Page 1

SPOZNAVAMO EVROPO IN AZIJO Geografija za 7. razred osnovne šole

DELOVNI ZVEZEK REŠITVE VAJ

Jurij Senegačnik, Borut Drobnjak


STOPINJSKA MREŽA *Vaja 1: Določanje geografske lege a) Kraj A leži 12 stopinj severno od ekvatorja in 20 stopinj zahodno od začetnega poldnevnika. b) Kraj B leži 20 stopinj severno od ekvatorja in 10 stopinj zahodno od začetnega poldnevnika. c) Kraj C leži 20 stopinj severno od ekvatorja in 17 stopinj vzhodno od začetnega poldnevnika. č) Kraj Č leži 10 stopinj južno od ekvatorja in 16 stopinj zahodno od začetnega poldnevnika. d) Kraj D leži 12 stopinj južno od ekvatorja in 23 stopinj vzhodno od začetnega poldnevnika. e) Kraj E leži 24 stopinj južno od ekvatorja in 18 stopinj zahodno od začetnega poldnevnika. f) Kraj F leži 9 stopinj severno od ekvatorja in 9 stopinj vzhodno od začetnega poldnevnika. g) h) i) j) k) l)

Kraj G leži 50 stopinj severno od ekvatorja in 60 stopinj vzhodno od začetnega poldnevnika. Kraj H leži 60 stopinj severno od ekvatorja in 75 stopinj vzhodno od začetnega poldnevnika. Kraj I leži 43 stopinj severno od ekvatorja in 80 stopinj vzhodno od začetnega poldnevnika. Kraj J leži 38 stopinj severno od ekvatorja in 62 stopinj vzhodno od začetnega poldnevnika. Kraj K leži 53 stopinj severno od ekvatorja in 88 stopinj vzhodno od začetnega poldnevnika. Kraj L leži 68 stopinj severno od ekvatorja in 52 stopinj vzhodno od začetnega poldnevnika.

m)Kraj M leži 30 stopinj južno od ekvatorja in 50 stopinj zahodno od začetnega poldnevnika. n) Kraj N leži 37 stopinj južno od ekvatorja in 40 stopinj zahodno od začetnega poldnevnika. o) Kraj O leži 48 stopinj južno od ekvatorja in 58 stopinj zahodno od začetnega poldnevnika. p) Kraj P leži 19 stopinj južno od ekvatorja in 33 stopinj zahodno od začetnega poldnevnika. r) Kraj R leži 52 stopinj južno od ekvatorja in 38 stopinj zahodno od začetnega poldnevnika.

Vaja 2: Geografska širina in dolžina Greenwich – začetni poldnevnik, geografska dolžina – kot med nekim krajem na Zemlji in začetnim poldnevnikom, stopinjska mreža – mreža iz vzporednikov in poldnevnikov, krajevni vzporednik – vzporednik, ki poteka skozi nek kraj, ekvator – začetni vzporednik, geografska širina – kot med nekim krajem na Zemlji in začetnim vzporednikom *Vaja 3: Določanje geografske širine in dolžine v atlasu Geografska lega Ime kraja 32° 00’ j. g. š.; 115° 50’ v. g. d. Perth 59°. 55’ s. g. š.; 10° 50’ v. g. d. Oslo 50° 3’ s. g .š.; 14° 25’ v. g. d. Praga 45°.27’ s. g. š.; 9°. 9’v. g. d. Milano 37° 55’ j. g. š.;145° 00’ v. g. d. Melbourne 53° 55’ s. g. š.; 27° 50’ v. g. d. Minsk

Celina Avstralija Evropa Evropa Evropa Avstralija Evropa

NAŠA CELINA EVROPA Vaja 4: Otoki, polotoki, morja in morske ožine Evrope a) 1 Islandija, 2 Sicilija, 3 Sardinija, 4 Korzika, 5 Britansko otočje, 6 Skandinavski polotok, 7 Iberski polotok, 8 Apeninski polotok, 9 Balkanski polotok b) a Črno morje, B Sredozemsko morje, C Atlantski ocean, Č Bospor, D Dardanele, E Gibraltarska vrata Vaja 5: Meje Evrope Učenec z rdečo črto označi meji med Evropo in Afriko ter med Evropo in Azijo. Vaja 6: Gostota in narodnostna sestava prebivalstva v Evropi 2, 5

2

Vaja 7: Prikazovanje podnebnih značilnosti s klimogrami a) Učenec na zemljevidu Evrope v atlasu poišče London in Orenburg, določi njuno geografsko širino in si ogleda njuno geografsko lego. b) Učenec na podlagi razpoložljivih podatkov dokonča klimogram za London, nato pa nariše klimogram Orenburga.


c) oceansko celinsko v Londonu Zato, ker leži London ob morju, ki se pozimi ne ohladi tako kot kopno. v Londonu Zato, ker leži London na zahodu Evrope ob oceanu, od koder prihaja vlažen zrak, ki prinaša vlažnost in padavine.

JUŽNA IN JUGOVZHODNA EVROPA Vaja 8: Države Južne in Jugovzhodne Evrope ter njihova glavna mesta Številka

Država

Glavno mesto

11

Portugalska

Lizbona

12

Španija

Madrid

13

Italija

Rim

14

Hrvaška

Zagreb

15

Bosna in Hercegovina

Sarajevo

16

Jugoslavija

Beograd

17

Albanija

Tirana

18

Makedonija

Skopje

19

Bolgarija

Sofija

10

Romunija

Bukarešta

11

Ciper

Nikozija

12

Turčija

Ankara

13

Grčija

Atene

14

Andora

Andorra la Vella

15

San Marino

San Marino

16

Vatikan

Vatikan

17

Malta

Valetta

Vaja 9: Reliefne enote ter morja v Južni in Jugovzhodni Evropi a) 1 Pireneji, 2 Sierra Nevada, 3 Apenini,4 Balkan, 5 Dinarsko gorstvo, 6 Šarsko-Pindsko gorstvo, 7 Karpati, 8 Rodopi, 9 Meseta, 10 Padska nižina, 11 Vlaška nižina, 12 Panonska kotlina b) A Črno morje, B Egejsko morje, C Jonsko morje, Č Jadransko morje Vaja 10: Južna in Jugovzhodna Evropa v rebusih PIRENEJI KARPATI Vaja 11: Značilnosti Sredozemskega morja 1, 2, 4 in 7 Vaja 12: Vulkani in potresi 5, 9 Vaja 13: Podnebje v Južni in Jugovzhodni Evropi a) Klimogram Palerma – sredozemsko podnebje, klimogram Bukarešte – celinsko podnebje. b) Palermo: 15° C, Bukarešta: 24° C c) v Bukarešti Vaja 14: Množični turizem v Sredozemlju Na španski obali, kjer preživljamo dopust, je strašna gneča. Na plaži smo kopalci nagneteni tako, kot sardine v konzervi. Takoj za plažo se dvigujejo velikanski hoteli, v katerih bivajo tisoči in tisoči

3


turistov. Zato nekateri pravijo, da je ta del španske obale prava »betonska džungla«. (Možni so tudi drugačni pravilni odgovori.) Vaja 15: Narodnostna sestava Jugovzhodne Evrope 8, 11 Vaja 16: Gospodarstvo Južne in Jugovzhodne Evrope a) DA b) NE V Južni Evropi se je obseg namakalnih površin v zadnjih letih močno povečal. c) NE Največja proizvajalka plute je Portugalska. č) DA d) DA d) DA d) NE Albanija je slabo razvita država, ki uvaža skoraj vse vrste industrijskih izdelkov. e) DA f) NE Jugovzhodna Evropa je bila glede gospodarske razvitosti vedno za drugimi deli Evrope. Vaja 17: Naravne enote in gospodarstvo Hrvaške Slika desno zgoraj: številka 2, Gorska Hrvaška, gozdarstvo Slika levo spodaj: številka 3, Panonska Hrvaška, poljedelstvo (kmetijstvo) Slika desno spodaj: številka 3, Primorska Hrvaška, turizem Vaja 18: Južna in Jugovzhodna Evropa v križanki APENINI Vaja 19: Južna in Jugovzhodna Evropa kot celota Južni del Evrope delimo na Južno in Jugovzhodno Evropo. Pri državah Južne Evrope izstopata sredozemsko podnebje in rastlinstvo. Poleti postane turizem najpomembnejša gospodarska dejavnost ob sredozemskih obalah. K Južni Evropi prištevamo države Iberskega in Apeninskega polotoka, Grčijo in evropski del Turčije, ki sega do morskih ožin Bospor in Dardanele. K njej sodita tudi otoški državi Malta in Ciper ter nekaj manjših držav (Andora, San Marino, Vatikan), ki jih zaradi majhnosti imenujemo kar »žepne države«. Jugovzhodna Evropa se od Južne kar precej razlikuje. Večina prebivalstva ne živi ob obalah, ampak v notranjosti Balkanskega polotoka. Zaradi pomešanosti številnih narodov jo označujemo kot pravi mozaik različnih narodov, jezikov, kultur in verstev. Vaja 20: Potovanje po Južni in Jugovzhodni Evropi a) hrast plutovec, b) huerta, c) Etna, č) Rim, d) Dubrovnik, e) Dolina rož, f) Ohridsko jezero, g) Atenska akropola

SREDNJA EVROPA Vaja 21: Srednjeevropske države in njihova glavna mesta

4

Številka

Država

Glavno mesto

1

Nemčija

Berlin

2

Švica

Bern

3

Češka

Praga

4

Avstrija

Dunaj

5

Slovenija

Ljubljana

6

Poljska

Varšava

7

Slovaška

Bratislava

8

Madžarska

Budimpešta

9

Lihtenštajn

Vaduz


Vaja 22: Naravne enote in reke v Srednji Evropi a) 1 Nemško-Poljsko nižavje, 2 Vzhodni Karpati, 3 Alpe, 4 Panonska kotlina, 5 sredogorja s kotlinami b) A Odra, B Laba, C Visla, Č Ren, D Majna, E Donava Vaja 23: Površje Panonske kotline 3 kotlina 1 puhlica 4 struga Vaja 24: Višinski pasovi in gospodarske dejavnosti v Alpah a) VIŠINSKI PAS

GOSPODARSKE DEJAVNOSTI

PAS SKALOVJA, TRAJNEGA SNEGA IN LEDU

planinstvo

PAS SKALOVJA IN GRUŠČA

planinsko pašništvo, planinstvo, smučanje

PAS RUŠEVJA IN GORSKEGA TRAVNIŠKEGA RASTLINSTVA

planinsko pašništvo, smučanje

PAS IGLASTEGA GOZDA

poljedelstvo, gozdarstvo

PAS LISTNATEGA GOZDA, TRAVNIKOV IN NJIV

poljedelstvo, hlevska živinoreja, turizem v dolini, smučanje

b) pas listnatega in iglastega gozda 800 m 1100 m 1800 m 2500 m 1500 m poleti V pasu gorskega travniškega rastlinstva je veliko več smučišč zato, ker snežna odeja traja veliko več časa. Vaja 25: Grbi, denarne enote in zastave srednjeevropskih držav Državni grb

Številka denarne enote

Črka zastave

Denarna enota

Zastava

SLOVENIJA

7

C

1 šiling

A

ČEŠKA

6

E

2 zlot

B

NEMČIJA

3

G

3 nemška marka

C

MADŽARSKA

5

Č

4 slovaška krona

Č

POLJSKA

2

D

5 forint

D

SLOVAŠKA

4

F

6 češka krona

E

ŠVICA

8

B

7 tolar

F

AVSTRIJA

1

G

8 švicarski frank

G

Vaja 26: Plovna pot Ren–Majna–Donava a) Nizozemska, Nemčija, Avstrija, Slovaška, Madžarska, Jugoslavija, Bolgarija, Romunija b) Avstrija, Slovaška, Madžarska c) Bamberg – Kelheim č) 171 km d) 406 km e) 279,5 m f) navzgor, navzdol Vaja 27: Srednja Evropa v križanki PREHODNOST

5


Vaja 28: Gospodarstvo Srednje Evrope a) NE Sadjarstvo in vinogradništvo sta značilna predvsem za gričevnato obrobje Panonske kotline in osamelce. b) DA c) NE Urarstvo in bančništvo sta značilna za Švico. č) NE Švica je razvila tiste industrijske panoge, ki potrebujejo malo surovin in veliko strokovnega znanja. d) DA e) DA Vaja 29: Potovanje po Srednji Evropi a) Blatno jezero, b) Dunaj, c) Šlezija, č) zobri, d) Mazurija, e) Hamburg, f) Frankfurt, g) Matterhorn

ZAHODNA EVROPA Vaja 30: Zahodnoevropske države in njihova glavna mesta Številka

Država

Glavno mesto

1

Irska

Dublin

2

Velika Britanija

London

3

Francija

Pariz

4

Belgija

Bruselj

5

Nizozemska

Amsterdam

6

Luksemburg

Luksemburg

7

Monako

Monaco

Vaja 31: Zahodna Evropa v rebusih OCEANSKO PODNEBJE PLIMOVANJE Vaja 32: Zahodna Evropa v križanki ZALIVSKI TOK Vaja 33: Površje in vodovje Zahodne Evrope a) 1 Ardeni, 2 Centralni masiv, 3 Peninsko gorovje, 4 Alpe, 5 Pireneji b) A Temza, B Ren, C Sena, Č Loara, D Garona, E Severno morje, F Rokavski preliv Vaja 34: Spreminjanje kmetijske pokrajine v Angliji a) Število kmečkih poslopij je manjše kot prej, vendar so današnja poslopja precej večja in veliko bolj modernega izgleda. b) Izginile so. c) Spremenili so ga v pašnik. č) Spremenjen je v kamping. d) Namesto vozov in konjev uporabljajo traktorje in drugo sodobno mehanizacijo. e) njiv f) Ni je več.

6

Vaja 35: Spreminjanje industrijske pokrajine a) Podrli so jo in na njenem mestu postavili novo sodobno tovarno. (Na sliki se to še en vidi.) b) Onesnaženost se je zmanjšala. c) Preuredili so jih v mestne zelenice. č) Večja. d) V njih so postavili nove trgovine. e) Ne.


Vaja 36: Nizozemski polderji a) Danes leži na robu jezera, v prihodnosti pa bo verjetno ležalo sredi kopnega. b) 1932 c) zahodni, južni, vzhodni Vaja 37: Izsuševanje nizozemskih polderjev a) Preprečuje morju, da bi preplavilo polder. b) v morje c) nad gladino č) pod gladino d) Na dnu polderja so prečrpavali vodo iz nižjih kanalov v višje, nazadnje pa so jo prečrpali v kanal, ki teče v morje. e) Zato, ker so to pomembni nizozemski kulturni spomeniki. Vaja 38: Raznolikost Zahodne Evrope Desno zgoraj – slika št. 2, desno na sredini – slika št. 3, levo spodaj – slika št. 1, desno spodaj – slika št. 4. Vaja 39: Potovanje po Zahodni Evropi a) klif, b) Loch Ness, c) Black Country, č) Evropredor, d) Rotterdam, e) Ardeni, f) Disneyland, g) Mont Blanc

SEVERNA EVROPA Vaja 40: Severnoevropske države in njihova glavna mesta Številka

Država

Glavno mesto

1

Islandija

Reykjavik

2

Norveška

Oslo

3

Švedska

Stockholm

4

Danska

Ko/ benhavn

5

Finska

Helsinki

6

Estonija

Tallin

7

Latvija

Riga

8

Litva

Vilnius

Vaja 41: Severna Evropa v rebusih TEČAJNIK SKANDINAVIJA Vaja 42: Pojmi v zvezi s Severno Evropo fjord – Norveška, gejzir – Islandija, jantar – Litva, Legoland – Danska, Volvo – Švedska, Nokia – Finska Vaja 43: Površje in morja Severne Evrope a) Učenec na karto vriše severni tečajnik. b) 1 Skandinavsko gorovje, 2 Jutlandija, 3 Finska plošča, 4 Ruska plošča, 5 Baltsko morje, 6 Botnijski zaliv Vaja 44: Raznolikost nordijskih držav Levo zgoraj – slika št. 2, desno zgoraj – slika št. 4, levo spodaj – slika št. 1, desno spodaj – slika št. 3. Vaja 45: Urškin pogovor z mladim Laponcem Einom URŠKA: Ali v vaši vasi živite samo Laponci? EINO: Da, Laponci živijo tudi na Švedskem in Finskem. URŠKA: Ali spada vaš jezik med germanske jezike in je podoben norveškemu?

7


URŠKA: Ali se danes velik del Laponcev še ukvarja z rejo severnih jelenov? URŠKA: Kateri Laponci prebivajo poleti v šotorih? URŠKA: Kakšne spominke pa prodajaš turistom? EINO: Babica nosi tradicionalna laponska oblačila. Vaja 46: Značilne gospodarske dejavnosti v nordijskih državah b) dejavnost: ribolov a) dejavnost: poljedelstvo (kmetijstvo) ime države: Danska imeni dveh držav: Norveška, Danska c) dejavnost: gozdarstvo č) dejavnost: (avtomobilska) industrija imeni dveh držav: Finska, Švedska ime države: Švedska Vaja 47: Severna Evropa v križanki PRIBALTSKE DRŽAVE Vaja 48: Podnebje v Skandinaviji a) Največ padavin ima kraj C, ker leži ob oceanu pod gorami. Ker pihajo zahodni vetrovi, vlažne zračne mase udarijo ob gorovje in tu nastane veliko padavin. b) Najvišje zimske temeperature so v kraju C, ki leži ob obali, ki jo tudi pozimi obliva topli Zalivski tok. c) Najvišje poletne temperature so v kraju A, ki ima bolj celinsko podnebje, obenem pa ne leži tako visoko kot kraj B. Vaja 49: Reliefne značilnosti Severne Evrope 1, 3, in 4, Vaja 50: Razporeditev prebivalstva v Severni Evropi a) Učenec gosto poseljena območja na nemi karti pobarva z rdečo, redko poseljena z oranžno, najredkeje poseljena pa z rumeno barvo. Te barve vnese tudi v legendo. b) Južni del Severne Evropeje gosteje poseljen kot severni zaradi toplejšega podnebja. c) Severni deli Norveške so gosteje poseljeni kot sosednji deli Švedske in Finske zato, ker pozimi tam ni tako mrzlo. Vzrok za to je topli Zalivski tok ob obali. V notranjosti na Švedskem in Finskem njegovih vplivov ne čutijo. Vaja 51: Potovanje po Severni Evropi a) Legoland, b) jantar, c) iglasti gozd, d) Nordkapp, e) fjell, f) fjord, g) stavkirke, h) naftna (vrtalna) ploščad

VZHODNA EVROPA IN RUSIJA Vaja 52: Vzhodnoevropske države in njihova glavna mesta Številka

Država

Glavno mesto

1

Rusija

Moskva

2

Belorusija

Minsk

3

Ukrajina

Kijev

4

Moldavija

Kišinjov

Vaja 53: Azijski del Rusije v križanki JENISEJ Vaja 54: Površje in vodovje Vzhodne Evrope a) Vzhodnoevropsko nižavje, 2 Karpati, 3 Ural, 4 Valdajske višine b) A Dnipro (Dneper), B Volga, C Kaspijsko jezero, D Belo morje, E Barentsovo morje, F Črno morje, G Finski zaliv

8

Vaja 55: Razpad Sovjetske zveze 4 Armenija 4 Azerbajdžan


2 Belorusija 4 Gruzija 1 Estonija 4 Kazahstan 4 Kirgizistan 1 Latvija 1 Litva 2 Moldavija 2, 3 Rusija 4 Tadžikistan 4 Turkmenistan 2 Ukrajina 4 Uzbekistan Vaja 56: Vzhodna Evropa v križanki RUSKA PLOŠČA *Vaja 56: Podnebje v Sibiriji a) zaradi lege v notranjosti celine b) v Irkutsku c) Irkustsk: — 22 °C, Jakutsk: — 40 °C č) pozimi d) Jakutsk Vaja 57: Rastlinski pasovi in raba tal v Rusiji a) 1 tundrsko rastlinstvo, 2 tajga, 3 listnati gozd, 4 gozdna stepa, 5 stepa, 6 polpuščavsko rastlinstvo b) v stepi in gozdni stepi c) v pasu stepe č) černozjom Vaja 59: Potovanje po Vzhodni Evropi a) tundrsko rastlinstvo, b) tajga, c) Sankt Peterburg, č) kremelj, d) gozdna stepa, e) Černobil, f) Doneški bazen, g) jesetri Vaja 60: Gospodarstvo Vzhodne Evrope in Rusije 1, 2, 6 in 7

AZIJA *Vaja 61: Podnebje v Aziji a) Urumči b) Singapur, Kalkuta c) V Urumčiju je tako malo padavin zato, ker leži za velikimi gorskimi pregradami, ki onemogočajo dostop vlažnega zraka z oceana. č) Prvi razlog je geografska širina. Urumči leži veliko bolj proti severu. Drugi razlog je celinska lega. V Urumčiju se ne čuti vplivov morja tako kot v Singapurju. d) V Kalkuti je decembra tako malo padavin zato, ker je takrat čas suhega zimskega monsuna. Nasprotno pa je avgusta čas poletnega monsuna z deževji. e) Glavni razlog je delovanje zimskega monsuna. Proti Kalkuti pihajo hladni in suhi vetrovi z azijske celine, Singapur pa je bolj pod vplivom toplega morja. Vaja 62: Zunanji videz azijskega prebivalstva Država: Indija Država: Kitajska Vaja 63: Reliefne enote in reke v Vzhodni Aziji a) 1 Korejski polotok, 2 Tajvan, 3 Kjušu, 4 Šikoku, 5 Honšu, 6 Hokaido, 7 Himalaja, 8 Tibet, 9 Tarimska kotlina, 10 Džungarija, 11 Veliko kitajsko nižavje, 12 Gobi b) A Huang He, B Chang Jiang

9


Vaja 64: Kmetijstvo Vzhodne Azije v križanki JURTA Vaja 65: Naravne nesreče na Japonskem 3 tsunami 4 tajfun 1Fuji-san Vaja 66: Življenje in gospodarstvo na Japonskem 2, 5 *Vaja 67: Kitajske reke a) Huang He, Chang Jiang b) Nastalo je zaradi ravnega površja in plodnih naplavin, ki so jih prinesle reke. c) zaradi preprečevanja poplav č) Ti nasipi so danes višji zato, ker so reke stalno prinašale nove naplavine in tako dvigovale rečno strugo. d) Reke so najbolj nevarne v spodnjem toku zato, ker imajo tam največ vode, gostota prebivalstva pa je ravno tu najvišja. Vaja 68: Raznolikost Kitajske Desno zgoraj – slika št. 3, levo spodaj – slika št. 2, desno spodaj – slika št. 1. Vaja 69: Reliefne enote in reke v Južni in Jugovzhodni Aziji a) 1 Dekanski polotok, 2 Indokitajski polotok, 3 Malajski polotok, 4 Indonezijsko otočje, 5 Filipini, 6 Sumatra, 7 Java, 8 Borneo, 9 Celebes, 10 Šrilanka, 11 Karakorum, 12 Himalaja, 13 Zahodni gati, 14 Gangeško nižavje, 15 Bengalsko nižavje, 16 Thar b) A Ind, B Ganges, C Bramaputra, Č Mekong Vaja 70: Monsuni in njihove posledice a) DA b) NE Poletno deževje se najprej začne na jugu Indijske podceline, potem pa se počasi pomika proti severu. c) DA č) DA d) NE V času zimskega monsuna je ozračje suho, pa tudi vročina popusti. Vaja 71: Prebivalstvo Indije HINDI KASTE Vaja 72: Južna Azija v križanki PRENASELJENOST Vaja 73: Pojmi iz Jugovzhodne Azije 5 makija, 11 tajga, 13 Zalivski tok, 14 severni tečajnik Vaja 74: Značilnosti Jugovzhodne Azije Jugovzhodna Azija ima od vseh delov Azije najbolj tropsko podnebje. To je posledica bližine ekvatorja. Na Indonezijskem otočju je najgosteje poseljen otok Java. Najbolj razširjena kulturna rastlina je riž. Tri najslabše razvite države, ki ležijo na vzhodu Indokitajskega polotoka, so Vietnam, Laos in Kambodža. Najbolj razvita država je Singapur, ki sodi med »male azijske tigre«. Pomembna dejavnost na Tajskem in na otoku Baliju je turizem.

10

Vaja 75: Reliefne enote in vodovje v Jugozahodni Aziji a) 1 Arabski polotok, 2 Mala Azija, 3 Hindukuš, 4 Pamir, 5 Kavkaz, 6 Armensko višavje, 7 Iransko višavje, 8 Anatolsko višavje, 9 Mezpopotamija, 10 Turansko nižavje, 11 Karakum, 12 Kizilkum, 13 Sirsko-Palestinski tektonski jarek


b) A Evfrat, B Tigris, C Amu Darja, Č Sir Darja, D Kaspijsko jezero, E Aralsko jezero, F Sredozemsko morje, G Perzijski zaliv Vaja 76: Države Bližnjega vzhoda in zakavkaške države 2 Gruzija 1 Jordanija 1 Sirija 2 Armenija 1 Turčija 2 Azerbajdžan 1 Izrael 1 Libanon 1 Irak 1 Iran 1 Kuvajt 1 Saudova Arabija Vaja 77: Potovanje po Aziji a) Bajkalsko jezero, b) jurta, c) Veliki kitajski zid, č) Fuji-san, d) Singapur, e) Bangladeš, f) Ganges, g) Mrtvo morje Vaja 78: Gospodarstvo in krizna žarišča v Jugozahodni Aziji 1, 3, 4, 7 in 8

11

Spoznavamo%20evropo%20in%20azijo  

http://www.modrijan.si/slv/content/download/2580/42628/file/Spoznavamo%20Evropo%20in%20Azijo.pdf

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you