Page 1

Karla Zajc Berzelak, Irena Velikonja

GOVORICA JEZIKA LETNA PRIPRAVA

3 Slovenš~ina za 3. letnik gimnazij


RAZPOREDITEV SNOVI

Št. predlaganih ur

Strani v uËbeniku

Strani v delovnem zvezku

Poved in stavek

17

124‡139

8‡70

Kaj je poved Od besede do stavËnega Ëlena Razmerja med stavËnimi Ëleni Besedni red EnostavËna poved VeËstavËna poved VeËpovedna besedila razËlemba šolskega eseja Uradna prošnja Zapisnik utrjevanje in preverjanje znanja

2 2 1 1 1 3 2 1 2 1 1

Poved in besedilo

12

140‡150

71‡106

• javna zahvala

Povezovanje povedi v besedilo Pomenska razmerja med povedmi SlovniËna razmerja med povedmi Aktualnostno razmerje med povedmi razËlemba šolskega eseja Javna zahvala utrjevanje in preverjanje znanja

3

108‡134

• poljudnoznanstveni • Ëlanek • seminarska naloga

Poglavje

Besedilna vrsta

OD POVEDI DO BESEDILA • uradna prošnja • zapisnik

2 2 1 2 1 1

BESEDILO Zapisana besedila

13

Izrazna podoba zapisanih besedil Poljudnoznanstveni Ëlanek LoËila razËlemba šolskega eseja Seminarska naloga utrjevanje in preverjanje znanja

1 2 6 1 2 1

152‡167

8

Govorica jezika 3-prirocnik.indd 8

10/16/09 11:59:25 AM


Poglavje

Št. predlaganih ur

Strani v uËbeniku

Strani v delovnem zvezku

168‡178

135‡140

179‡202

/

Besedilna vrsta • prepriËevalni • pogovor • pogajalni pogovor • okrogla miza

Govorjena besedila

12

ZnaËilnosti govorjenih besedil Izrazna podoba govorjenih besedil Pogovor Okrogla miza Vrste pogovorov utrjevanje in preverjanje znanja

2 3 1 2 3 1

OD BESEDILA DO BESEDILA

8

Besedila med zasebnim in javnim

1

• blog

Besedila med govorjenim in zapisanim

1

• predavanje

Besedila med subjektiviziranim in objektiviziranim

1

• komentar

Besedila med uradnim in neuradnim

1

• uvodnik

Besedila med poljudnim in znanstvenim

1

• znanstveni Ëlanek

Besedila med izrekanjem in vplivanjem

1

• besedilo politiËne • propagande

Besedila med umetnostnim in neumetnostnim

1

• esej

utrjevanje in preverjanje znanja

1

tri pisne naloge (pisanje, komentiranje)

6

razËlemba neumetnostnega besedila

2

SKUPAJ

70

9

Govorica jezika 3-prirocnik.indd 9

10/16/09 11:59:25 AM


POVED IN STAVEK OD POVEDI DO BESEDIL A

U 124−139

DZ 8−70

17 ur

Poglavje je namenjeno spoznavanju povedi in njihove sporoËilnosti. Vse, kar izrekamo, so povedi. Tako je lahko sporoËilo izraženo z eno samo povedjo ali pa poved sporoËa le del vsebine, zato se povedi povežejo v veËpovedna besedila. Povezovanje besed v povedi ni prepušËeno nakljuËju. SlovenšËina spada med jezike, ki povedi gradijo po osnovnem stavËnem vzorcu osebek ‡ povedek ‡ predmet. Ko se besede povezujejo v povedi, z drugimi besedami vzpostavijo pomenska, slovniËna in aktualnostna razmerja. Za opazovanje teh razmerij si pomagamo s prikazom stavËnoËlenske zgradbe povedi ali z S-strukturami veËstavËnih povedi. Poznavanje teh razmerjih pomaga pri odpravljanju nekaterih temeljnih jezikovnih napak in slogovnih pomanjkljivosti.

Vsebine Ura

Poglavje v uËbeniku

1. izhodišËna besedila (grafiti) Kaj je poved

2.

3. Od besede do 4. stavËnega Ëlena

Razvijanje sporazumevalnih zmožnosti

Dejavnosti

• dijaki preberejo grafite • pogovarjajo se o njihovi vlogi v družbi • zavzamejo stališËe do grafitov • presojajo sporoËilnost grafitov ter ugotavljajo razliko med enopovednimi in veËpovednimi besedili • tvorijo besedila in ugotavljajo vlogo povedi v besedilu • spoznavajo in tvorijo enopovedna besedila DZ, 8‡11

• ugotavljajo povezavo med povedjo in stavkom • opazujejo zgradbo grafitov • ugotavljajo skladenjsko vlogo posameznih besed • z dodajanjem stavËnih Ëlenov širijo sporoËilnost povedi • doloËajo stavËne Ëlene • preoblikujejo besedne zveze ter presojajo njihovo sporoËilnost DZ, 12‡20

>

razvijanje zmožnosti kritiËnega sprejemanja besedil

>

razvijanje zmožnosti pogovarjanja (govorjenja in poslušanja)

>

razvijanje zmožnosti izražanja lastnega mnenja in utemeljevanja

>

razvijanje zmožnosti strpnega sodelovanja v razpravi

>

razvijanje jezikovne in slogovne zmožnosti

>

razvijanje zmožnosti tvorjenja besedil

>

oblikovanje in razvijanje zavesti o jeziku

>

razvijanje zmožnosti nebesednega sporazumevanja

12

Govorica jezika 3-prirocnik.indd 12

10/16/09 11:59:25 AM


Ura

Poglavje v uËbeniku

Dejavnosti

5. Razmerja med stavËnimi Ëleni

• zaigrajo igro Slastni mrliË • ugotavljajo pomensko in slovniËno soodvisnost besed, povezanih v stavek oz. poved • prepoznavajo primere ujemanja, vezave, primika • prepoznavajo in odpravljajo napake, nastale zaradi neupoštevanja ujemanja oz. vezave DZ, 20‡24

6. Besedni red

• ugotavljajo pomensko razliko med povedmi z razliËno razporejenimi besedami • tvorijo povedi in pri tem upoštevajo naËelo aktualnosti • prepoznavajo slogovno nezaznamovani in slogovno zaznamovani besedni red • prepoznavajo in odpravljajo napake, ki so posledica neustreznega besednega reda DZ, 24‡29

7. EnostavËna poved

• spoznajo dvodelne ter enodelne stavke • presojajo sporoËilnost ter uËinkovitost dvodelnih oz. enodelnih stavkov • tvorijo dvodelne in razliËne vrste enodelnih stavkov ter jih ustrezno uporabijo glede na okolišËine DZ, 29‡34

8. VeËstavËna poved 9. 10.

• tvorijo veËstavËne povedi • spoznajo zgradbo veËstavËnih povedi • osnovni stavek dopolnjujejo z razliËnimi vrstami dopolnjevalnih stavkov in tako tvorijo podredja oz. priredja • razËlenjujejo zgradbo veËstavËnih povedi in jo prikažejo z S-strukturo • tvorijo veËstavËne povedi in pri tem uporabljajo ustrezna loËila • enostavËne povedi združujejo v veËstavËne in obratno ter pri tem uporabljajo ustrezna loËila • prepoznavajo in odpravljajo napake pri tvorbi veËstavËnih povedi

11.

• izpišejo napake iz svojega aktualnega eseja in ga ovrednotijo; naredijo naËrt, kako bi napake odpravili DZ, 34‡49

12. VeËpovedna besedila 13.

• presojajo okolišËine, v katerih nastajajo enopovedna oz. veËpovedna besedila • berejo in vrednotijo vošËila ter Ëestitke • poslušajo vošËila ter presojajo njihovo ustreznost • izrekajo zasebno ter uradno Ëestitko oz. vošËilo • oblikujejo izvirno pisno Ëestitko oz. vošËilo DZ, 50‡54

posnetek Poplava SMS-vošËil

Razvijanje sporazumevalnih zmožnosti

13

Govorica jezika 3-prirocnik.indd 13

10/16/09 11:59:25 AM


Ura

Poglavje v uËbeniku

Razvijanje sporazumevalnih zmožnosti

Dejavnosti

14. Uradna prošnja 15.

• ugotavljajo in presojajo okolišËine, v katerih nastane uradna prošnja • spoznajo zgradbo in namen uradne prošnje • berejo, urejajo ter vrednotijo primere uradnih prošenj • pišejo uradne prošnje • izberejo najuËinkovitejšo ter utemeljijo izbor DZ, 54‡59

16. Zapisnik

• ugotavljajo okolišËine, v katerih nastajajo zapisniki • spoznajo zgradbo in namen zapisnika • berejo, urejajo ter vrednotijo primer zapisnika • sami tvorijo zapisnik DZ, 60 • poznajo pojme: vezava, primik, ujemanje, Ëlenitev po aktualnosti, nezaznamovani/zaznamovani besedni red • usvojijo pojme: poved, stavek, stavËni Ëlen, goli stavËni Ëlen, zloženi stavËni Ëlen, osebek, povedek, predmet, prislovno doloËilo, prilastek, enostavËna poved, dvodelni stavek, enodelni glagolski stavek, enodelni neglagolski stavek, pastavek, veËstavËna poved, osnovni stavek, dopolnjevalni stavek, priredje, podredje, odvisnik, S-struktura

>

razvijanje metajezikovne zmožnosti

BESEDILNA VRSTA: uradna prošnja, zapisnik 17. UTRJEVANJE

• razËlemba neumetnostnega besedila (Vetrovi na Jadranu, DZ, 61) • dijaki presojajo uËinek pridobljenega znanja na svojo zmožnost sprejemanja in tvorjenja povedi ter besedil; ugotavljajo svoje pomanjkljivosti in pripravijo naËrt, kako bi te pomanjkljivosti odpravili; presodijo svoje védenje o povedi in stavku; presodijo svojo zmožnost tvorjenja uradne prošnje in zapisnika

Medpredmetna povezava sociologija, likovna umetnost (U, 124); zgodovina, geografija (DZ, 14); kemija (DZ, 18); filozofija (DZ, 34); športna vzgoja (DZ, 36); biologija (DZ, 42); geografija (DZ, 61)

14

Govorica jezika 3-prirocnik.indd 14

10/16/09 11:59:25 AM


Projektni dan Izdelovanje dišeËih soli Predmet

Tema

zgodovina

• zgodovina dišav

kemija

• kemijska sestava dišav • izdelovanje dišeËih soli

biologija

• vonj in Ëutila za voh

likovna umetnost

• izdelovanje ustrezne embalaže

slovenšËina

• izdelovanje napisov in spremnega besedila

15

Govorica jezika 3-prirocnik.indd 15

10/16/09 11:59:25 AM


POVED IN BESEDILO U 140−150

DZ 71−106

12 ur

Poglavje obravnava veËpovedna besedila. NaËinov, kako povedi povezati v besedilo, je veË; pomembno je, da je prepoznavna tema, da so povedi smiselno povezane, da besedilo uËinkuje kot celota in da doseže svoj namen. Dijaki spoznajo razmerja, ki se vzpostavijo med povedmi, povezanimi v besedilo. Povedi morajo biti pomensko in slovniËno povezane ter ustrezati naËelu Ëlenitve po aktualnosti. V umetostnih in slogovno zaznamovanih besedilih so ta naËela zaradi posebnega uËinka lahko presežena.

Vsebine Ura

Poglavje v uËbeniku

1. izhodišËno besedilo Guma in pnevmatike Povezovanje povedi v besedilo

• dijaki berejo izhodišËno besedilo v uËbeniku in ga razËlenjujejo • tvorijo krajša besedila: pripovedujejo o lastnih izkušnjah z vožnjo s kolesom, motorjem ali avto• mobilom; razlagajo delovanje sil na površino avtomobilskih plašËev in pomen razliËnih profilov pnevmatik; presojajo varnost neustreznih pnevmatik • na spletu poišËejo zakone, ki urejajo varnost v cestnem prometu, in jih komentirajo • tvorijo besedila v DZ in presodijo, ali je tvorba besedil (i)racionalna dejavnost • združujejo in strnjujejo povedi • presojajo slogovno (ne)zaznamovanost dobesednih ponovitev DZ, 71‡79

2. 3.

4. Pomenska razmerja 5. med povedmi

posnetek Nevaren znanstveni poskus

Razvijanje sporazumevalnih zmožnosti

Dejavnosti

• dijaki berejo besedila in ugotavljajo pomensko povezanost med povedmi • pomensko povezanost povedi povežejo z ustreznim naËinom razvijanja teme • tvorijo opisovalna, pripovedovalna, razlagalna, utemeljevalna in obvešËevalna besedila • v posnetku prepoznajo povezanost razliËnih naËinov razvijanja teme • presodijo delo znanstvenikov, svoje mnenje utemeljijo, ga sooËijo z mnenji sošolcev ter ga ustrezno zagovarjajo • prepoznajo in popravijo napake, ki so posledica neustreznega naËina razvijanja teme DZ, 79‡86

>

razvijanje zmožnosti kritiËnega sprejemanja besedil

>

razvijanje zmožnosti pogovarjanja (govorjenja in poslušanja)

>

razvijanje zmožnosti izražanja lastnega mnenja in utemeljevanja

>

razvijanje zmožnosti strpnega sodelovanja v razpravi

>

oblikovanje in razvijanje zavesti o jeziku

>

razvijanje jezikovne in slogovne zmožnosti

>

razvijanje zmožnosti tvorjenja besedil

>

razvijanje zmožnosti nebesednega sporazumevanja

16

Govorica jezika 3-prirocnik.indd 16

10/16/09 11:59:25 AM


Ura

Poglavje v uËbeniku

Razvijanje sporazumevalnih zmožnosti

Dejavnosti

6. SlovniËna razmerja 7. med povedmi

• dijaki berejo besedila • poimenujejo temo besedil in poišËejo izraze, s katerimi je poimenovana tema • spoznajo navezovanje in napovedovanje • presojajo slogovno (ne)zaznamovanost dobesednih ponovitev; svoje mnenje utemeljujejo • prepoznajo in odpravijo napake, ki so posledica napaËnih slovniËnih razmerij • tvorijo oglaševalno besedilo, v katerem kot retoriËno sredstvo prevladujejo dobesedne ponovitve • svoje oglaševalno besedilo primerjajo z besedili sošolcev; skupaj izberejo najboljšega in odloËitev utemeljijo

8. 9.

• dijaki razËlenijo svoj aktualni šolski esej s stališËa pomenskih in slovniËnih razmerij med povedmi • ugotovijo najpogostejše napake v svojem eseju in naredijo naËrt, kako bi te napake odpravili • kritiËno presodijo povezanost (dobre) priprave na esej in uspešnost eseja • pripravijo pogovor na temo Je branje umetnostnih besedil nujno zlo, koristna poraba Ëasa ali užitek? in v njem aktivno sodelujejo DZ, 86‡93

10. Aktualnostno razmerje med povedmi

• dijaki berejo besedila in ugotavljajo, da je vrstni red povedi pri veËini besedil zelo pomemben • ugotavljajo izhodišËe in jedro povedi ter skladno s Ëlenitvijo po aktualnosti tvorijo ustrezna besedila • prepoznajo in odpravijo napake, ki so posledica neustrezne Ëlenitve po aktualnosti DZ, 94‡95

11. Javna zahvala

• ugotavljajo okolišËine, v katerih nastane javna zahvala • spoznajo zgradbo in namen javne zahvale • berejo ter vrednotijo primere javnih zahval • sami tvorijo javno zahvalo DZ, 96‡98 • poznajo pojme: dobesedna ponovitev, naštevalno razmerje, Ëasovno razmerje, protivno razmerje, vzroËno-poslediËno razmerje, pogojno razmerje, pojasnjevalno razmerje, sklepalno razmerje, aktualnostno razmerje med povedmi • usvojijo pojme: združevanje povedi, strnjevanje povedi, navezovanje, nanašalnica, naveznik, napovedovanje, napovednik, nanašalnica, naËini razvijanja teme

>

razvijanje metajezikovne zmožnosti

BESEDILNA VRSTA: javna zahvala

17

Govorica jezika 3-prirocnik.indd 17

10/16/09 11:59:25 AM


Ura

Poglavje v uËbeniku

12. UTRJEVANJE

Dejavnosti

Razvijanje sporazumevalnih zmožnosti

• razËlemba neumetnostnega besedila (Hrenovke ‡ je katera še flprava«? DZ, 99) • dijaki presojajo uËinek pridobljenega znanja na svojo zmožnost sporazumevanja, na zmožnost povezovanja povedi v besedilo; ugotavljajo svoje pomanjkljivosti in pripravijo naËrt, kako bi te pomanjkljivosti odpravili; presodijo svoje védenje o razmerjih med povedmi, naËinih razvijanja teme ter odpravah dobesednih ponovitev; presodijo svojo zmožnost tvorjenja javne zahvale

Medpredmetna povezava fizika (U, 140; DZ, 79, 80, 85); glasba (DZ, 74, 75, 76); matematika (DZ, 83)

Projektni dan Varnost v prometu Predmet

Tema

slovenšËina

• Ërna kronika

pravo (zunanji sodelavec)

• zakon o varnosti v cestnem prometu, prometni prekrški in kazni

medicina (zunanji sodelavec; sodelovanje z ustanovami, ki skrbijo za preventivne akcije, npr. zavod Varna pot)

• tipiËne poškodbe v prometnih nesreËah

18

Govorica jezika 3-prirocnik.indd 18

10/16/09 11:59:25 AM


ZAPISANA BESEDILA U 152−167

DZ 108−134

BESEDILO

13 ur

Vsako besedilo ima svoje zakonitosti, zapisana besedila pa imajo še znaËilno podobo, ki je izražena z grafiËnimi znamenji in ustrezno obliko. Dijaki presojajo pomen nebesednih prvin in utrjujejo rabo loËil. Ta je dogovorjena s pravopisnimi pravili. Dijaki spoznavajo, da so ustrezno rabljena loËila pomembna sestavina zapisanih besedil in da imajo pomembno vlogo pri sporoËanju in razumevanju vsebine. V umetnostnih besedilih imajo loËila lahko posebno slogovno vrednost ali so izpušËena.

Vsebine Ura

Poglavje v uËbeniku

1. izhodišËno besedilo Zgodbe o barvah Poljudnoznanstveni Ëlanek

2.

• dijaki preberejo izhodišËno besedilo v uËbeniku • pogovarjajo se o zaËetkih barvne fotografije • opišejo potek zaznavanja barv pri Ëloveku • izberejo svojo najljubšo barvo; izbiro utemeljijo • prepoznajo znaËilnosti strokovnih besedil • spoznajo znaËilnosti poljudnoznanstvenega Ëlanka • prinesejo strokovno revijo, izberejo strokovni Ëlanek in ga komentirajo

3. Izrazna podoba zapisanih besedil

• preberejo zapisana besedila • poišËejo nebesedne prvine in opredelijo njihovo vlogo DZ, 108‡109

4. LoËila

• spoznajo vrste loËil ter stiËnost loËil • pravilno uporabljajo loËila pri naštevanju v odstavkih, v preglednicah ter naslovih in podnaslovih DZ, 110‡111

5. Pika, vejica 6.

Razvijanje sporazumevalnih zmožnosti

Dejavnosti

• vstavljajo piko oz. vejico in utemeljujejo rabo DZ, 111‡114

>

razvijanje zmožnosti kritiËnega sprejemanja besedil

>

razvijanje zmožnosti pogovarjanja (govorjenja in poslušanja)

>

razvijanje zmožnosti izražanja lastnega mnenja in utemeljevanja

>

razvijanje zmožnosti strpnega sodelovanja v razpravi

>

oblikovanje in razvijanje zavesti o jeziku

>

razvijanje jezikovne in slogovne zmožnosti

>

razvijanje zmožnosti tvorjenja besedil

> >

razvijanje zmožnosti nebesednega sporazumevanja

19

Govorica jezika 3-prirocnik.indd 19

10/16/09 11:59:25 AM


Ura

Poglavje v uËbeniku

7. Druga loËila 8. 9.

Razvijanje sporazumevalnih zmožnosti

Dejavnosti

• vstavljajo loËila in utemeljujejo njihovo rabo • berejo potrdilo, pooblastilo, obvestilo in popravijo napake • spoznajo znaËilnosti potrdila in pooblastila ter ponovijo znaËilnosti uradnega obvestila • ovrednotijo besedila; pri tem upoštevajo razumljivost vsebine, ustreznost zgradbe, jezikovno pravilnost in ustreznen slog DZ, 114‡124

10.

• dijaki razËlenijo svoj aktualni šolski esej; opazujejo notranjo in zunanjo zgradbo ter ustrezno rabo loËil • ugotovijo najpogostejše napake v svojem eseju in naredijo naËrt, kako bi te napake odpravili • kritiËno presodijo ustreznost ocene • pripravijo pogovor na temo Pisanje šolskih esejev je (ne)smiselno in v njem aktivno sodelujejo DZ, 124‡125

11. Seminarska naloga 12.

• spoznajo vrste seminarskih nalog in njihovo zgradbo • presodijo pomen priprave na pisanje seminarske naloge in vlogo dispozicije • napišejo seminarsko nalogo na temo iz književnosti DZ, 126‡128 • poznajo pojme: izrazna podoba zapisanih besedil • usvojijo pojme: loËila, stiËnost loËil

>

razvijanje metajezikovne zmožnosti

BESEDILNA VRSTA: poljudnoznanstveni Ëlanek seminarska naloga 13. UTRJEVANJE

• razËlemba neumetnostnega besedila (Kako si zagotoviti Ëisto pitno vodo, DZ, 129; Anketa za kupce stavbnega pohištva, DZ, 132) • dijaki presojajo uËinek pridobljenega znanja na svojo zmožnost rabe loËil; ugotavljajo svoje pomanjkljivosti in pripravijo naËrt, kako bi te pomanjkljivosti odpravili; presodijo svojo zmožnost sprejemanja in tvorjenja strokovnih besedil; pripravijo naËrt, kako bi odpravili pomanjkljivosti

Medpredmetna povezava fizika, psihologija, likovna umetnost (U, 152); sociologija (DZ, 126) 20

Govorica jezika 3-prirocnik.indd 20

10/16/09 11:59:25 AM


Projektni dan Barve

Dijaki izberejo pesniško zbirko sodobnega pesnika. Izdelajo seminarsko nalogo z naslovom Motiv barv v pesmih (izbranega pesnika). Izberejo odlomek, ki se jim zdi najznaËilnejši, in ga vizualno upodobijo ‡ z grafiko, sliko ali fotografijo.

21

Govorica jezika 3-prirocnik.indd 21

10/16/09 11:59:25 AM


GOVORJENA BESEDILA U 168−178

DZ 135−140

12 ur

Govorjenje je najosnovneši naËin Ëlovekovega sporazumevanja. Vsakdanji pogovori z najbližjimi so lahko zelo spontani (to se izraža tako v vsebini kot tudi v jezikovnih znaËilnostih teh besedil), na zahtevnejša govorjena besedila pa se obiËajno vnaprej pripravimo. »e hoËemo nastopiti prepriËljivo, moramo vnaprej vedeti, kaj in kako bomo govorili. Ob dobri pripravi pa sta za prepriËljivost potrebni tudi spontanost in suverenost, saj se ravno v razliËnih oblikah govornih nastopov pogosto znajdemo v nepredvidljivih situacijah.

Vsebine Ura

Poglavje v uËbeniku

1. ZnaËilnosti govorjenih 2. besedil izhodišËno besedilo Vlado Kreslin, slovenska glasbena legenda

• dijaki berejo izhodišËno besedilo v uËbeniku in ga razËlenjujejo • ogledajo si posnetek Legenda na turneji in se pogovorijo o njem • ugotovijo, po katerem prenosniku sta bili posredovani besedili • primerjajo prednosti oz. slabosti razliËnih prenosnikov

posnetek Legenda na turneji

3. Izrazna podoba govor4. jenih besedil 5. posnetek Bovec bolj potresno varen posnetek Andrej Jus: Ne glej u luft posnetek Nagovor predsednika republike ob prvem šolskem dnevu

Razvijanje sporazumevalnih zmožnosti

Dejavnosti

• dijaki poslušajo govorjena besedila ter spremljajo intonacijo, premore, poudarke, hitrost ter glasnost; opazujejo tudi višino in barvo glasu • pripravijo se na glasno branje; pri tem poskušajo Ëim bolj upoštevati vse prvine govorjenih besedil • prepoznavajo retoriËne prvine v govorjenem besedilu • pripravijo javni govor ter nagovorijo sošolce • kritiËno presodijo ustreznost svojega govornega nastopa in nastope sošolcev DZ, 136‡139

>

razvijanje zmožnosti kritiËnega sprejemanja besedil

>

razvijanje zmožnosti pogovarjanja (govorjenja in poslušanja)

>

razvijanje zmožnosti izražanja lastnega mnenja in utemeljevanja

>

razvijanje zmožnosti strpnega sodelovanja v razpravi

>

razvijanje zmožnosti tvorjenja besedil

>

razvijanje jezikovne in slogovne zmožnosti

>

razvijanje zmožnosti nebesednega sporazumevanja

>

oblikovanje in razvijanje zavesti o jeziku

22

Govorica jezika 3-prirocnik.indd 22

10/16/09 11:59:25 AM


Ura

Poglavje v uËbeniku

6. Pogovor posnetek Se bo spet kadilo?

7. Okrogla miza posnetek Mladost ubija?

8. Vrste pogovorov posnetek PrepriËevalni pogovor

9.

10. posnetek Pogajalni pogovor

Dejavnosti

Razvijanje sporazumevalnih zmožnosti

• dijaki si ogledajo posnetek in doloËijo temo • kritiËno presojajo vsebino govornih nastopov posameznih govorcev in njihovo argumentacijo • opazujejo naËine, kako se govorci vkljuËujejo v pogovor • presodijo (ne)agresivnost posameznih govorcev • ugotovijo vlogo humorja v pogovoru • izberejo najboljšega govorca in utemeljijo izbiro • opredelijo se do obravnavanega problema • spoznajo zgradbo pogovora in pomen bontona • ogledajo si posnetek in presodijo aktualnost teme • opazujejo zgradbo ter opredelijo vlogo uvoda in jedra • povzamejo stališËa sodelujoËih • kritiËno presojajo vsebino govornih nastopov posameznih govorcev in njihovo argumentacijo • prepoznajo ironijo in presodijo njeno vlogo v pogovoru • izberejo najprepriËljivejšega govorca in izbiro utemeljijo DZ, 140 • ogledajo si prepriËevalni pogovor • povzamejo dogajanje • prepoznajo neposredno oz. posredno prepriËevanje • ugotovijo, katero sredstvo prepriËevanja je prevladovalo v pogovoru: logos, etos ali patos • pogovor preuredijo tako, da bo kot sredstvo prepriËevanja prevladoval logos, in ga zaigrajo • vživijo se v vlogo udeleženca na okrogli mizi, oblikujejo stališËa in se pripravijo na trditve, ki jih bodo med pogovorom zagovarjali • pripravijo in izvedejo okroglo mizo • • • • •

ogledajo si pogajalni pogovor prepoznajo cilj pogajanja povzamejo dogajanje predstavijo stališËi obeh govorcev ugotovijo, ali sta pogajalca zagovarjala svoje interese ali vrednote • predstavijo argumente, s katerimi sta oba govorca utemeljevala svoje stališËe • opišejo vzdušje, v katerem je potekalo pogajanje • presodijo, ali sta pogajalca dosegla cilj

23

Govorica jezika 3-prirocnik.indd 23

10/16/09 11:59:25 AM


Ura

Poglavje v uËbeniku

Razvijanje sporazumevalnih zmožnosti

Dejavnosti

• dijaki se vživijo v lastnike štirokolesnikov oziroma župana in Ëlane mestnega sveta, ki se pripravljajo na sestanek, na katerem naj bi dosegli dogovor o gradnji poligona za vožnjo s štirikolesniki • pripravijo argumente, s katerimi bodo utemeljevali svoje stališËe • odigrajo sestanek, na katerem bodo ta dogovor tudi dosegli DZ, 140

11.

• poznajo pojme: retorika, logos, etos, patos, bonton • usvojijo pojme: pogovor, sekvenca, replika, povezovalni pogovor, raziskovalni pogovor, prepriËevalni pogovor, pogajalni pogovor, okrogla miza 12. UTRJEVANJE

>

razvijanje metajezikovne zmožnosti

• pri književnosti pripravijo govorni nastop ‡ povzetek študije ali eseja o aktualnem obravnavanem besedilu • dijaki presojajo uËinek pridobljenega znanja na svojo zmožnost sporazumevanja, na zmožnost kritiËnega sprejemanja in tvorjena govorjenih besedil; presodijo svojo zmožnost utemeljevanja ter strpnega sodelovanja v prepriËevalnem oz. pogajalnem pogovoru; ugotavljajo svoje pomanjkljivosti in pripravijo naËrt, kako bi te pomanjkljivosti odpravili; presodijo svojo zmožnost priprave na pogovor ter sodelovanja v njem in jo izpopolnijo

Medpredmetna povezava glasba (U, 168‡170); športna vzgoja, fizika (DZ, 141); geografija (DZ, 135, 136)

Projektni dan Šola retorike in javnega nastopanja

24

Govorica jezika 3-prirocnik.indd 24

10/16/09 11:59:25 AM


U 179−202

OD BESEDIL A DO BESEDIL A

8 ur

Poglavje je namenjeno branju in pogovoru o izbranih besedilih. Dijaki spoznajo znaËilnosti bloga, predavanja, komentarja, kolumne, uvodnika, znanstvenega Ëlanka, oglaševalnega besedila (besedilo politiËne propagande) in eseja. Nalog v delovnem zvezku ni, saj bodo dijaki te besedilne vrste sistemaËno spoznavali še v Ëetrtem letniku.

Vsebine Ura

1.

Poglavje v uËbeniku

Besedila med zasebnim in javnim izhodišËno besedilo Ljubi jaz

2.

Besedila med govorjenim in zapisanim izhodišËno besedilo Kaj retorika sploh je in zakaj jo (tudi v šoli) danes še potrebujemo?

3.

Besedila med subjektiviziranim in objektiviziranim izhodišËno besedilo ZaËasna

4.

Besedila med uradnim in neuradnim izhodišËno besedilo Namesto uvodnika

Razvijanje sporazumevalnih zmožnosti

Dejavnosti

• dijaki berejo izhodišËno besedilo v uËbeniku in ga razËlenjujejo • presojajo vlogo blogov • naštetejo razlike med klasiËnim dnevnikom in blogom • razpravljajo o prednostih in slabostih medosebnega sporazumevanja po spletu (forumi, klepetalnice …) • dijaki berejo izhodišËno besedilo v uËbeniku in ga razËlenjujejo • v besedilu išËejo prvine govorjenega besedila • poišËejo definicijo retorike in naštejejo lastnosti dobrega retorika • ob besedilu spoznavajo zgradbo in lastnosti predavanja • ovrednotijo prepriËljivost predavanja • dijaki berejo izhodišËno besedilo v uËbeniku • presojajo aktualnost teme • opišejo svetova na vsaki strani železne zavese in presojajo simbolno vlogo glasbe in glasbenikov pri dojemanju dveh svetov • predstavijo pišËevo doživljanje aktualnega odgodka • išËejo prvine subjektiviziranega sloga • ob besedilu spoznavajo zgradbo in lastnosti komentarja oz. kolumne • dijaki berejo izhodišËno besedilo v uËbeniku • poišËejo podatke, ki bi jih lahko vkljuËili v uradni življenjepis • poišËejo primere ironije in opredelijo njeno vlogo v besedilu • ob besedilu spoznavajo namen in znaËilnosti uvodnika

>

razvijanje zmožnosti kritiËnega sprejemanja besedil

>

razvijanje zmožnosti pogovarjanja (govorjenja in poslušanja)

>

razvijanje zmožnosti izražanja lastnega mnenja in utemeljevanja

>

razvijanje zmožnosti strpnega sodelovanja v razpravi

>

razvijanje jezikovne in slogovne zmožnosti

>

razvijanje zmožnosti tvorjenja besedil

>

razvijanje zmožnosti nebesednega sporazumevanja

>

oblikovanje in razvijanje zavesti o jeziku

25

Govorica jezika 3-prirocnik.indd 25

10/16/09 11:59:25 AM


Ura

5.

Poglavje v uËbeniku

Besedila med poljudnim in znanstvenim izhodišËno besedilo PragmatiËni vidiki žaljive komunikacije v raËunalniško posredovani komunikaciji ‡ multipla perspektiva (1)

6.

Besedila med izrekanjem in vplivanjem izhodišËno besedilo Spoštovani volivci in volivke …

7.

Besedila med umetnostnim in neumetnostnim izhodišËno besedilo Sedem naglavnih grehov

• • • •

dijaki berejo izhodišËno besedilo v uËbeniku povzamejo vsebino razložijo pojem žaljiva komunikacija razpravljajo o problemih, ki jih odpira virtualna identiteta • prepoznavajo zgradbo znanstvenega Ëlanka • opredelijo namen znanstvenih besedil • na podlagi izhodišËnega besedila tvorijo poljudnoznanstveno besedilo • dijaki berejo izhodišËno besedilo v uËbeniku • prepoznajo namen besedila • išËejo retoriËna sredstva, s katerimi besedilo poskuša prepriËati naslovnike • razpravljajo o pomenu oglaševalnih besedil v politiËni propagandi • zavzamejo stališËe do oglaševanja v politiËne namene • dijaki berejo izhodišËno besedilo v uËbeniku • razËlenjujejo vsebino • zavzamejo stališËe do obravnavane teme in ga sooËijo z mnenji sošolcev • presodijo, ali obravnavani problem lahko strnejo v dokonËno trditev, sprejemljivo za vse • ob besedilu išËejo povezavo med strokovnim in umetnostnim besedilom • ob besedilu spoznavajo namen in lastnosti eseja • ugotovijo polemiËnost tovrstnih besedil • esej primerjajo s šolskim esejem • poznajo pojme: blog, retorika, predavanje, komentar, kolumna, uvodnik, znanstveni Ëlanek, politiËna propaganda, esej

8.

UTRJEVANJE

Razvijanje sporazumevalnih zmožnosti

Dejavnosti

>

razvijanje metajezikovne zmožnosti

• dijaki prinesejo revijo ali Ëasnik in v njem išËejo posamezne vrste besedil • dijaki presojajo uËinek pridobljenega znanja na svojo zmožnost kritiËnega sprejemanja besedil; ugotavljajo svoje pomanjkljivosti in pripravijo naËrt, kako bi te pomanjkljivosti odpravili

Medpredmetna povezava sociologija, psihologija (U, 190, 194); filozofija (U, 197)

26

Govorica jezika 3-prirocnik.indd 26

10/16/09 11:59:25 AM

[Title will be auto-generated]  

http://www.modrijan.si/slv/content/download/5677/65432/file/letna%20priprava%20GJ%203%20net.pdf

Advertisement