoval po sosednji državi …

5

V kraju živijo pripadniki manjšine, v Kopru Italijani, v Dolini Madžari.

6

Romi, Hrvati, Srbi, Bošnjaki, Črnogorci, Makedonci, Albanci.

sprotno spremljanje učencev sodelovanje v diskusiji: argumentiranje, poslušanje

pripomočki stenski zemljevid Slovenije

literatura in viri 214

03_nasa drzava slovenija.indd 214

Geografski atlas Slovenije, DZS, Ljubljana, 1998 (Narodna sestava). http://www.stat.si/ – spletna stran Statističnega urada Republike Slovenije, Popis 2002, Statistični letopis (maj 2006)

21/10/2006 00:26:09


NAŠA DRŽAVA, REPUBLIKA SLOVENIJA

Slovenci zunaj slovenske državne meje cilji Spoznavajo pojme zamejstvo in manjšina, izseljenstvo, zdomstvo. Pridobivajo osnovne predstave o Slovencih v zamejstvu in o slovenskih izseljencih. Znajo pokazati na zemljevidu, kje živijo Slovenci v zamejstvu in po svetu.

ključne besede zamejski Slovenci, izseljenci, zdomci

ključna vprašanja V katerih državah so zamejski Slovenci? Katere pravice manjšin imajo? Kje je največ slovenskih izseljencev? Kdaj se jih je največ izselilo in zakaj? Koga imenujemo zdomec?

predlogi za pouk 1

Preberemo odlomek o izseljevanju, npr. Pismo iz Amerike Toneta Seliškarja (v: Utrinki iz slovenske zgodovine. Od revolucionarnega leta 1848 do konca 1. svetovne vojne). Napovemo temo.

2

Razlaga ob kartah v učbeniku, stenski karti sveta, časovnem traku: izseljenstvo Slovencev – gospodarski vzroki (konec 19. in začetek 20. stoletja) ter politični vzroki (zlasti po drugi svetovni vojni); zdomstvo (druga polovica 20. stoletja); Slovenci v zamejstvu (državne meje po prvi in drugi svetovni vojni).

3

Pogovor v krogu. Učenci zaporedoma dokončajo misel. »Če bi se izselil/-a, bi se v …, ker …«. Vse misli vsi sprejmemo (brez negativnih komentarjev ali nebesednih reakcij). Potem pogovor, katere države so najpogosteje omenili, zakaj prav te, ali dovolj poznajo življenje v drugih državah, kakšni so naši stereotipi …

4

Povabimo gosta, zamejskega Slovenca, izseljenca ali zdomca, in se z njim pogovorimo. Prosimo ga, da prinese s sabo fotografije. Učenci pripravijo vprašanja, napišejo poročilo ali članek v šolsko glasilo.

5

Poskusimo dobiti mladinske revije Slovencev v tujini, morda učbenike, iz katerih se učijo … Učenci si jih ogledajo, preberejo odlomke, primerjajo vsebino.

6

Prek slovenskih društev navežemo stik, lahko po spletu, s slovensko šolo v zamejstvu ali slovensko šolo zdomcev. Učenci opišejo svoje dejavnosti, domači kraj …

7

UČBENIK – izdelovanje miselnega vzorca

8

DELOVNI ZVEZEK

215

03_nasa drzava slovenija.indd 215

21/10/2006 00:26:10


učbenik

 138–139

Branje in interpretacija obeh kart. V katerih sosednjih državah so največja območja poseljena s Slovenci? Zakaj prav tam? (Ponovijo zgodovinska dejstva.) Učenci pokažejo območja slovenskega zamejstva na stenski karti in karti Slovenije v atlasu. Ob uporabi politične karte sveta (Atlas, str. 14, 15) imenujejo države, kjer je več kot 5000 slovenskih izseljencev. Zakaj so Slovenci izbrali Ameriko in ne Azije ali Afrike? (Gospodarska razvitost, podnebna podobnost, podobna kultura, vera …) Tiho branje besedila. Učenci s svinčnikom podčrtajo ključne besede. Izdelajo miselni vzorec s tremi osnovnimi vejami (zamejci, izseljenci, zdomci).

delovni zvezek

Slovenci zunaj slovenske dr`avne meje

 94

1 V katerih dr`avah `ivijo zamejski Slovenci? a) b) c)

2 V kak{nih {olah se izobra`ujejo koro{ki Slovenci, v kak{nih pa Slovenci v Italiji?

3 Kdo so slovenski izseljenci?

4 Za koga uporabljamo izraz zdomec?

5 Ali si `e kdaj sre~al kak{nega zamejskega Slovenca, izseljenca ali zdomca? Opi{i svoje sre~anje z njim.

94

Odgovore učenci najdejo v učbeniku, pri nalogi 5 pa opišejo svoje izkušnje, če jih imajo. 1

a) v Avstriji na Koroškem in Štajerskem; b) v Italiji; c) v Porabju na Madžarskem

2

Koroški Slovenci imajo dvojezične osnovne šole, Slovenci v Italiji pa slovenske šole.

3

Slovenski izseljenci so Slovenci, ki so se izselili za stalno. Veliko se jih je izselilo v Ameriko, Zahodno Evropo, precej v Avstralijo.

4

Zdomci so ljudje, ki so odšli na začasno delo v tujino.

5

Učenci opišejo svoje izkušnje. Spodbudimo jih, da se pogovorijo z zdomci, izseljenci, zamejci, o življenju v tujini, če imajo to možnost. Ali pa omogočimo izkušnjo vsem učencem in povabimo gosta v šolo.

atlas 216

03_nasa drzava slovenija.indd 216

Uporaba karte Države in ljudi sveta ob karti slovenskih izseljencev v učbeniku. Naštejejo države, v katerih je več kot 5000 Slovencev.

21/10/2006 00:26:10


sprotno spremljanje učencev komunikacija (z gostom, po spletu itd.)

pripomočki stenska karta Slovenije politična karta sveta Utrinki iz slovenske zgodovine. Od revolucionarnega leta 1848 do konca 1. svetovne vojne, zbirka Ali veš?, Karantanija, Ljubljana, 2005.

literatura in viri Geografski atlas Slovenije, DZS, Ljubljana, 1998 (Zdomstvo, Izseljenstvo, Slovenci v zamejstvu). Utrinki iz slovenske zgodovine. Od revolucionarnega leta 1848 do konca 1. svetovne vojne, zbirka Ali veš?, Karantanija, Ljubljana, 2005. http://www.uszs.gov.si/ – spletne strani Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu; poleg drugih informacij je dostopen tudi seznam naslovov slovenskih društev po državah

217

03_nasa drzava slovenija.indd 217

21/10/2006 00:26:12


NAŠA DRŽAVA, REPUBLIKA SLOVENIJA

Ljubljana – glavno mesto Republike Slovenije Ogled Ljubljane in obisk katere od nacionalnih ustanov (kulturnih, izobraževalnih, znanstvenih, političnih …) je najboljša učna metoda spoznavanja glavnega mesta. Učenci vse slabše poznajo središče Ljubljane, kar velja tako za Ljubljančane kakor tudi za učence iz drugih krajev, saj se vse preveč obiskov glavnega mesta začne in konča v nakupovalnih središčih. Ob pomoči knjige Spoznajmo Ljubljano: Vodnik po mestu za otroke

lahko načrtujemo različne poti po Ljubljani z različnimi cilji, zgodovino mesta lahko učenci spoznavajo pod vodstvom vodnikov mestnega muzeja na prostem, v mestnem muzeju, s projekcijo na gradu … Če pa Ljubljane ne moremo obiskati, predlagamo, da jo učenci spoznavajo samostojno ob uporabi čim bolj različnih učnih virov, saj je učnih gradiv in drugih primernih informacij o Ljubljani zelo veliko.

cilja Spoznavajo glavno mesto. Spoznavajo organiziranost slovenske države.

ključne besede glavno mesto, središče države, Emona, srednjeveška Ljubljana

ključna vprašanja V izmišljeni deželi gradiš glavno mesto. Kakšno bi bilo, kaj bi bilo v njem? Kaj bi pokazal obiskovalcu, ki bi želel spoznati Ljubljano: a) kot glavno mesto Republike Slovenije b) kot kulturno središče c) kot prometno središče č) kot gospodarsko središče d) kot izobraževalno središče e) kot turistično mesto f) kot tvoje mesto (tebi najzanimivejše dele Ljubljane)

predlogi za pouk 1

218

03_nasa drzava slovenija.indd 218

Tema je zelo primerna za projektno učno delo, saj je veliko gradiva, ki ga učenci lahko uporabijo. Učence motiviramo za delo. Oblikujemo cilj projektnega dela: npr. posneti oddajo, narediti monografijo, lahko tudi fotomonografijo, časopis, razstavo, predavanje, razstavo, model v peskovniku, svoj zemljevid itd. o Ljubljani, glavnem mestu Slovenije, da jo bodo predstavili ob dnevu državnosti. Pri samostojnem delu učenci uporabijo čim bolj raznovrstne učne vire: videofilm, splet, umetnostna in poljudnoznanstvena besedila, leksikone, fotografije, slike, zemljevide, časovne trakove. In ker je gradiva veliko, je treba zelo natančno oblikovati in zapisati vprašanja, na katera bodo poiskali odgovore, ter se dogovoriti o načinu/načinih predstavitev ugotovitev. Skupaj z učenci načrtujemo delo: skupine, delitev dela, časovni roki … Med izvedbo usmerjamo delo in spremljajo spretnosti samostojnega dela z viri in sodelovanja. Po prvi predstavitvi rezultate in sam proces dela evalviramo in skupaj pretehtamo, kaj je treba še izboljšati za »javno« predstavitev.

21/10/2006 00:26:12


2

Učenci kronološko uredijo risbe, fotografije značilnih prizorov, objektov, predmetov izbranih zgodovinskih obdobij. Ob tem ponovijo osnovna zgodovinska obdobja.

3

Čim nazorneje razložimo zgodovino Ljubljane skozi življenje ljudi. Uporabimo filmski prikaz, umetnostna besedila, kartografsko gradivo, fotografije. Na spletni strani http://www.ljubljana-500let.com so spodaj navedeni dostopni filmi in slikovno gradivo.

4

Učenci zaigrajo prizore iz življenja Ljubljančanov v različnih obdobjih (koliščarji, Emonci, Ljubljančani v srednjem veku, prihod vlaka v Ljubljano …).

5

V peskovniku z uporabo kock naredijo maketo dela Ljubljane.

6

Zberejo slikovno gradivo, ga fotokopirajo ali narišejo svoje risbe za poseben časovni trak zgodovine Ljubljane.

7

Izdelajo različne didaktične igre za spoznavanje Ljubljane (po vzoru igre Človek ne jezi se, Spomin, domine, igra s kartami, detektiv …)

8

Pripravijo (in izvedejo) kviz za učence paralelk ali 9. razredov o Ljubljani.

učbenik

 140–142

Tloris Emone in srednjeveške Ljubljane učenci primerjajo s slikovno karto Ljubljane v atlasu na str. 40, 41 in pokažejo v njem posamezne dele. Ogled slik in pogovor. Glasno preberemo povzetek. Učenci pojasnijo, zakaj je Ljubljana »gospodarsko, prometno, kulturno, šolsko, zdravstveno in upravno središče države«. Tiho branje besedila. Učenci s svinčnikom podčrtajo ključne besede.

delovni zvezek

 95–97

Razen odgovora pri nalogi 1 in 6 b najdejo učenci odgovore v učbeniku ali na karti. 1

03_nasa drzava slovenija.indd 219

Učence spomnimo na časovna trakova bivališč in naših krajev v 4. razredu (učbenik Družba in jaz 1, str. 42 in 43, 82 in 83), kjer je omenjeno tudi mostiščarsko naselje v prazgodovini.

219

21/10/2006 00:26:12


Mostiščarji so živeli v prazgodovini, pred več kot 4000 leti, v stavbah na kolih v več mostiščih na Ljubljanskem barju. Ukvarjali so se z lovom, živinorejo, poljedelstvom in nabiralništvom, lončarstvom, predelovanjem kož, izdelovanjem predmetov iz kosti, kamna in lesa, v mlajšem obdobju tudi s predelavo bakra in rudarstvom. 2

Emona.

3

Pobarvajo predele znotraj obzidja. Dopišejo lahko tudi imena delov: Mestni trg, Stari trg, Novi trg.

4

260 000 prebivalcev ima mesto (330 000 pa mestna občina).

5

Pravilni odgovori pri trditvi d, f in g so NE, pri vseh drugih DA.

6

a) so v njej za vso Slovenijo pomembne ustanove – vlada, parlament, Narodna in univerzitetna knjižnica, SAZU, univerza, RTV, Klinični center …

atlas Str. 40, 41: Na majhnem zemljevidu Ljubljane levo zgoraj učenci povedo, kaj pomeni rdeči pravokotnik (del Ljubljane, prikazan na velikem slikovnem zemljevidu). Ogledajo si fotografije, pogovorimo se o delih Ljubljane, ustanovah, stavbah, ki jih prikazujejo. Poiščejo lego nekaterih ustanov na karti (označene so s številkami fotografij). Pripovedujejo in kažejo na karti, kje so že hodili, katere dele poznajo. Po navodilih se »sprehajajo« po Ljubljani (premikajo figurico). Pri tem uporabljamo za orientacijo značilne objekte, imena ulic, Ljubljanico, smeri neba … Dajejo navodila, opisujejo npr. pot od železniške postaje do kliničnega centra. Primerjajo različne dele mesta: srednjeveški del, Slovensko cesto, Krakovo (nekdaj vaško naselje na levem bregu Ljubljanice in Gradaščice) …

sprotno spremljanje učencev sodelovanje in delo z viri

pripomočki videoposnetek: Rojstvo prestolnice (Genesis, Od Luwigane do Ljubljane, Proti novemu veku, Čas Ilirskih provinc in avstrijske restavracije, Ljubljana v dobi industrializacije, Od prve svetovne vojne do danes), Profi Light Entertainment, Ljubljana, 2004, 2 video DVD-ja (približno 144 minut); elektronska lokacija/ dostop: http://www.ljubljana-500let.com. Niko Grafenauer: Stara Ljubljana – monografija, zvočna kaseta, poezija zemljevid Ljubljane peskovnik in kocke stenski zemljevid Slovenije stenski časovni trak, kopije risb in fotografij razvoja Ljubljane

literatura

220

03_nasa drzava slovenija.indd 220

Jelka Melik, Mateja Jeraj: Spoznajmo Ljubljano. Vodnik po mestu za otroke (male in velike), Tehniška založba, Ljubljana, 2005. Niko Grafenauer: Stara Ljubljana, monogafija: MIK Trade, N. Grafenauer, Ljubljana, 1992; zvočna kaseta, RTV Ljubljana, 1992; poezija: Partizanska knjiga, Ljubljana, 1983.

21/10/2006 00:26:13


Marjeta Zgonec: Slovenski kraji, Karantanija, Ljubljana, 2003. Pozdravljeni prednamci. Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka, Cankarjev dom, Mestni muzej, Ljubljana, 1996. Darja Verbič: Slovenska mesta. Na mostovih živahnih doživetij, Slovenska turistična organizacija, Ljubljana, 2002. Vladimir Kološa: Slovenska mesta skozi čas = Slovene towns through time, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana, 2005. Ivan Stopar: Sprehodi po stari Ljubljani. Kulturnozgodovinski vodnik, Marketing 013 ZTP, Ljubljana, 1992.

221

03_nasa drzava slovenija.indd 221

21/10/2006 00:26:13


NAŠA DRŽAVA, REPUBLIKA SLOVENIJA

Slovenija in Evropska unija Metodično najbolje je omogočiti učencem izkušnje sodelovanja z učenci iz drugih držav Evropske unije (EU) in se vključiti v enega od evropskih projektov za mlade. V času od 21. marca do 9. maja vsako leto poteka projekt Pomladni dan v Evropi (http://evropa.gov.si/za-mladino), na spletu pa so tudi povezave do drugih primernih dejavnosti. Ker konec šolskega leta za to ni primeren, lahko celoten vsebinski sklop ali samo to enoto prestavimo pred sklop Slovenci skozi čas. Različne informacije o EU in življenju v njej dobimo na spletnih straneh slovenske vlade (http://evropa.gov.si/predstavitev/), zato povzemamo samo nekaj najosnovnejših podatkov, ki bi jih moral poznati učitelj, da bi lahko učencem njihovi starosti primerno razložil pomen in organizacijo EU. Od 1. maja 2004 je v EU 25 članic. Dotedanjim 15 članicam (Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Velika Britanija) se je pridružilo še 10 novih članic (Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška, Slovenija). EU ima 454 milijonov prebivalcev, 3,9 milijona km2 površine, 20 uradnih jezikov, bruto domači proizvod na prebivalca je 21 941 evrov. Ključnega pomena za delovanje EU so njene skupne institucije: Evropski parlament, Svet EU, Evropska komisija, Sodišče Evropskih skupnosti in Računsko sodišče. Njihovi sedeži so v Bruslju (Belgija), Luksemburgu (Luksemburg) in Strasbourgu (Francija). Evropski svet je politično najpomembnejša institucija Evropske unije. Sestavljajo ga predsedniki držav in vlad držav članic in predsednik Evropske komisije. Oblikuje splošne politične smernice razvoja EU in zastopa interese posameznih držav. Odločitve sprejema praviloma s konsenzom. Vsaka država članica predseduje Svetu EU za dobo šestih mesecev. Evropska unija ima svojo zastavo (12 rumenih zvezd, razporejenih v krog na modri podlagi; število zvezd ne predstavlja števila članic EU, ampak ponazarja popolnost), himno (Oda radosti, sklepni del Beethovnove 9. simfonije), skupen denar (evro), vendar ne v vseh članicah, svoj rojstni dan pa Unija praznuje na dan Evrope, 9. maja.

222

Slovenija je postala članica Evropske unije 1. maja 2004. Vstop v EU je leto prej na referendumu podprlo 89,6 % volivcev. Slovenija je zdaj del velike skupine držav, ki so ekonomsko in politično

03_nasa drzava slovenija.indd 222

povezane. Deležna je vseh pravic, možnosti in obveznosti, ki jih imajo države članice in njeni državljani. Sleherni Slovenec je državljan EU in ima: • pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju drugih držav članic, • pravico do celovite konzularne zaščite na veleposlaništvu ali konzulatu katerekoli druge države članice, • pravico, da je izvoljen oz. voli predstavnike v Evropski parlament in na lokalnih volitvah v državi, v kateri prebiva, pod enakimi pogoji kot državljani te države. Slovenija je zastopana v vseh institucijah EU in sodeluje pri vseh odločitvah, ki jih te institucije sprejemajo. Ima enega komisarja v Evropski komisiji, sedem poslancev v Evropskem parlamentu in ima pri odločitvah Sveta EU enakopraven glas. Na Sodišču evropskih skupnosti in na Sodišču prve stopnje ima kot vse druge države po enega sodnika, v Odboru regij in v Ekonomsko-socialnem odboru pa po 7 predstavnikov od skupno 317. Pravni red EU je postal del slovenske zakonodaje. Na področjih, ki spadajo v izključno pristojnost Unije oz. jih Unija ureja skupaj z državami članicami, ima zakonodaja EU prednost pred nacionalno zakonodajo. Za področja, ki spadajo pod izključno pristojnost Unije, je Slovenija del svojih suverenih pravic prenesla nanjo. Slovenci imamo zdaj pravico vložiti tožbo na Sodišče evropskih skupnosti oz. se pritožiti evropskemu varuhu človekovih pravic v primeru nepravilnosti pri delu organov EU. Prehajanje mej med državami članicami je v EU poenostavljeno, slovenskim državljanom pa se postopoma odpirajo možnosti za zaposlovanje v drugih članicah. Slovenija odslej prispeva delež svojega bruto domačega proizvoda skupnemu proračunu EU (največ 1,27 % BDP), v zameno pa dobiva finančno podporo za razvoj kmetijstva v okviru Skupne kmetijske politike in za ekonomsko-socialni in skladnejši razvoj regij v okviru evropske strukturne politike. Slovenija lahko sodeluje v skupnih programih iz različnih področij (izobraževanje, kultura, znanost in tehnologija, gospodarstvo, okolje, kmetijstvo), ki so namenjeni predvsem medsebojnemu povezovanju ter dajejo večje možnosti za delovanje in razvoj. Delovanje skupnih institucij EU je zelo zapleteno, zato so ga želeli poenostaviti s preprostejšim dokumentom – Evropsko ustavo. Leta 2004 je bilo besedilo nove ustave sprejeto, vendar so v Franciji in na Nizozemskem ustavo na referendumu zavrnili (Povzeto po: http://evropa.gov.si/predstavitev/; julij 2006.)

21/10/2006 00:26:14


cilji Spoznavajo prizadevanja Slovenije za boljše sodelovanje z drugimi državami. Spoznavajo simbole, himno, organizacijo Evropske unije. Spoznavajo pomen Evropske unije.

ključne besede Evropska unija, Evropski svet, zastava Evropske unije, Oda radosti, evro

ključna vprašanja Zakaj je nastala Evropska unija? Kaj smo slovenski državljani pridobili z vključitvijo v Evropsko unijo? Kateri so simboli Evropske unije?

predlogi za pouk 1

Preberemo nekaj trditev o Evropski uniji. Vsi učenci hkrati se opredelijo, ali je trditev pravilna ali nepravilna ali ne vedo odgovora. To pokažejo tako, da se postavijo pod ustrezen list v učilnici. Vsakič se preštejejo, napišejo zaporedno številko vprašanja in to, koliko jih je pod listom. Pravilnih odgovorov ne povemo, odprta vprašanja samo ponovimo, zapišemo na tablo in povemo, da bodo pravilne odgovore vedeli na koncu ure, če bodo sodelovali. a) Slovenija je članica EU. (da) b) Učenci ste državljani EU. (da) c) Ko boste polnoletni, boste lahko izvoljeni v parlament EU. (da) č) Če boste izvoljeni v parlament EU, boste lahko v njem govorili slovensko. (da) d) V EU so vse evropske države. (ne) e) Evropsko unijo vodi kralj. (ne) f) EU ima svojo zastavo, himno, skupni praznik. (da) g) EU je začela nastajati 6 let po drugi svetovni vojni v želji, da bi miroljubno povezovanje držav preprečilo še kakšno vojno. (da) h) Vse članice EU imajo enoten denar – evro. (ne) i) Evropska unija je država. (ne) j) Sedeži EU so v Belgiji, Franciji in Luksemburgu. (da)

2

Ob zemljevidu Evrope razložimo nastanek EU. Poudarimo ideje svobode, demokratičnosti, človekovih pravic, spoštovanja prava. Države, ki so se pridruževale, označimo z zastavami EU (s kitom jih pritrdimo na zemljevid). Označimo mesta, kjer so sedeži EU. Omenimo glavne institucije EU in jih primerjamo z našimi podobnimi, vendar jih podrobneje ne razlagamo. Lahko se zadržimo le pri Evropskem svetu in Evropski komisiji. V razlagi odgovorimo na vsa zgoraj zastavljena vprašanja.

3

Učenci poslušajo (zapojejo) evropsko himno, narišejo zastavo (DELOVNI ZVEZEK 4 ).

4

Ponovimo prvo dejavnost. Učenci utemeljujejo svoje odločitve.

5

DELOVNI ZVEZEK. Učenci odgovorijo na vprašanja, pomagajo si z učbenikom.

223

03_nasa drzava slovenija.indd 223

21/10/2006 00:26:14


6

S samostojnim delom učenci spoznavajo države EU. Vsak učenec izbere eno državo in jo predstavi. Lahko se dogovorimo o enotnem načinu predstavitev ali pa to prepustimo učencem in samo določimo obseg in minimalno vsebino. Spodbujajmo ustvarjalnost. Učenci naj imajo možnost prikazati države skozi tiste vsebine, ki jih zanimajo (šport, glasba, literatura, ples, film, znamke, potovanja …).

7

Prek spleta navežemo stik s šolo v drugi državi, članici EU. Učenci se predstavijo, predstavijo svojo šolo, domači kraj …

8

Skupaj z učenci se vključimo v katerega od projektov EU, npr. Pomladni dan v Evropi, dejavnosti od 21. marca do 9. maja (http://evropa.gov.si/za-mladino).

9

Z učenci pripravimo/sodelujemo v šolski prireditvi ob 9. maju, prazniku EU. Skozi pesmi, ples, umetnostna besedila, likovna dela … predstavimo države EU.

10 Učenci pripravijo šolski kviz o EU.

učbenik

 143–144

Učenci samostojno uporabijo učbenik. Spomnimo jih na metodo petih P-jev.

delovni zvezek

 97–98

Vse odgovore najdejo učenci v učbeniku.

224

03_nasa drzava slovenija.indd 224

1

Učenci naj najprej s svinčnikom označijo države, za katere mislijo, da so članice EU. Preden pobarvajo zemljevid, preverijo odgovor v atlasu ali učbeniku.

2

Država mora spoštovati načela svobode, demokracije, človekove pravice, pravne države, varstva okolja. (Načela so abstraktna, zato jih je treba učencem približati s konkretnimi primeri iz njihovega življenja in življenja odraslih.)

3

EU šteje 25 članic (leta 2006).

4

Rišejo lahko po spominu ali pa gledajo fotografijo.

5

Slovenščina je uradni jezik tako kot vsi drugi jeziki.

21/10/2006 00:26:14


atlas Str. 18, 19: Karta Države Evrope. Učenci preštejejo države EU. Skozi igre (npr. napišejo kraje, države, reke, rastline na določeno začetnico, vislice itd.) jih spodbujajmo, da si zapomnijo čim več imen držav, glavnih mest, zastav ...

sprotno spremljanje učencev samostojno delo in predstavitev izbrane države

pripomočki politični zemljevid Evrope, zastavice EU in kit za pritrjevanje zvočni posnetek himne EU računalniška učilnica s povezavo s spletom

literatura in viri Kako deluje Evropska unija. Vodnik po ustanovah EU za državljane, Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti, Luxembourg, 2004. Evropska unija na kratko, Informacijski center Delegacije Evropske komisije v Sloveniji, Ljubljana, 2001. Karel Natek: Države sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006. Evropska Unija 2005, kartografsko gradivo (1 : 6.500.000), Instituto geografico de Agostini, DZS, Novara, Ljubljana, 2005. http://evropa.gov.si/ – spletne strani slovenske vlade, informacije o EU in življenju v njej (julij 2006)

225

03_nasa drzava slovenija.indd 225

21/10/2006 00:26:15


04_dodatki.indd 226

21/10/2006 00:28:21


PRILOGE

227

04_dodatki.indd 227

21/10/2006 00:28:21


fotokopiranje dovoljeno

PRILOGA 1

zaporedje. Zapi{i, pravilo kaj zna{petih bolje,P-jev kot vsi pravo znal pred letom dni. Pomisli na znanje iz {ole in od 4 1 Razvrsti drugod. Pod~rtaj tisto, na kar si najbolj ponosen. a) O{tevil~i jih z zaporednimi {tevilkami od 1 do 5. Glasno PONOVI, kaj ste se zadnjo uro u~ili. Ob zaprtem zvezku in u~beniku POMISLI, kaj ste delali zadnjo uro pri spoznavanju dru`be. Opi{i to z nekaj besedami. [e enkrat PREGLEJ vso snov v zvezku in v u~beniku ter to vajo v delovnem zvezku. Pozorno PREBERI snov v u~beniku in v zvezku. Izpi{i besede ali stavke, ne vrazume{, potem pa dose~i vpra{ajv u~iteljico, pomenijo. kajjih `eli{ tem {olskem letu {oli in kaj kaj drugod. 2 Napi{i, ki Hitro PRELETI vso snov v u~beniku in tudi v zvezku, ~e ste v {oli kaj zapisali. To naredi{ tako, da preleti{ naslov, besedilo in vse slike. Zanima te, o ~em ste se pogovarjali oziroma u~ili. ^e si pri prej{nji nalogi kaj pozabil, napi{i sedaj. b) Izpi{i klju~ne besede na P v pravem zaporedju.

P

P

P

P

3 V preglednici je ve~ trditev. Najprej s kljukico ozna~i tiste u~ne navade, ki jih Pima{. Nato dobre navade ozna~i s plusom (+), slabe pa z minusom (–). V prazni vrstici lahko napi{e{ {e druge u~ne navade. U~na navada

2

Ali jo ima{?

Je zate dobra (+) ali slaba (–)?

U~im se vedno na istem mestu. U~im se ob pri`gani televiziji ali radiu. Vedno kdaj bom {olskem delal nalogo. Napi{i, kajvem, `eli{ v tem letu dose~i v {oli in kaj drugod. U~im se takrat, ko sem razpolo`en. U~im se takrat, ko ne morem ve~ odla{ati. Vsak dan pregledam, kaj smo tisti dan delali v {oli. U~im se samo iz zvezkov. U~im se le, ~e me star{i napodijo k u~enju. Pogosto uredim zvezke, torbico in prostor, kjer imam {olske potreb{~ine.

1 Zapi{i, kaj zna{ bolje, kot si znal pred letom dni. Pomisli na znanje iz {ole in od drugod. Pod~rtaj tisto, na kar si najbolj ponosen.

6

228

04_dodatki.indd 228

21/10/2006 00:28:21


fotokopiranje dovoljeno

pravilo jepetih v pravo zaporedje. V preglednici ve~ P-jev trditev. Najprej s kljukico ozna~i tiste u~ne navade, ki jih 43 Razvrsti ima{. Nato dobre navade ozna~i s plusom (+), slabe pa z minusom (–). V prazni a) O{tevil~i z zaporednimi od 1 do 5. vrstici lahkojihnapi{e{ {e druge {tevilkami u~ne navade. Glasno PONOVI, kaj ste se zadnjo uro u~ili. U~na navada

Ali jo ima{?

Je zate dobra (+)

ali slaba uro (–)? pri Ob zaprtem zvezku in u~beniku POMISLI, kaj ste delali zadnjo U~im sespoznavanju vedno na istemdru`be. mestu. Opi{i to z nekaj besedami. U~im se[e ob enkrat pri`ganiPREGLEJ televiziji ali vso radiu. snov v zvezku in v u~beniku ter to vajo v delovVedno vem, bom delal nalogo. nemkdaj zvezku.

U~im se takrat, ko sem razpolo`en. Pozorno PREBERI snov v u~beniku in v zvezku. Izpi{i besede ali stavke, U~im seki takrat, ko razume{, ne morem ve~ odla{ati. jih ne potem pa vpra{aj u~iteljico, kaj pomenijo. Vsak dan pregledam, kaj smo tisti dan delali v {oli. Hitro PRELETI vso snov v u~beniku in tudi v zvezku, ~e ste v {oli kaj zapiU~im se samo iz zvezkov. sali. To naredi{ tako, da preleti{ naslov, besedilo in vse slike. Zanima te, o U~im se le, ~e me star{i napodijo k u~enju. ~em ste se pogovarjali oziroma u~ili. ^e si pri prej{nji nalogi kaj pozabil, Pogosto uredim zvezke, torbico in prostor, kjer imam napi{i sedaj. {olske potreb{~ine.

b) Izpi{i klju~ne besede na P v pravem zaporedju.

P

P

P

P

5 V svoj urnik zapi{i vse dejavnosti, ki jih opravlja{ (pouk, doma~e naloge in u~eP druge dejavnosti). nje, zapi{i vse dejavnosti, (pouk,^etrtek doma~e naloge in u~e5 V svoj Ura urnikPonedeljek Torek ki jih opravlja{ Sreda Petek nje, druge dejavnosti). 8–9

Ura 9–10

Ponedeljek

Torek

Sreda

^etrtek

Petek

8–9 10–11 9–10 11–12 10–11 12–13 11–12 13–14 12–13 14–15 13–14 15–16 14–15 16–17 15–16 17–18 16–17 18–19 17–18 19–20 18–19 19–20

7

229

04_dodatki.indd 229

21/10/2006 00:28:22


PRILOGA 2 fotokopiranje dovoljeno

Povečujemo in pomanjšujemo Ob pomoči mreže nariši pomanjšano risbo avtomobila.

230

04_dodatki.indd 230

21/10/2006 00:28:22


fotokopiranje dovoljeno

Ob pomoči mreže nariši povečano risbo puloverja.

231

04_dodatki.indd 231

21/10/2006 00:28:22


04_dodatki.indd 232

21/10/2006 00:28:23


fotokopiranje dovoljeno

PRILOGA 3

233

04_dodatki.indd 233

21/10/2006 00:28:23


PRILOGA 4a fotokopiranje dovoljeno

Učna enota v italijanščini

In Slovenia vivono anche altri popoli In base ai dati del censimento del 2000 nella Repubblica di Slovenia vivono 1 948 250 abitanti, che sono cittadini della Repubblica di Slovenia. La lingua ufficiale è lo sloveno. Nei territori abitati dalle minoranze italiana e ungherese sono lingua ufficiale, accanto allo sloveno, anche l’italiano e l’ungherese. Le due minoranze vivono in questi territori da lungo tempo. Ognuna di esse ha un proprio rappresentante nel Parlamento sloveno.

La Slovenia e le minoranze

Scuola bilingue a Prosenjakoci

La minoranza ungherese vive in 36 centri abitati nazionalmente misti nel Prekmurje, vicino al confine ungherese. Ciò significa che in questo territorio vivono Sloveni e Ungheresi. In questo territorio si è affermato un sistema scolastico bilingue in tutte le scuole elementari e, in parte, anche in quelle medie. Le lezioni si svolgono per tutti gli alunni in sloveno e ungherese. Durante le lezioni approfondiscono le loro conoscenze, studiando la storia e la cultura dei due popoli. Ambedue le lingue (lo sloveno e l’ungherese) sono lingue ufficiali in questo territorio.

136

234

04_dodatki.indd 234

21/10/2006 00:28:23


fotokopiranje dovoljeno

La minoranza ungherese ha il diritto di esporre la propria bandiera, di avere proprie trasmissioni su radio Murska Sobota e radio Lendava, pubblica inoltre vari giornali e altri tipi di pubblicazioni e possiede le proprie associazioni culturali. La minoranza italiana risiede nel capodistriano, specialmente nei comuni di Isola, Capodistria e Pirano. Il sistema scolastico è organizzato in modo differente rispetto al Prekmurje. Sul territorio nazionalmente misto, dove vivono Sloveni e Italiani, gli appartenenti alla minoranza italiana hanno il diritto di avere propri asili, scuole elementari e medie con lingua d’insegnamento italiana. In queste scuole è obbligatorio anche lo studio della lingua slovena. Oltre a ciò gli abitanti delle aree a composizione nazionale mista, hanno il diritto di usare la propria lingua negli uffici, di esprimere la propria cultura, esporre i propri simboli, avere propri mezzi d’informazione come la radio, la televisione, i giornali, nonché essere organizzati in diverse associazioni. Alcune aree della Slovenia sono popolate dai Rom. Solitamente essi vivono nei propri villaggi, parlano la propria lingua ed esprimono la propria cultura. I bambini frequentano scuole slovene. Nei comuni dove risiedono hanno dei rappresentanti nel consiglio comunale. In Slovenia vivono molti immigrati delle repubbliche dell’ex Jugoslavia. Sono Croati, Serbi, Bosniaci, Montenegrini, Macedoni e Albanesi. La maggior parte di essi possiede la cittadinanza slovena. Per molti di loro, specialmente per i bambini nati qui la Slovenia è diventata la loro patria. Come tutte le persone anche gli immigrati hanno il diritto di mantenere la propria lingua, cultura e religione.

Tabella locale bilingue

Ginnasio italiano di Capodistria

Che cosa significa autoctono – da sempre esistente in un dato territorio

La casa di Tartini di Pirano è la sede della Comunità degli Italiani (a destra).

Nella Repubblica di Slovenia vivono due minoranze autoctone. Si tratta degli Ungheresi del Prekmurje e degli Italiani nella parte slovena dell’Istria. Le due minoranze hanno il diritto di avere l’istruzione nella propria lingua madre e di usare la propria lingua in pubblico. Possiedono anche proprie organizzazioni e associazioni. In Slovenia vivono anche immigrati provenienti dalle altre repubbliche dell’ex Jugoslavia. 137

235

04_dodatki.indd 235

21/10/2006 00:28:24


PRILOGA 4b fotokopiranje dovoljeno

Učna enota v madžarščini

Szlovéniában más nemzetek is élnek A 2002-es népszámlálási adatok szerint a Szlovén Köztársaságban 1 948 250 lakos él, akik a Szlovén Köztársaság állampolgárai. A hivatalos nyelv a szlovén. Azokon a területeken, ahol olasz és magyar nemzeti kisebbség él, a szlovén mellett az olasz illetve a magyar nyelv is hivatalos nyelv. Mindkét kisebbség ôshonosnak számít. Mindkettônek van saját képviselôje a parlamentben.

Szlovénia nemzeti kisebbségei

Kétnyelvû általános iskola Pártosfalván

A magyar nemzeti kisebbség 36 nemzetileg vegyesen lakott településen él a Muravidéken, közel a magyar határhoz. Ez azt jelenti, hogy itt szlovének és magyarok élnek. Területünkre jellemzô a kétnyelvû oktatás minden általános iskolai és részben a középiskolai diák számára. Az általános iskolákban váltakozik a szlovén és a magyar tannyelv. A tanóráknál megismerjük mindkét nemzet történelmét és kultúráját is. Mindkét nyelv (a szlovén és a magyar is) hivatalos nyelv nálunk.

1 36