Issuu on Google+

STROKOVNI PRISPEVEK

Nekaj o tem, kar moramo vedeti o sestavljanju pisnih preizkusov znanja Darja Skribe Dimec, Univerza v Ljubljani, Pedago{ka fakulteta Sestavljanje pisnih preizkusov znanja zahteva veliko napora in strokovne usposobljenosti u~iteljev. U~itelj mora pri sestavljanju upo{tevati veliko razli~nih dejavnikov. Na prvem mestu je prav gotovo vsebina, ki naj bi jo pisni preizkus preverjal. Navadno sku{a u~itelj sestaviti vpra{anja tako, da »pokrije« vsa vsebinska podro~ja dolo~enega vsebinskega sklopa, ki ga je pred tem pou~eval. Pri tem pa je pogosto te`ko lo~iti med temeljnim znanjem in podrobnostmi, ki jih u~enci navadno znajo le za preverjanje znanja, pozneje pa jih pozabijo. Toda opredelitev temeljnih znanj ni preprosta. Morda bi lahko za temeljna (pomembna) znanja {teli tista znanja, ki se v nadaljnjem {olanju sistemati~no nadgrajujejo. Nadgradnja je mo`na z dveh vidikov: z vidika kvalitete (pove~evanje zahtevnosti) in kvantitete (pove~evanje obse`nosti). Zgled za preverjanje podrobnosti je na primer naloga, ki spra{uje, s ~im se prehranjuje je`, zgled za preverjanje temeljnej{ega znanja pa je na primer naloga, s katero preverjamo razumevanje pojma vsejedec.

besed v besedilo), tip kratkih odgovorov (na{tevanje ali kratka poved) in tip povezovanja. Redkeje najdemo naloge izbirnega tipa. To je najve~krat povezano s preprostim razlogom: ve~je {tevilo strani, ve~ji materialni stro{ki (za fotokopiranje). Tudi naloge esejskega tipa se redkeje pojavljajo.

Le redki so u~itelji, ki imajo pri sestavljanju pisnega preizkusa v mislih tudi ravni zahtevnosti znanja, ki jih posamezne naloge preverjajo. To je verjetno glavni razlog, da v pisnih preizkusih prevladujejo naloge, ki preverjajo poznavanje dejstev oziroma reprodukcijo znanja. Pri razmisleku o tem, kak{no znanje posamezna naloga preverja, si najla`e pomagamo s taksonomijami, ki opredeljujejo znanje. Pri nas je najbolj uveljavljena Bloomova taksonomija, ki v 6 hierarhi~nih stopnjah opredeljuje ravni kognitivnih ciljev (poznavanje, razumevanje, uporaba, analiza, sinteza, vrednotenje). To taksonomijo je smiselno uporabljati za konceptualno (deklarativno) znanje, ni pa uporabna za vse preostale vidike znanja. Kadar `elimo preverjati Naslednji dejavnik, ki je po mnenju proceduralno znanje (spoznavne u~iteljev zelo pomemben, je raznoli- procese in postopke oziroma kost tipov nalog, saj naj bi raznolisposobnosti in spretnosti), je kost na~inov re{evanja prispevala k najbolje, da sami jasno dolo~imo, ve~ji motivaciji u~encev. Tako v pisnih katere postopke bomo s kak{no preizkusih najpogosteje najdemo tip nalogo preverjali (Skribe Dimec, dopolnjevanja (vstavljanje manjkajo~ih 2003). [ir{o opredelitev znanja s

6

NARAVOSLOVNA SOLNICA

LETNIK 8 / [T. 3 / pomlad 2004

Pisni preizkusi znanja so dober pokazatelj tega, kako njihovi sestavljavci pojmujejo znanje. V prispevku je analiziran pisni preizkus za spoznavanje narave v 4. razredu osemletne osnovne {ole. Ta analiza je lahko zgled za ovrednotenje pisnih preizkusov z drugimi vsebinami in za druge razrede. poudarkom na raznovrstnih miselnih procesih ponuja tudi Marzanova taksonomija (Rutar - Ilc, 2003). V ~lanku `elim opozoriti na problem sestavljanja pisnih preizkusov z vidika tega, kak{no znanje se preverja, in sicer predvsem glede preverjanja: – ravni zahtevnosti znanja – pomembnosti vsebine Sledijo komentarji k testu na str. 8–9:

Komentar k 1. nalogi Naloga preverja reproduktivno znanje, saj mora u~enec vedeti na pamet, katere od devetih na{tetih drevesnih vrst uvr{~amo med listavce. Glede vsebine bi nalogo lahko opredelili kot nalogo, ki sicer preverja podrobnosti, je pa tako znanje lahko uporabno v vsakdanjem `ivljenju.

Komentar k 2. nalogi Naloga od u~encev zahteva reproduktivno znanje. U~enec mora na pamet vedeti, kak{en tip listne ploskve ima bukev, kak{en tip listne ploskve in listnega roba ima pravi kostanj in kak{en list (ni jasno, ali gre za tip listne ploskve ali listnega roba) ima hrast. Naloga preverja zelo podrobne vsebine, ki v nadaljnjem procesu {olanja nimajo neke sistemati~ne nadgradnje. Nalogo bi lahko le nekoliko spremenili in preverjali drugo vrsto znanja – prirejanje (eden od naravoslovnih postopkov).


STROKOVNI PRISPEVEK U~enci naj bi dobili dejanske liste (z napisanimi informacijami, kateremu drevesu pripadajo) in pojme, ki opredeljujejo razli~ne tipe listnih ploskev in listnih robov. U~enci bi morali liste natan~no opazovati in vsak list (listov je lahko ve~) prirediti ustreznima pojmoma.

Komentar k 5. nalogi

Glede na to, kako je naloga napisana, predvidevam, da so morali u~enci odgovor napisati. V tem primeru naloga preverja reproduktivno znanje. Glede vsebine bi nalogo lahko opredelili kot nalogo, ki sicer preverja podrobnosti, je pa tako znanje lahko uporabno v Komentar k 3. nalogi vsakdanjem `ivljenju. ^e bi imeli Naloga preverja reproduktivno znau~enci konkretne ko{~ke lesa (z nje (~e je u~itelj to prej u~encem oznako, kateri les je bukov in kateri povedal) ali razumevanje (~e odgosmrekov), bi naloga preverjala vor u~enec oblikuje samostojno). primerjanje (enega od naravoslovnih U~enec pravilno odgovori, ~e ve, postopkov). Tako nalogo je smiselno da se razli~ne vrste dreves razlikujejo izpeljati tako, da pripravimo dve po obliki listov, obliki kro{nje in enaki postaji: u~enci gredo na eno lubju. Naloga pravzaprav preverja od obeh, vendar se morajo prej poznavanje zgradbe dreves, zato prepri~ati, da na postaji ni nobenega lahko to vsebino opredelimo kot drugega u~enca. U~ence je treba v pomembno (vpra{anje pa je, ali je tem primeru pred za~etkom dovolj zahtevna za u~ence 4. razrere{evanja pisnega preizkusa opozorida). Drevesa razli~nih vrst se razliku- ti na »me{an« red re{evanja nalog. jejo tudi po mnogih drugih Pri kriterijih za vrednotenje, bi lahko zna~ilnostih. Naloga je nekoliko upo{tevali {tevilo podobnosti in nerodno zastavljena, saj je lahko razli~nosti pa tudi {tevilo ~util, ki jih odgovor na prvi del (vpra{anje) je u~enec pri primerjanju uporabil druga~en kot na drugi del (navodilo (vid, voh, tip in morda tudi sluh). v oklepaju). U~enec lahko na primer Komentar k 6. nalogi brezo spozna le po barvi lubja. Naloga zahteva reproduktivno znaKomentar k 4. nalogi nje, saj mora u~enec poznati na Naloga preverja reproduktivno znapamet zna~ilnosti iglavcev. nje, saj mora u~enec na pamet Poznavanje ve~jih taksonomskih vedeti, kako imenujemo plod bukve. skupin in njihovih zna~ilnosti lahko V nalogi je strokovna napaka, saj {tejemo za pomembno naravoslovno stor`, kar se pri~akuje kot pravilen znanje, saj omogo~a celovitej{i odgovor pri smreki, ni plod. Stor`i (panoramski) pogled na razvr{~anje niso plodovi, ampak olesenela `ivih bitij. Pri razvr{~anju iglavcev `enska socvetja (cvetovi golosenaletimo na te`ave, saj ne poznamo menk, kamor uvr{~amo smreko, niti ene zna~ilnosti, ki bi vse iglavce so brez ~a{nih in ven~nih listov). preprosto lo~ila od drugih rastlin. Nalogo bi morali spremeniti in Ve~ina iglavcev ima liste v obliki iglic u~ence vpra{ati, kje so (ali kje (ne pa vsi, npr. cipresa ne), po drugi nastajajo) semena bukve in smreke. strani ni nujno, da rastlino uvr{~amo Le nekatere rastline imajo za med iglavce, ~e ima liste v obliki plodove posebna imena (npr. iglic (npr. ro`marin, resa). Ve~ina jablana – jabolko, hrast – `elod, iglavcev ima smolo, ne pa vsi (npr. bukev – `ir), vendar njihovo tisa ne). Ve~ina iglavcev ima olepoznavanje ne predstavlja nekega senele stor`e, ne pa vsi (npr. tisa, temeljnega naravoslovnega znanja. brin ne), in nasprotno: ~rna jel{a

LETNIK 8 / [T. 3 / pomlad 2004

ima npr. plod, ki spominja na olesenel stor`. Ve~ini iglavcev pozimi ne odpadejo listi, ne pa vsem (npr. macesnu, metasekvoji ne), in nasprotno: poznamo veliko listavcev, ki imajo pozimi zelene liste (npr. oljka, lovor). Zaradi vsega navedenega bi bilo bolj smiselno nalogo dopolniti in napisati »za ve~ino iglavcev«.

Komentar k 7. nalogi Naloga preverja, ali u~enec ve, da je namestitev stor`ev pri jelki druga~na kot pri smreki in kak{na je pri kateri vrsti. Naloga preverja le reproduktivno znanje, ki pa ga u~enec sporo~i na zanimiv na~in (narisati mora vejico in stor`). Glede vsebine bi nalogo lahko opredelili kot nalogo, ki sicer preverja podrobnosti, je pa tako znanje lahko uporabno v vsakdanjem `ivljenju. Naloga ima strokovno napako, saj smreka in jelka nimata plodov, ampak stor`e (glej {e komentar k 4. nalogi). Nalogo bi bilo mogo~e predelati tako, da bi preverjala natan~nost risanja – sporo~anje (eden od naravoslovnih postopkov), ~e bi u~encem dali dejanske primere vejic in stor`ev.

Komentar k 8. nalogi Naloga preverja reprodukcijo znanja, saj mora u~enec na pamet vedeti, kdo opra{uje smreko in kako imenujemo tako skupino rastlin. ^eprav naloga preverja podrobnosti (na~in opra{evanja), pa bi vsebino drugega dela naloge (vetrocvetke se opra{ujejo z vetrom) lahko opredelili kot pomembno, saj preverja poznavanje enega od pomembnih na~inov opra{evanja rastlin in s tem dane mo`nosti njihovega razmno`evanja ter ohranjanja rastlinskih vrst. Naloga bi bila bolj smiselna, ~e: a) bi u~enci imeli narisani socvetji (mo{ko in `ensko) in bi morali na osnovi videza socvetja dolo~iti na~in opra{evanja (vetrocvetke imajo manj opazne cvetove);

NARAVOSLOVNA SOLNICA

7


STROKOVNI PRISPEVEK

Preizkus znanja Ime:

To~ke:

Datum:

Ocena:

kriterij: 27–30 odl (5) 23–26 pdb (4)

19–22 db (3) 15–18 zd (2)

2

1. Obkro`i vse listavce. JAVOR

BUKEV

MACESEN

GABER

BOR

JELKA

KOSTANJ

CIPRESA

BREZA

2

2. Dopolni. Javor ima deljen list, bukev ima ima

list z gladkim robom, pravi kostanj

list z

robom, hrast ima

list.

3

3. Po ~em ugotovi{, za katero vrsto drevesa gre? (Navedi vsaj tri razli~nosti.)

4. Plod bukve je

, plod smreke je

1

.

5. Primerjaj bukov in smrekov les.

2

6. Kaj je zna~ilno za iglavce? (tri zna~ilnosti)

3

• • •

1

7. Smrekovi in jelkini vejici nari{i plod.

8. Opra{evalec smreke je

8

NARAVOSLOVNA SOLNICA

, zato je smreka

LETNIK 8 / [T. 3 / pomlad 2004

.

1


STROKOVNI PRISPEVEK

9. Katera drevesa rastejo ob zgornji gozdni meji?

1

10. Zakaj pravimo, da so razmere za `ivljenje v iglastih gozdovih manj ustrezne? Zakaj nekatere rastline v teh razmerah vseeno uspevajo?

3

11. V katerem gozdnem sloju `ivi veverica?

1

12. Veverica zimo prespi

1

predremlje. (obkro`i)

13. Kako je` pre`ivi zimo? S ~im se hrani v tem ~asu?

2

14. Zakaj veverico in je`a uvr{~amo med sesalce?

2

15. Pove`i list, plod in ime drevesa.

5

16. Jeseni so u~enci opazovali odpadanje listja z dreves. Opazili so, da imajo liste le {e tiste veje divjega kostanja, ki so pod uli~no svetilko. Vse druge veje so bile `e brez listov. Napi{i dve mo`ni razlagi. Na veji divjega kostanja, ki je pod uli~no svetilko, so {e listi, ker:

2

A:

B:

LETNIK 8 / [T. 3 / pomlad 2004

NARAVOSLOVNA SOLNICA

9


STROKOVNI PRISPEVEK b) bi bil prvi del naloge (veter) `e vpisan in bi morali dopisati sklep (rastline, ki jih opra{uje veter, so vetrocvetke); v tem primeru bi naloga preverjala sklepanje (enega od naravoslovnih postopkov).

niku. Naloga ne preverja temeljnega znanja. Naloga je problemati~na z vidika vrednotenja, saj veverica `ivi tako v drevesnih kro{njah kot na deblih in na tleh (tam jo tudi u~enci lahko najpogosteje vidijo).

Komentar k 9. nalogi Naloga preverja reproduktivno znanje. Glede vsebine bi nalogo lahko opredelili kot nalogo, ki sicer preverja podrobnosti, je pa tako znanje lahko uporabno v vsakdanjem `ivljenju. Vpra{anje ni dovolj natan~no opredeljeno, saj ni jasno, ali naj bi u~enci napisali imena drevesnih vrst ali skupine dreves (npr. iglavci). ^e je pravilni odgovor macesen, potem v vpra{anju ni ustrezna uporaba mno`ine.

Komentar k 10. nalogi Naloga preverja reproduktivno znanje, saj lahko domnevamo, da je tak odgovor povedal u~itelj ali pa ga je u~enec prej prebral v u~beniku. ^e bi u~enec sam oblikoval odgovor, potem bi naloga preverjala oblikovanje domnev (enega od naravoslovnih postopkov), vendar je znanje, ki bi ga moral u~enec pokazati, ~e bi sam oblikoval domneve, za u~ence 4. razreda verjetno preve~ kompleksno. Naloga preverja pomembno vsebino, saj se nana{a na povezanost `ivih in ne`ivih dejavnikov okolja v nekem ekosistemu. Naloga ima nekaj pomanjkljivosti. Prvi stavek bi se moral {e nadaljevati: »… kot v listnatih ali me{anih gozdovih«, saj sicer ni jasno, na kaj se »manj ustrezno« nana{a. Vpra{anje je tudi pre{iroko zastavljeno, saj ni jasno, ali naj u~enci odgovarjajo o rastlinski podrasti ali o `ivalih ali o obojem, saj beseda »`ivljenje« vklju~uje oboje.

Komentar k 11. nalogi Naloga preverja reproduktivno znanje, saj se mora u~enec na pamet nau~iti odgovor, ki je napisan v u~be-

10

Komentar k 12. nalogi Naloga preverja reproduktivno znanje, saj se mora u~enec na pamet nau~iti odgovor, ki ga je sli{al od u~itelja ali je napisan v u~beniku. Naloga ne preverja temeljnega znanja, saj pre`ivljanje neugodnih `ivljenjskih razmer (zime) `ivali re{ujejo na razli~ne na~ine in to ni vedno odvisno od na~ina `ivljenja (npr. polh in veverica `ivita v podobnem okolju, oba sta sesalca, pribli`no enake velikosti, imata podobne prehranjevalne navade itd., imata pa razli~en na~in pre`ivljanja zime: polh zimo prespi, veverica pa je tudi pozimi aktivna). Naloga ima strokovno napako, saj nobeden od ponujenih odgovorov (prespi, predremlje) ni pravilen.

Komentar k 13. nalogi Naloga preverja reproduktivno znanje, saj se mora u~enec na pamet nau~iti odgovor, ki ga je sli{al od u~itelja ali je napisan v u~beniku. Naloga ne preverja temeljnega znanja (glej komentar k 12. nalogi). Drugo vpra{anje, ki se glasi, s ~im se je` v tem ~asu hrani, je nekoliko zavajajo~e, saj se je` v ~asu zimskega spanja ne hrani.

Komentar k 14. nalogi Naloga sicer preverja reproduktivno znanje, saj mora u~enec na{teti zna~ilnosti sesalcev, vendar je tovrstno znanje pomembno, saj poznavanje ve~jih taksonomskih skupin in njihovih zna~ilnosti omogo~a celovitej{i (panoramski) pogled na razvr{~anje `ivih bitij. ^e u~enec pozna zna~ilnosti sesalcev, tako ve nekaj o vseh vrstah, ki jih uvr{~amo

NARAVOSLOVNA SOLNICA

LETNIK 8 / [T. 3 / pomlad 2004

med sesalce, ~e pa bi u~enec poznal zna~ilnosti le ene vrste, to znanje ni nujno posplo{ljivo tudi na druge vrste sesalcev. Naloga je pomanjkljiva, saj ni jasno, koliko zna~ilnosti naj u~enec napi{e. Odgovor je lahko namre~ le: ker mladi~i sesajo mleko, ali pa bolj celovit: ker mladi~i sesajo mleko, ker sta pokrita z dlako, ker imata stalno telesno temperaturo in ker samice kotijo `ive mladi~e.

Komentar k 15. nalogi Naloga preverja prirejanje. U~enci morajo na pamet vedeti, kateri list in plod pripada kateremu drevesu. Naloga sicer preverja podrobnosti, je pa tako znanje lahko uporabno v vsakdanjem `ivljenju.

Komentar k 16. nalogi Naloga je dodatna, preverja pa oblikovanje domnev (enega od naravoslovnih postopkov). U~enci morajo na osnovi svojega predznanja oblikovati razlago (pojasnilo oziroma domnevo), ki bi pojasnila problem (zakaj ima veja pod uli~no svetilko {e liste, druge pa ne). U~enci si lahko pomagajo z vedenjem, da je rast rastlin odvisna tudi od svetlobe in temperature in da je to dvoje lahko razlog za opisani pojav. ^e bi u~enec napisal, da uli~na svetilka varuje vejo pred vetrom, te domneve ne bi {teli za smiseln odgovor (mnogi u~enci namre~ mislijo da listi v jeseni odpadejo z dreves zato, ker piha veter). Pogled na celoten pisni preizkus: V testu je 16 nalog, od tega vsaj 13 nalog preverja samo reproduktivno znanje in le 5 nalog preverja temeljne naravoslovne vsebine. Literatura: Rutar - Ilc, Z.: Pristopi k pou~evanju, preverjanju in ocenjevanju, Zavod RS za {olstvo, Ljubljana, 2003 Skribe Dimec, D.: Kaj pri naravoslovju preverjati in ocenjevati?, Naravoslovna solnica, letnik 8, {t. 1, str. 4–12, Modrijan, Ljubljana, 2003


O%20sestavljanju%20pisnih%20preizkusov%20znanja