Issuu on Google+

MEDPREDMETNA URNA PRIPRAVA SLOVENŠČINA, MATEMATIKA IN SPOZNAVANJE OKOLJA 2. RAZRED

ANJA KOKALJ, OŠ Dob, podružnica Krtina

Dušan Krnel, Tatjana Hodnik Čadež, Tatjana Kokalj, Tanja Pristovnik

MLINČEK 2, 1. del, delovni učbenik Tatjana Kokalj

MLINČEK 2, Vadnica za slovenščino Tatjana Hodnik Čadež, Simona Knez, Tanja Pristovnik

MLINČEK 2, Vadnica za matematiko Dušan Krnel, Tatjana Hodnik Čadež, Tatjana Kokalj, Tanja Pristovnik

MLINČEK 2, Priročnik za učitelje


V daljavi in goščavi Škripajoče kolo SPROTNA MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUK PONEDELJEK, 7. teden predmet: SLO Zaporedna ura: učna tema: V daljavi in goščavi učna enota: Dane Zajc: Veverica – pekarica učni cilji: • Poslušajo pesem in jo sami poskušajo prebrati. • Opazujejo pesem in zaznavajo kitico kot zgradbeno in pomensko enoto. • Izražajo razumevanje pesmi in ga primerjajo z razumevanjem sošolcev; ob ponovnem branju poglabljajo razumevanje. • Zaznavajo in doživljajo zvočnost pesmi. • Izražajo predstavo književnega prostora in svojo predstavo primerjajo s predstavami sošolcev. • Zaznavajo ritem pesmi in ga povezujejo z njeno sporočilnostjo. • Zaznavajo rimo. • Ločujejo realni in domišljijski svet, razlikujejo pravljični in realistični dogajalni prostor. • Izražajo in primerjajo svoje doživetje, čustva, predstave in misli, ki se jim

predmet: SLO Zaporedna ura: učna tema: Škripajoče kolo učna enota: Pisanje tiskanih črk P, B in H učni cilji: • Se učijo in vadijo začetno pisanje, tj. glasove zapišejo z ustreznimi velikimi tiskanimi črkami, pri čemer pazijo na dogovorjeno smer pisanja, obliko in velikost črk.

predmet: MAT Zaporedna ura: učna tema: Škripajoče kolo učna enota: Ravne in krive črte učni cilji: • Prepoznajo, opišejo in poimenujejo geometrijska telesa in geometrijske like. • Prepoznajo in rišejo različne črte (ravne, krive). • Spoznajo in poiščejo simetrijo pri predmetih iz vsakdanjega življenja.


vzbudijo pri poslušanju/branju. učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkov učne oblike: individualna, skupinska, frontalna didaktični pripomočki in viri: Mlinček 2, 1. del, Vadnica za slovenščino pojmi POTEK UČNIH DEJAVNOSTI 1. ura Učence spodbudimo, da razmišljajo, v katerih pravljicah so že srečali veverico. Kaj je delala? V nadaljevanju pripovedujejo, kaj po njihovem mnenju dela veverica – pekarica. Učenci prosto izražajo svoja razmišljanja. Nato jim preberemo pesem. Veverica – pekarica, Dane Zajc, str. 50 Po interpretativnem branju se posvetimo doživljanju pesmi in šele nato zunanji podobi pesmi, štetju kitic in iskanju rim. Učencem zastavljamo vprašanja, ki poglabljajo njihovo doživljanje pesmi: Kje ima veverica pekarno? Zakaj ima okoli pasu bel predpasnik? Na kateri veji sedi in kaj dela? Pozorni smo tudi na pravilno razumevanje besedila: Kaj pomenijo besede: goščava, je to gosto ali redko grmičevje; kaj luščine, zunanji ali notranji del stroka; kaj butica, glava ali noge; kaj kožuhar … Doživljanje pesmi povežemo z njihovimi doživetji: Ste že kdaj pekli piškote? Kaj ste si zavezali okoli pasu? Je peka prijetno ali neprijetno opravilo? Kako je razpoložena veverica? Zakaj je ponagajala lisici? Je to nagajivost ali kaj drugega? In: Ali je pesem vesela, zabavna ali resna in žalostna?


Poznate še kakšno podobno pesem o nagajanju in veselem razpoloženju? Ali se spomnite, kaj je počela mravlja v pesmi Huda mravljica? Nato učencem pokažemo zbirke pesmi Daneta Zajca in jih povabimo, da prisluhnejo še drugim pesmim – kakšno od njih naj se tudi naučijo na pamet. 2. ura Nalogi 5 in 6, str. 58 Učenci pravilno zapisujejo črke, kot kažejo puščice. V okvirčke napišejo besede. Tisti, ki imajo pri tem težave, naj si besedo najprej nastavijo s slikovno stavnico, nato pa prepišejo črke v okvirčke. Izberejo tri besede in jih uporabijo v povedi. Vadnica za slovenščino, stran 22 in 23 3. ura Na velik format narišemo preprosto črtno risbo (črte so črne; ravne črte rišemo z ravnilom). Učence spodbudimo k opisovanju slike. Ugotovijo, da je slika sestavljena iz črt. Črte so ravne in krive. Kako ločimo ravne črte od krivih? Katere so ravne in katere krive? Vzamemo dva debela pisala. Učenci posamezno prihajajo k risbi in prevlečejo z eno barvo ravne črte, z drugo pa krive. Risbo nato pustimo na vidnem mestu v razredu. Naloga 10, stran 60: naredimo jo najprej praktično. Učenci opazujejo sledi na risalnem papirju, kot kaže slika. Kroglo namočijo v barvo in jo spuščajo po papirju v različne smeri. Opazujejo ravne črte, ki pri tem nastanejo. Izzovemo jih, da poskušajo s kotaljenjem kroglice »narisati« tudi krive črte; ali nastaviti kakšno oviro, od katere se bo kroglica odbila, in opazovati črte, ki pri tem nastanejo. Naloga 11, stran 60: Z nalogo preverimo razumevanje pojmov ravna/kriva črta. Za risanje ravne črte uporabijo ravnilo. Naloga 12, stran 60: Učenci dopolnijo sliki, kjer na grafičnem primeru predstavimo simetrijo, pri kateri sta leva in desna stran enaki (simetrijo kot pojma ne vpeljujemo). Opazujejo okolico in poiščejo simetrijo, npr. pri predmetih v razredu in iz njihovega vsakdanjega življenja.


Pripravimo ĹĄe veÄ? nalog, pri katerih morajo uÄ?enci dorisati drugo polovico. opombe


SPROTNA MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUK TOREK, 7. teden predmet: SLO predmet: MAT predmet: SPO Zaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura: učna tema: V daljavi in goščavi učna tema: Škripajoče kolo učna tema: Škripajoče kolo učna enota: Bina Štampe Žmavc: Jesen češe učna enota: Manjkajoče število učna enota: Delovanje tehničnih naprav in laske drevesom vozil učni cilji: učni cilji: učni cilji: • Poslušajo pesem in jo sami poskušajo • Besedno in grafično rešujejo probleme, ki • Znajo natančno opazovati, opisati in prebrati. so predstavljeni na različnih ravneh: poimenovati delovanje in gibanje konkretni, grafični. tehničnih naprav in vozil ter njihovih • Opazujejo pesem in zaznavajo kitico kot delov. zgradbeno in pomensko enoto. • Poiščejo manjkajoče število: a +/- = b,  +/- a = b, v množici naravnih števil do 20, • Izražajo razumevanje pesmi in ga vključno s številom 0. primerjajo z razumevanjem sošolcev; ob ponovnem branju poglabljajo razumevanje. • Zaznavajo in doživljajo zvočnost pesmi. • Izražajo predstavo književnega prostora in svojo predstavo primerjajo s predstavami sošolcev. • Zaznavajo ritem pesmi in ga povezujejo z njeno sporočilnostjo. • Zaznavajo rimo. učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkov učne oblike: individualna, skupinska, frontalna didaktični pripomočki in viri: Mlinček 2, 1. del, Vadnica za matematiko pojmi POTEK UČNIH DEJAVNOSTI 1. ura


Igra s tehtnico: 1. Tehtnico sestavimo tako, da je na eni strani (npr. desni) mogoče prešteti število predmetov (uporabimo link kocke ali katere druge predmete enake teže), na drugi, levi, pa so skriti. Na desno stran položimo 5 predmetov in nato na levo toliko, da je tehtnica v ravnovesju. Pazimo, da učenci niso mogli šteti, ko smo polagali predmete. Koliko predmetov je na levi strani? Kako to vemo? Preverimo. Aktivnost ponovimo tolikokrat, da vsi učenci razumejo. 2. Še vedno imamo desno stran, kjer učenci lahko preštejejo število predmetov. Na levi pa je določeno število predmetov skrito, nekaj pa jih učenci vidijo. Zopet polagamo predmete tako, da je tehtnica v ravnovesju, učenci pa morajo ugotoviti, izračunati, koliko predmetov na levi strani je skritih. Aktivnost večkrat ponovimo. Naloga 18, stran 63: Za pomoč pri iskanju neznanega števila lahko uporabimo tudi vrečko (ki kasneje nadomesti okvirček), v katero narišemo skrite žogice, upoštevajoč, da je tehtnica v ravnovesju (Koliko žogic se skriva v vrečki, če vemo, da je tehtnica v ravnovesju oz. da sta vrednosti leve in desne strani računa enaki?). Skrito število žogic zapišemo v prazno vrečko in preverimo, ali je vrednost računa na eni enaka vrednosti na drugi strani enačaja. Naloga 19, stran 63: Pri tej nalogi se posvetimo zapisu enačb in se pogovorimo o okvirčku, ki je v prejšnji nalogi ponazarjal vrečko s skritimi predmeti. Ponazarja neznano število (koliko), ki ga moramo poiskati, da bosta obe strani računa po vrednosti enaki. Utrjujemo reševanje enačb seštevanja. Ponovimo, da pri seštevanju vrstni red seštevancev ni pomemben, kjer lahko a + 5 nadomestimo s 5 + a. Prav tako lahko levo in desno stran računa zamenjamo, npr. 5 + a = 10  10 = 5 + a. Naloga 20, stran 63: Pri enačbah odštevanja odstranjujemo kroglice s prečrtavanjem, upoštevajoč, da je tehtnica v ravnovesju. Iščemo neznano število (zapišemo ga v okvirček), ki ga moramo odvzeti, da bosta leva in desna vrednost računa enaki. Pri iskanju zmanjševanca lahko uporabimo dejavnosti z vrečko, v katerih so npr. link kocke in njihovega števila ne poznamo (npr. V vrečki imam nekaj kock, vzamem jih 5, v vrečki mi ostaneta 2 kocki. Koliko kock je bilo v vrečki na začetku ?). Pri takšnih nalogah bo učenec bolj pozoren na nasprotno računsko operacijo, ki jo mora uporabiti pri reševanju enačb. Kot smo že v uvodu navedli, sta oba pristopa enako pomembna pri vpeljevanju reševanja enačb. Domača naloga: Vadnica za matematiko: naloga 4, stran 26


2. ura Naloga 2, stran 57: Učenci poimenujejo ali preberejo dele kolesa in opisujejo, kako se deli kolesa gibljejo: kaj se vrti (obrača), kaj potiskamo, kaj povlečemo. Pri potiskanju ali vlečenju jih opozorimo na smer. Potiskamo od sebe, vlečemo k sebi. Povežejo del kolesa z znakom za potisnem (pedala), povlečem (zavora), obrnem (krmilo). Poiščemo še druge primere za delovanje sile v različne smeri. Kaj še potisnemo, kaj povlečemo, kaj obrnemo? Spoznavanje sestavnih delov kolesa povežemo s spoznavanjem snovi. Ogrodje, kolesa in večina sestavnih delov je kovinsko. Običajno je to železo (jeklo), redkeje aluminij. Plašči koles so gumijasti, ročaji na krmilu in sedež so iz plastike. Pogovorimo se, zakaj so uporabljeni prav ti materiali za določene dele kolesa. 3. ura Jesen češe laske drevesom, Bina Štampe Žmavc, str. 51 Po sprehodu (izberemo lep jesenski dan, poln barv, sonca, jesenskega listja, šumenja vetra …) povežemo naša doživetja v naravi z napovedjo nove pesmi: Jesen češe laske drevesom. Po interpretativnem branju povežemo občutja otrok z besedami pesnice. Kaj ste v naravi doživeli podobnega kot pesnica? Kako jesen češe listke drevesom? Kdaj pleše? Zna jesen igrati na vetrov glavniček? Kdaj drevesa slečejo svoje srajčke? Nato učenci izražajo svoja doživetja ob poslušanju in branju: Kakšna je pesem? S kakšnimi gibi bi jo lahko prikazali? In s katerimi barvami? Kaj se v pesmi godi? Katere besede so najlepše? Kateri opisi najbolj zanimivi? Kaj bi o jeseni lahko še dodali? Pesnica Bina Štampe Žmavc doživlja naravo in svet okoli sebe na svoj poseben pesniški način. Ob branju pesmi iz njenih zbirk poglobimo znanje o njeni ustvarjalnosti. opombe


SPROTNA MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUK SREDA, 7. teden predmet: SLO predmet: MAT predmet: SPO Zaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura: učna tema: Škripajoče kolo učna tema: Škripajoče kolo učna tema: Škripajoče kolo učna enota: Opis predmeta učna enota: Računamo do 20 učna enota: Kako nastajajo sledovi gibanja učni cilji: učni cilji: učni cilji: • Opazujejo gibanje/premikanje • Besedno in grafično rešujejo probleme, ki • Znajo natančno opazovati, opisati in predmetov (tehničnih naprav in vozil) in so predstavljeni na različnih ravneh: poimenovati delovanje in gibanje pri tem vadijo pravilno rabo vprašalnih konkretni, grafični. tehničnih naprav in vozil ter njihovih prislovov od kod/kam/kje/kod. delov. • Poiščejo manjkajoče število: a +/- = b,  • Opišejo predmet, poimenujejo njegove +/- a = b, v množici naravnih števil do 20, • Znajo opazovati, opisati in ugotoviti, dele in ga narišejo v zvezek. vključno s številom 0. kako nastajajo sledovi gibanja in kaj jih povzroča. • Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. • Seštevajo in odštevajo v množici naravnih števil do 20, vključno s številom 0. učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkov učne oblike: individualna, skupinska, frontalna didaktični pripomočki in viri: Mlinček 2, 1. del, Vadnica za matematiko pojmi POTEK UČNIH DEJAVNOSTI 1. ura Naloga 7, stran 59: Učenci naj si najprej predmet – kolo natančno ogledajo (na sliki ali v živo), spoznajo njegove sestavne dele in delovanje. Nato preberemo besedilo, najprej učiteljica, nato berejo še učenci. (Ponovitev naloge 2, na strani 57.) Skupaj postavljamo vprašanja o besedilu in odgovarjamo. Pisno odgovorijo na vprašanji v delovnem učbeniku. Tudi sami izberejo predmet in ga opišejo. Pri opisu predmeta so pozorni na obliko, velikost, pomen, uporabo.


2. ura Vadnica za matematiko, strani 27 in 28 3. ura Pri gibanju razlikujemo premo gibanje (potisk in vlek) in kroženje (obračanje). Večino gibanj lahko vsaj približno sestavimo iz premega gibanja in kroženja. Kakšno je gibanje, ali je premo ali krožno, pa najlažje spoznamo po obliki sledi. Telo, ki se premo giblje, lahko spremeni smer, če nanj deluje neka sila. Ta sila je lahko otrokova roka ali ovira, ob katero se zadane. Tudi zato je opazovanje sledi poučno in zanimivo. Iz njih razberemo, kaj se giblje, kako se giblje, včasih pa tudi, kdaj se je neko telo gibalo. Različna telesa (deli strojev, mehanizmov) si gibanje izmenjujejo ali ga prenašajo. Gibanje se prenaša s telesa na telo, tako kot se voda pretaka iz višje posode v nižjo. Pri sestavljenem gibanju si različna gibanja sledijo v časovnem zaporedju: najprej se premakne to, nato se zavrti to, ki požene to … Pri kolesu noge poganjajo pedala in zobato kolo. Zobato kolo vleče verigo, ki kroži in poganja zobnik na zadnjem kolesu. Zadnje kolo se zato odriva od ceste in celo kolo se po njej giblje (spreminja lego). Učenci naj spoznavajo še druge preproste prenose gibanja med dvema ali tremi telesi. Gibanja naj preizkušajo in opisujejo. Naloga 8, stran 59: Obnovijo poimenovanja gibanja kopenskih vozil. Katera se peljejo in katera drsijo? Kakšna je razlika med drsenjem in kotaljenjem? Kateri deli vozil so v stiku s tlemi in kakšne oblike in kakšne lastnosti imajo? Za drsenje sani mora biti površina čim bolj gladka, gosenice pa morajo imeti nasprotno dovolj globok profil, sicer drsijo in bager se ne premakne. Pri slovenščini tvorijo vprašalne in pripovedne povedi ob sličicah. Naloga 9, stran 60: Telo se giblje premočrtno, če nanj ne deluje nobena sila (zgornja slika). Če zadane ob oviro, se gibanje spremeni. Toga krogla se od ovire odbije pod enakim kotom, kot je vanjo priletela. Učenci narišejo oviro, ki je povzročila spremembo gibanja. Iz izkušenj vedo, kam postaviti oviro. Opazujejo sled frnikole in ugotovijo, da je sled ravna, kar uporabimo za ponovitev pojmov ravna in kriva črta, ki smo ju obravnavali že v prvem razredu. Ponovimo, da ravne črte rišemo z ravnilom. V zvezek narišejo nekaj ravnih črt v različne smeri: navpično, vodoravno in poševno. V nadaljevanju naj narišejo npr. cvetlico, kjer ponovijo pojem kriva črta in risanje s prosto roko. opombe SPROTNA MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUK


ČETRTEK, 7. teden predmet: SLO Zaporedna ura: učna tema: V daljavi in goščavi učna enota: Prekmurska ljudska: Zakaj teče pes za zajcem učni cilji: • Zaznavajo in doživljajo posamezne dogodke v književnem besedilu kot zaokrožene celote. Sledijo zaporednemu toku dogodkov. Dogajanje povezujejo s svojimi izkušnjami. • Dogodke iz književnega besedila razvrščajo (vzročno-posledično, časovno). • Izražajo svojo predstavo književnih junakov (lutka). • Domišljijsko predstavo dogajalnega prostora in časa povezujejo s svojimi izkušnjami iz vsakdanjega sveta in iz drugih umetnostnih del. • Ločujejo realni in domišljijski svet, razlikujejo pravljični in realisti��ni dogajalni prostor. • Izražajo in primerjajo svoje doživetje, čustva, predstave in misli, ki se jim vzbudijo pri poslušanju/branju. • Razvijajo zmožnost predstavljanja, vživljanja v osebo, 'poistovetenja' z njo in privzemanja vloge osebe. • Spomnijo se, kako so si književno osebo ob poslušanju besedila predstavljali; ob

predmet: SLO Zaporedna ura: učna tema: Škripajoče kolo učna enota: Vprašaj in pika

predmet: MAT Zaporedna ura: učna tema: Škripajoče kolo učna enota: Utrjevanje

učni cilji: • Se učijo in vadijo začetno pisanje, tj. glasove zapišejo z ustreznimi velikimi tiskanimi črkami, pri čemer pazijo na dogovorjeno smer pisanja, obliko in velikost črk. • So pozorni na rabo pike na koncu pripovednih povedi in rabo vprašaja na koncu vprašalnih povedi.

učni cilji: • Besedno in grafično rešujejo probleme, ki so predstavljeni na različnih ravneh: konkretni, grafični. • Poiščejo manjkajoče število: a +/= b,  +/- a = b, v množici naravnih števil do 20, vključno s številom 0. • Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. • Seštevajo in odštevajo v množici naravnih števil do 20, vključno s številom 0.


branju dopolnijo domišljijskočutno predstavo te književne osebe. Zaznavajo tiste motive za ravnanje književnih oseb, ki jih poznajo iz lastne izkušnje.

učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkov učne oblike: individualna, skupinska, frontalna didaktični pripomočki in viri: Mlinček 2, 1. del pojmi POTEK UČNIH DEJAVNOSTI 1. ura Naloga 1, stran 56: Spoznavanje pripovednih in vprašalnih povedi uvedemo na več načinov. Eden izmed njih je, da v razred prinesemo zanimiv predmet (ali sliko predmeta) in učence spodbudimo, da sprašujejo o tem predmetu. Npr. Kolo: Kje ste ga kupili? Kdo ti ga je podaril? Koliko je star? Kam si se že peljal z njim? Iz katerih delov je sestavljen? Kakšne barve je? Kje je bil narejen? … Sprva sprašujejo učenci in učitelj/-ica odgovarja, nato odgovarja eden izmed učencev. Primerjamo povedi: Kako se imenuje poved, s katero sprašujemo, in kako tista, ki odgovarja, pripoveduje? Kaj stoji na koncu teh povedi? Kdaj stoji pika in kdaj vprašaj? Na tablo zapišemo vprašalno in pripovedno poved ter končni ločili. Nato preberemo besedilo v učbeniku. Otroci v besedilu poiščejo vprašalne in pripovedne povedi in jih podčrtajo z različnima barvama. Besedilo obnovijo z vprašanji, ki jih sami tvorijo. Povedo svoje mnenje o besedilu in berejo samostojno. Nato iz besedila prepišejo vprašalni povedi. 2. ura Utrjevanje – ravne in krive črte: Vadnica za matematiko, stran 25 Utrjevanje – manjkajoče število: Vadnica za matematiko, stran 29 3. ura


Zakaj teče pes za zajcem?, prekmurska ljudska, str. 52 Za uvodno motivacijo učence odpeljemo v knjižnico, kjer jim predstavimo več knjig ljudskih pravljic. Učenci jih prepoznavajo, poimenujejo naslove in pripovedujejo kratke vsebine. Predstavijo junake in izberejo med ponujenimi pravljicami tiste, v katerih nastopa zajec. Povedo, v kateri pravljici ali pesmi nastopa zajec? Kakšne lastnosti ima? Prosto pripovedujejo o znanih pravljicah, v katerih nastopajo zajci (pomagajo si s knjigami, ki jih pripravi knjižničarka), in jih predstavijo. Nato si ogledajo in preberejo strip: Zakaj teče pes za zajcem? Strip jih spodbudi, da preberejo pravljico tudi v vezani obliki. Po branju pripovedujejo pravljico ob slikah, predstavijo junaka: psa in zajca, ovrednotijo njuno ravnanje, ju primerjajo s svojim ravnanjem v podobni situaciji in odgovorijo na vprašanja v delovnem učbeniku. Povedo, kateremu bi bili raje podobni, psu ali zajcu, in zakaj. Pravljica omogoča tudi pripravo igrice. Učenci si razdelijo vloge in zaigrajo zgodbo. opombe


SPROTNA MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUK PETEK, 7. teden predmet: SLO predmet: SPO Zaporedna ura: Zaporedna ura: učna tema: Škripajoče kolo učna tema: Škripajoče kolo učna enota: Glasno branje učna enota: Pripomočki za gibanje učni cilji: učni cilji: • Se učijo in vadijo začetno pisanje, tj. • Znajo natančno opazovati, opisati in glasove zapišejo z ustreznimi velikimi poimenovati delovanje in gibanje tiskanimi črkami, pri čemer pazijo na tehničnih naprav in vozil ter njihovih dogovorjeno smer pisanja, obliko in delov. velikost črk. • Znajo opazovati, opisati in ugotoviti, • So pozorni na rabo pike na koncu kako nastajajo sledovi gibanja in kaj pripovednih povedi in rabo vprašaja na jih povzroča. koncu vprašalnih povedi. • Znajo uporabiti nekatere pripomočke • Glasno berejo krajša besedila. za gibanje. učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkov učne oblike: individualna, skupinska, frontalna didaktični pripomočki in viri: Mlinček 2, 1. del pojmi POTEK UČNIH DEJAVNOSTI 1. ura V razred prinesemo večje število različnih predmetov, igrač, tehničnih igrač … Učenci se z njimi igrajo, jih premikajo, raziskujejo, razstavljajo … Zakaj se predmeti gibljejo? Kako jih poženemo v gibanje? Zakaj se nekateri avtomobilčki gladkejše premikajo kot drugi? Na katere načine lahko premaknemo kocko? Kaj pa žogo?


Kako deluje …? Naloga 3, stran 57: Obkrožijo pravilno rešitev. Nalogo lahko dopolnimo s tem, da označijo smer gibanja pedal, verige ter zadnjega in prvega kolesa. Naloga 4, stran 57 Prenos gibanja opazujemo pri mehanskih igračah in preprostih napravah, orodjih, gospodinjskih pripomočkih, igračah, urah … Sestavimo preprost prenos. Potrebujemo tri manjše valjaste predmete (škatlice filmov, tulce sukanca, škatlice zdravil ali bombonov) in gumico. Učenci naj sestavljene valje rahlo držijo v roki in zavrtijo skrajnega od njih. Opazujejo, kaj to povzroči, kako se gibanje prenaša, kaj prenaša gibanje od prvega na zadnji valj. Opisujejo gibanje in prenos gibanja od valja do valja. 2. ura Vadnica za slovenščino: – ponavljamo, utrjujemo, beremo, rešujemo: strani 18 do 21 opombe


/07_V+daljavi+in+goscavi_Skripa