Issuu on Google+

PRISPEVKI U^ITELJEV

DOLO^ANJE POL@EV IN [KOLJK Z UPORABO PREPROSTEGA BIOLO[KEGA KLJU^A MOJE PRVE [KOLJKE IN POL@I V drugi {tevilki petega letnika Naravoslovne solnice smo vam predstavili, kako lahko z dobro organiziranim pristopom uporabimo poenostavljen biolo{ki klju~ za dolo~anje zimskih vejic dreves in grmov tudi v vrtcu. Ve~ina otrok v vrtcu {e ne zna brati, in zato ne more samostojno uporabljati knji`ic, v katerih so opisani poenostavljeni klju~i za dolo~anje organizmov. V ~lanku je opisan postopek, kako smo organizirali delo s klju~em za dolo~anje morskih pol`ev in {koljk s {estletnimi otroki.

1. dan

2. dan

Barbara Bajd, Pedago{ka fakulteta v Ljubljani Danica Mati Djuraki, Srednja mlekarska in kmetijska {ola, Kranj Terezija Mati Pavlovi~, Vrtec Pedenjped, Ljubljana

lupine in hi{ice `e umrlih organizmov, in tako ni nevarnosti, da bi jih po{kodovali. Poleg tega lahko zbirko sestavljamo postopoma. Lupine in hi{ice odmrlih `ivali naberemo na morski obali. Otroke poprosimo, da jih prinesejo s po~itnic. Vsako leto se tako zbirka ve~a. Nekatere {koljke lahko kupimo v ribarnici (velika pokrova~a, u`itna klapavica, ladinka, morska no`nica, noetova bar~ica, lepotka). Tako dolo~anje morskih pol`ev in {koljk ni vezano na morsko obalo in poletne po~itnice, ampak jih lahko opazujemo v razredu ob kateremkoli letnem ~asu in vremenu. Delo organiziramo v dveh dneh v skupinah od 4 do 5 otrok.

Knji`ice »Moje prve …« so napisane kot didakti~ni pripomo~ek, ki pomaga otroke usmerjati v natan~no opazovanje in jih u~i razvr{~ati, kar je eden od temeljnih spoznavnih postopkov v naravoslovju. Otroci se tako u~ijo prepoznati podobnosti in razlike med organizmi, opredeliti spremenljivke, spreminjati in delati z ve~ spremenljivkami. Pomembno je, da otroci razvr{~ajo `ive organizme, in imajo tako neposreden stik z njimi. Vendar zahteva razvr{~anje drobnih `ivali veliko priprav, ker je treba otroke pou~iti, kako ravnamo z `ivimi bitji, da jih ne po{kodujemo ali celo uni~imo. Delo s {koljkami in pol`i ima to prednost, da lahko opazujemo le

prva skupina

druga skupina

motivacija

zbiranje otro{kih zamisli

samostojno gledanje knjig

vaja razvr{~anja (Reparage logique)

lastnosti organizmov in poimenovanje

lastnosti organizmov in poimenovanje

samostojno gledanje knjig

vaja razvr{~anja (Reparage logique)

vaja razvr{~anja (Reparage logique)

lastnosti organizmov in poimenovanje

samostojno gledanje knjig

samostojno gledanje knjig

vaja razvr{~anja (Reparage logique)

dolo~anje organizmov po klju~u

dolo~anje organizmov po klju~u

samostojno gledanje knjig

vaja razvr{~anja (Reparage logique)

vaja razvr{~anja (Reparage logique)

dolo~anje organizmov po klju~u

samostojno gledanje knjig

LETNIK 6 / [T. 3 / POLETJE 2002

tretja skupina

NARAVOSLOVNA SOLNICA

9


PRISPEVKI U^ITELJEV

Prvi dan MOTIVACIJA Za motivacijo uporabimo zbirko pol`ev in {koljk, ki je opisana v knjigi Moje prve {koljke in pol`i. Ker je glavna razlika (s katero se za~ne tudi prvi par trditev tega biolo{kega klju~a) med pol`i in {koljkami, da imajo pol`i eno hi{ico, {koljke pa parni lupini, otrokom ponudimo le {koljke z obema lupinama, ~eprav ve~krat lahko najdemo le eno samo lupino. Hi{ice in lupine otroci prijemajo, otipajo in si jih ogledujejo.

ZBIRANJE OTRO[KIH ZAMISLI Z ODPRTIMI VPRA[ANJI Otro{ke zamisli lahko zbiramo na ve~ na~inov. Denimo z odprtimi vpra{anji, z motivacijskim poskusom »{ume~i kamen~ki« ali z obojim.

Motivacijski poskus ^e `elimo, da bo otroke stvar {e bolj zanimala, jim povemo, da so ostanki pol`ev hi{ice, ostanki {koljk pa lupinice. Pojasnimo, da so se prazne lupinice ne{tetih pol`ev in {koljk nalagale na morskem dnu, iz tega pa so nastali nekateri kamni in tudi zelo visoke gore, kot so na{e Alpe. Naredimo poskus s {ume~imi kamen~ki: lupine {koljk in hi{ice pol`ev damo v en kozar~ek, apnen~aste kamen~ke pa v drugega. V oba kozarca nalijemo kis za vlaganje in opazujemo izhajanje mehur~kov plina. Pojasnimo, da so kamen~ki in lupine ter hi{ice iz enake snovi, zato v obeh kozar~kih lahko opazimo mehur~ke. Kot kontrolni poskus lahko na kamne in hi{ice nalijemo navadno vodo in opazujemo razliko.

10

Odprta vpra{anja • Kaj je v zbirki? • Kak{na je razlika med pol`i in {koljkami? • Kje lahko te {koljke in pol`e naberemo? • Ali so ti pol`i in {koljke `ivi?

RAZVR[^ANJE Z DIDAKTI^NO IGRO V enem koti~ku otroci vadijo razvr{~anje z didakti~no igro za razvr{~anje »Reparage logique« (Naravoslovna solnica, {t. 1, l.1). V tem koti~ku otrokom pomaga vzgojiteljica.

jih spodbujamo, da lupine gledajo, tipajo in tudi povohajo. Razlo`imo jim te`je pojme, kot so koncentri~no in `arkasto potekajo~e proge, ustje, vi{ina hi{ice, zobci v sklepu. Ko si vse lupine natan~no ogledajo, za~nemo spoznavati lastnosti pol`ev in {koljk z vodenim razvr{~anjem. Iz kompleta lupin (cele mno`ice) vzamemo dve lupini in tako poka`emo na spremenljivko in vrednosti spremenljivke vsake podmno`ice. Otroci nato podmno`ice dopolnijo.

Primer: Denimo, da je spremenljivka oblika lupin, vrednost spremenljivke pa podolgovata in zaokro`ena oblika. Kot primer podolgovate oblike LASTNOSTI ORGANIZMOV IN damo u`itno klapavico, zaokro`ene POIMENOVANJE pa veliko pokrova~o. Otroci razvrV enem koti~ku potekajo aktivnosti stijo na prvi kup~ek {e morski datelj, z biolo{kim klju~em. Otroci si najprej noetovo bar~ico in morsko no`nico, ves komplet pol`ev in {koljk dobro na drugega pa malo pokrova~o, skleogledajo. Pri natan~nem opazovanju dico, ladinko, sr~anko in lepotko.

NARAVOSLOVNA SOLNICA

oblika lupin

vzgojitelj predlaga:

otroci dopolnijo:

podolgovata

u`itna klapavica morska no`nica, noetova bar~ica …

LETNIK 6 / [T. 3 / POLETJE 2002

zaokro`ena

velika pokrova~a lepotka, ladinka …


PRISPEVKI U^ITELJEV Razvr{~amo takole: ime spremenljivke

vrednosti spremenljivke

cilj razvr{~anja

parnost lupin

parne, neparne

lo~iti pol`e in {koljke

zavitost hi{ice

zavita, nezavita

lo~iti pol`e z zavitimi in nezavitimi hi{icami

luknji~avost vrha hi{ice

je luknjica, ni luknjice

lo~iti stre{ico in latvico

vi{ina hi{ice

nizka, visoka

lo~iti morsko uho in latvico od drugih pol`ev

trebu{avost pol`ev

je trebu{asta, ni trebu{asta

lo~iti trebu{aste hi{ice od netrebu{astih

obdanost ustja hi{ice z izrastki

so izrastki, ni izrastkov

lo~iti pelikanovo stopalce od drugih pol`ev

hrapavost hi{ice

je hrapava, je gladka

lo~iti hrapave in gladke hi{ice

obraslost hi{ice z izrastki

ima izrastke, nima izrastkov

lo~iti hi{ice z izrastki in hi{ice brez izrastkov

oblika izrastkov

topi, bodi~asti

lo~iti ~okatega voleka in bodi~astega voleka

oblika lupin

podolgovata, zaokro`ena

lo~iti podolgovate in zaokro`ene {koljke

razporeditev prog lupine

koncentri~na, `arkasta

lo~iti {koljke s koncentri~nimi in `arkastimi progami lupine

gladkost lupin

gladka, hrapava

lo~iti lepotko in druge {koljke

u{esavost lupin

ima u{esa, nima u{es

lo~iti pokrova~i in druge {koljke

enakost u{es

enaki u{esi, razli~ni u{esi

lo~iti malo in veliko pokrova~o

Drugi dan DOLO^ANJE ORGANIZMOV PO KLJU^U Organizme lahko dolo~amo na dva na~ina, s knji`ico ali s simbolnim klju~em. Zanj si simbole otroci izmislijo sami.

a) s knji`ico V koti~ku, kjer otroci delajo z biolo{kim klju~em, jim najprej predstavimo knji`ico Moje prve {koljke in pol`i. To je preprosti biolo{ki klju~ – klju~ do znanja, s katerim izvemo, kako je {koljkam in pol`em ime. Knji`ico najprej prelistamo in se dogovorimo za potek dela. Otroci

pimo na plakat in pripi{emo ime. Ime glasno ponovimo. Plakat razdelimo na dva dela: na eno stran lepimo {koljke, na drugo pol`e. Na koncu se otroci lahko domislijo {e simbola za pol`e in simbola za {koljke. Nari{ejo ju na vrh plakata nad ustrezno skupino organizmov.

imajo v rokah hi{ico ali lupinico, natan~no jo opazujejo (gledajo, tipajo), nato se med dvema trditvama, ki jim ju prebere vzgojiteljica, odlo~ijo za eno. Tako se pomikamo po knjigi od trditve do trditve, se odlo~amo in na koncu poimenujemo {koljko ali pol`a. Ali smo {koljko ali pol`a pravilno dolo~ili, preverimo s sliko in z opisom lastnosti organizma v biolo{kem klju~u.

b) s simbolnim klju~em

Sproti lahko izdelujemo plakat. Vsak organizem, ki ga dolo~imo, prile-

LETNIK 6 / [T. 3 / POLETJE 2002

Mlaj{i otroci, ki {e ne razumejo dalj{ih stavkov, znajo pa `e dovolj dobro opazovati, lahko dolo~ajo s poenostavljenim simbolnim klju~em, za katerega si simbole izmislijo sami.

NARAVOSLOVNA SOLNICA

11


PRISPEVKI U^ITELJEV Zgled klju~a za dolo~anje {koljk ima dve lupini {koljke

podolgovati lupini

lupina je 5-krat dalj{a od {irine morska no`nica

zaokro`eni lupini

lupina je manj kot 5-krat dalj{a od {irine

grebeni so `arkasti noetova bar~ica

lupina je temnovijoli~na u`itna klapavica

lupini se svetita, sta gladki lepotka

lupini imata grebene `arkaste

proge so koncentri~ne

lupina je rjava morski datelj

lupini nista gladki

lupina nima u{es sr~anka

lupina ima u{esi

lupini imata grebene ali proge koncentri~ne

lupina je grobo hrapava ladinka

lupina ima enaki lupina ima u{esi razli~ni u{esi velika pokrova~a mala pokrova~a

Opisni klju~

Simbolni klju~

12

NARAVOSLOVNA SOLNICA

LETNIK 6 / [T. 3 / POLETJE 2002

lupina je bolj gladka skledica


PRISPEVKI U^ITELJEV PREVERJANJE OTRO[KIH MISELNIH SHEM PO UPORABI BIOLO[KEGA KLJU^A Za utrjevanje in preverjanje nau~enega lahko izvedemo igrico. Na sredino mize zlo`imo vse hi{ice in vse pare {kolj~nih lupin. Prvemu otroku z rutico zave`emo o~i, nato iztegne roki. V dlani mu sosed – po lastni izbiri – polo`i hi{ico ali lupini. Otrok z zavezanimi o~mi sku{a dolo~iti lastnosti {koljke ali pol`a. ali gre za

pol`a

{koljko

ima zavito ali nezavito hi{ico

ali je hrapava ali gladka

je trebu{asta ali ni trebu{asta

ali ima koncentri~ne ali `arkaste proge

Kaj so se otroci nau~ili, lahko preverimo z risbami in z otro{kimi komentarji ali z ra~unalni{kim programom Klju~i. Lahko organiziramo obisk ribarnice in si ogledamo, katere {koljke so naprodaj. Prilo`nost za uporabo znanja je tudi na letovanju. Otroke spodbudimo, da na morski obali naberejo nekaj lupin in hi{ic ter jih prinesejo domov. Ob tem opazijo tudi druge organizme ali njihove dele, ki jih je naplavilo morje (razli~ne alge, spu`ve, sipine kosti, skelete morskih je`kov, rakovic …). Tako so otroci zaposleni tudi takrat, kadar niso v vodi oziroma kadar vreme ni primerno za kopanje. Tako spoznavajo, kako raznoliko je `ivljenje v morju in na morski obali.

tri~no« in »radialno« in so ju tudi pravilno uporabljali pri dolo~anju {koljk. @eleli so si {e ve~ podobnih dejavnosti, nekateri pa so v vrtec sami prina{ali knjige o naravi, kjer so narisane in opisane {e druge {koljke in pol`i. Pomembno je predvsem to, da so otroci pri tej dejavnosti spoznavali pestrost narave in razvijali pravilen odnos do nje.

Literatura Bajd, B., D. Mati Djuraki in T. Mati Pavlovi~: Dolo~anje vejic pozimi z uporabo preprostega biolo{kega klju~a Moje prve zimske vejice, Naravoslovna solnica, {t. 2, let. 5, str. 8–12 Bajd, B.: Razvr{~anje plodov. v: Krap{e, T. (ur.), Razvoj za~etnega naravoslovja – zvezek 2. Nova Gorica, Educa, str. 51–52, 1992 Bajd, B.: Moje prve {koljke in pol`i, Ljubljana, DZS, 1996 Bajd, B.: Moje prve zimske vejice, Ljubljana, DZS, 1997 Bajd, B.: Moje prve `ivali tal, Ljubljana, DZS, 1998 Bajd, B.: Moje prve sladkovodne `ivali, Ljubljana, DZS, 1998 Bajd, B.: Moje prve praproti, Ljubljana, DSZ, 1999 Bajd in sod.: Ra~unalni{ki program Klju~i. Ra~unalni{ki center Mi{ka in InTelCom, d. o. o, 1998 Baloh, T.: Otrokove izku{nje in predstave – izhodi{~e pouka naravoslovja. v: Krap{e, T. (ur.). Razvoj za~etnega naravoslovja – zvezek 2. Nova Gorica, Educa, str. 5–20, 1992 Ferbar, J.: Konstruktivizem in za~etno naravoslovje. v: Krap{e, T. (ur.). Razvoj za~etnega naravoslovja – zvezek 1. Nova Gorica, Educa, str. 9–14, 1992 Ferbar, J.: Razvr{~anje, ~uti in pamet, Naravoslovna solnica, {t. 1, let. 1, str. 19–21, 1996 Ferbar, J., Mati, D.: Razvr{~anje in urejanje ter obdelava podatkov. v: Krnel, D. et al. (ur.). Voda bo gnala moj mlin~ek – 2. zvezek. Ljubljana, Zavod RS za {olstvo, str. 1–2, 1996 Jelly, S.: Pomagajmo otrokom zastavljati vpra{anja in odgovarjati nanja. v: Krap{e, T. (ur.). Razvoj za~etnega naravoslovja – zvezek 1. Nova Gorica, Educa, str. 55–64, 1992 Krnel, D.: Zgodnje u~enje naravoslovja, Ljubljana, DZS, 1993 Mati, D.: Klju~ za razvr{~anje Reparage logique, Naravoslovna solnica, {t. 1, let. 1, str. 22–24, 1996

Opisan na~in dela smo preizkusili v treh skupinah malih {olarjev v vrtcu. Otrokom je bila ta dejavnost v{e~. Usvojili so veliko novih besed. Najljub{i sta jim bili besedi »koncen-

LETNIK 6 / [T. 3 / POLETJE 2002

NARAVOSLOVNA SOLNICA

13


Določanje%20polžev%20in%20školj%20z%20uporabo%20preprostega%20biološkega%20ključa