Issuu on Google+

cyan magenta yellow black

Modrijan 01.04.08

stran 1

Zgodba z naslovne strani •2–3•

Euroman – zgodbe s pogledom•19–25•

S knjigo do zdravja in boljšega počutja•4–5•

Ujemimo zadnje sončne žarke•28•

Intermundia – »najboljše iz vseh svetov«•6–7•

Križem po svetu Modrijanovih knjig•31•

november•2008

{t. 5

Modrijan založba, d. o. o. Poljanska cesta 15 p. p. 2004, 1001 Ljubljana

Brezplačni izvod Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

Zgodovina grdega ga ostudno

Ne spreglejte

gnusno nizkotno

Alternativna medicina – prednaročilo (str. 4)

mrzko

pošastno

neprijetno

odvratno

grozljivo

obsceno

Ta strokovna in hkrati poljudna knjiga je namenjena najširšemu krogu uporabnikov, ki se zanimajo za možnosti zdravljenja najrazličnejših bolezni. Naredite več za svoje zdravje! Zdaj po ugodni prednaročniški ceni. Izide marca 2009.

spačeno

nečisto

groteskno

nedostojno

strah zbujajoče

ogabno umazano

smrdljivo nevšečno odbijajoče strahotno nespodobno zavrženo

Bralec – nova Modrijanova zbirka za prave bralce (str. 12)

morasto

strašljivo okorno

V zbirki Bralec je izšlo že sedem naslovov. To jesen beremo Deška leta nobelovca J. M. Coetzeeja, Dej mi ta keš češke pisateljice Ive Pekarkove in Mesto tatov Davida Benioffa. Preberite na dušek in nestrpno pričakajte naslednjega, kajti napovedujemo prvega slovenskega »bralca«.

brezoblično težavno

zoprno iznakaženo

… in Umberto Eco spet z nami s tako grdo knjigo, da vam bo vzelo sapo …

Etty Hillesum (str. 14) Dnevnik in pisma nizozemske Judinje Etty Hillesum so bili napisani med vojno, objavljeni pa šele v osemdesetih letih. Knjiga Pretrgano življenje (v domovini je izšla že v najmanj 25 izdajah) je zdaj po prevodih v številne druge jezike končno dočakala tudi slovenskega. O knjigi in Etty razmišlja Alenka Vesenjak. Knjiga jeseni (str. 17) Saša Stanišić, Kako vojak popravi gramofon Za jesenski hit smo izbrali roman mladega pisatelja Saše Stanišića, ki se je rodil v Višegradu in od leta 1992 živi v Nemčiji. Roman je preplet številnih zgodb – največ jih je pripovedovalec slišal ali doživel v rodnem Višegradu –, ki blestijo v nepozabnih opisih likov, dedkov in babic, tet in stricev, in v prizorih minulih sanj, ki smo jih sanjali pod skupnim imenom Jugoslavija. »Vojak« je knjiga o tem, kako je pesem o Jugoslaviji postala vse bolj razglašena. V 123 dneh po vzhodni Evropi (str. 26) Michael Palin, Nova Evropa Ta priljubljeni britanski popotnik, znan tudi kot izvrsten komik, je leta 2006 obredel lep kos vzhodnega dela Evrope, predvsem države, ki so se na tem območju oblikovale po padcu berlinskega zidu. Letos smo ga že gledali v imenitni TV seriji BBC, zdaj ga lahko še beremo v odličnem prevodu Uroša Kalčiča. Dobri stari Palin – kot vedno pronicljiv, včasih malce piker, vendar neskončno zabaven!

Pozor! Spolzka tla! Tisti hip, ko se zunaj orosi, da ne rečem vedno, kadar pomivajo tla, trgovci (pa še kdo) potegnejo pred vhode svojih lokalov opozorilne table: »Pozor! Spolzka tla!« Da ne bi kdo težil zaradi zlomljene roke ali zvitega gležnja, pravzaprav, da ne bi kdo tožil. Table in vse, kar sodi zraven, so k nam pripeljali iz Amerike. V resnici bi se moral tale nagovor začeti še bolj ameriško. Z naslovom: »Pozor! Kriza!« Bolj ameriškega začetka ni, ker je urednica dvignila glas, naj ne težim, saj pišem za komercialno glasilo, kjer mora biti vse prijazno pa lepo in prav, da ne rečem nasmejano in zadovoljno. Da bodo ljudje kupovali knjige. Zdaj sem na istem kot vi. Prav nič mi ni jasno, kaj se dogaja, še manj, kaj naj bi se zgodilo. Svet drvi v pogubo. Ne enkrat, večkrat. Če je kaj verjeti novinarjem, nas bo najprej na kolena spravila finančna (gospodarska) kriza, potem pa zalilo morje, ker se bo zaradi pregrevanja stalil ves led. Viharjev in puščav, ki se širijo, tule ne kaže niti omenjati, vsaj ne, dokler se ne razširijo do meje s Hrvaško. Ja, lani smo izdali knjigo o meji s Hrvaško, a če jo preberete, boste videli, da se že skorajda dve stoletji sprašujemo, »kje se slovensko neha in hrvaško začne«, tako da se nam utegne zgoditi, da niti ne bomo vedeli, ali je puščavski pesek že na naši strani ali je še na njihovi. In segrevanje. Bomo končno imeli izhod na odprto morje? Odgovora sicer ne boste našli v knjigi 6 stopinj (Marka Lynasa), a zagotavljam vam, da bomo imeli nekajkrat po 40 km obale, če se uresniči najbolj črni scenarij, povezan z najcenejšim ogrevanjem (avtor je zelo prepričljiv). Verjamete? Jaz sem skeptik, četudi je bil konec letošnjega oktobra neverjetno topel. Skeptik sem tudi do tistih, ki trdijo, da se za vsemi toplogrednimi plini kuha nova ledena doba. O tem še nismo izdali knjige. Smo na spolzkih tleh? Ne vem. Prekratko bom živel, da bi sledil premikanjem puščav, da bi na kamnu na piranski Punti zaznal kaj več kot plimo. Da bi jadral z viharji, se bojim. Tako kot se bojim ledenega tuša, ki so ga curkoma odprli nepreštevni guruji novodobne ekonomije. Kolikor jih je bilo, toliko je bilo knjig o finančni in vsakršni drugi rasti. Zdaj pa vsi govorijo in pišejo: »Pozor! Kriza!« Maksim Gorki je menda nekoč dejal, da pisatelji zidajo gradove v oblakih, založniki pa potem od njih pobirajo najemnino. Bo držalo. Hudič je, ker je le tu in tam kakšen grad, pa ničkoliko kajž. Finančniki so bili očitno mnogo uspešnejši: v oblakih so zidali piramide, večje kakor tiste v Gizah, pobirali zlate odstotke, potem pa se je vse skupaj razblinilo kakor tobačni dim, ki zaenkrat Zemlji še ne škoduje. Tudi to je prišlo iz Amerike. Brez pritožb, prosim. (Ja, tla so mokra, a smo vas opozorili. opozorili.*)) Branimir m N ešović Nešović * Nasvet v drobnem tisku: če boste obležali zaradi di zvina ali zloma, boste lažje (in najceneje) odležali ž li s k knjigo ji v roki. ki

Darilo za zveste Modrijanove bralce – vrednostni bon za 5,00 €. Unovčite ga najpozneje do 24. decembra 2008! Več na strani 29. Deset najbolj iskanih iz novembrskega Modrijana: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.

Orlando Figes Drago Jančar Thomas Schauer, Claus Caspari Aleš Nose Umberto Eco Richard Dawkins Louann Brizendine Marta Kocjan - Barle, Drago Bajt (ur.) Tom Turk

NATAŠIN PLES DREVO BREZ IMENA RASTLINSKI VODNIK DOMOBRANCI ZDRAVO – BOG DAJ ZGODOVINA LEPOTE BOG KOT ZABLODA ŽENSKI MOŽGANI SPLOŠNI RELIGIJSKI LEKSIKON POD GLADINO MEDITERANA CARMINA BURANA


Modrijan 01.04.08

cyan magenta yellow black

stran 2

www.modrijan.si • www.euroman.si

2

Zgodba z naslovne strani

Modrijan založba, d. o. o. Poljanska cesta 15 p. p. 2004, 1001 Ljubljana

Tako »grda« knjiga, da vam bo vzelo sapo Umberto Eco

novo

Zgodovina grdega Prevod Maja Novak, prevodi odlomkov Matej Krajnc, Marko Marinčič, Maja Novak, Barbara Šega Čeh, Aleš Učakar idr. Ta knjiga je nadaljevanje Zgodovine lepote. Lepo in grdo sta na prvi pogled pojma, ki si nasprotujeta, in grdo navadno razumemo kot nasprotje lepote, zato naj bi zadostovalo opredeliti lepo, da bi vedeli, kaj je grdo. Vendar so najrazličnejše pojavne oblike grdega skozi stoletja raznovrstnejše in bolj nepričakovane, kot si običajno mislimo. Zato nas izbrani literarni odlomki in čudovito slikovno gradivo v tej knjigi vodijo po osupljivi poti med prikaznimi, strahovi in ljubeznimi skoraj treh tisočletij, kjer si odvratna dejanja podajajo roko z ganljivimi motivi sočutja, zavračanje iznakaženosti pa spremlja dekadenten zanos ob najzapeljivejših kršitvah klasičnega kanona. Med demoni, norci, strahotnimi sovražniki in srhljivimi prikaznimi, med odvratnimi brezni, nakazami, ki se dotikajo vzvišenega, ›friki‹ in živimi mrtveci odkrivamo čvrsto ter pogosto presenetljivo ikonografsko rdečo nit. In tako je ob pogledu na vse to grdo – v naravi, duhovno grdo, nesimetričnost, neskladnost, iznakaženost, šibkost, nizkotnost, banalnost, naključnost, poljubnost, robatost, odvratnost, neslanost, strahotnost, zločinskost, pošastnost, demoničnost, čarovništvo, ostudnost, grozo, gnus, neprijetnost, grotesknost, mrzkost, nespodobnost, nečistost, umazanijo, obscenost, zoprnost, strašljivost, moro, smrdljivost, zavrženost, okornost, nevšečnost, težavnost in nedostojnost – prvi tuji založnik, ki je videl to delo, zaklical: »Kako lepo je grdo!«

Umberto Eco (1932) je semiolog, profesor in pisatelj, avtor številnih znanstvenih in literarnih del, dobitnik številnih literarnih nagrad in nosilec več kot 20 častnih doktoratov (leta 2007 je prejel tudi častni doktorat ljubljanske univerze). Leta 1980 je vstopil v literaturo z romanom Ime rože (sl. prevod 1984), ki mu je leta 1988 sle-

dilo Foucaultovo nihalo (sl. prevod 2005), leta 1994 Otok prejšnjega dne (sl. prevod 2007), leta 2000 Baudolino (sl. prevod 2003) in leta 2004 Skrivnostni plamen kraljice Loane (sl. prevod 2006). Leta 2004 je objavil tudi Zgodovino lepote (Storia della bellezza), ki je izšla v slovenskem prevodu pri založbi Modrijan leta 2006.

Na naslovnici: Quentin Massys, Neskladna ljubimca, 1520–1525, Washington, Narodna galerija umetnosti

456 strani 170 × 235 mm trda vezava s ščitnim ovitkom ISBN 978-961-241-246-3

41,30 €

Celo s skrajnimi napori domišljije v lepem in grdem je težko preseči estetske domislice naših prednikov Primož Oberžan Platon je menil, da je naš svet zgolj senca božanskih idej, zato se za njegov videz in za umetnost, ki ga je upodabljala, ni kaj dosti zmenil. Morda je tem nazorom botroval tudi izgled njegovega razvpitega učitelja Sokrata, ki ga nobeno pričevanje ne omenja kot lepega človeka. No, Platonu je uspelo za njegovim obličjem razbrati brezmejno lepoto njegove duše, kar mnogi neprivlačni ljudje še danes radi poudarjajo, in s tem zaznamovati lep kos zgodovine evropskega okusa. Z nepreštevno množico grdih in slabih stvari, na katere običajno naletimo v življenju, je imela probleme tudi cerkev, ko je razlagala, da je svet in mi z njim delo najpopolnejšega bitja, torej samega Boga. »Toda od kod in zakaj zaboga potem bolezen, smrt, trohnenje ter naravne katastrofe?« so se spraševali ljudje tistega časa, medtem ko so učenjaki ognjevito iskali božje alibije za te spodrs-

ljaje stvarnika. Avguštin je tako trdil, da vse zlo in nepopolnost kažeta zgolj na odsotnost dobrega in lepega, torej na nekakšno poškodbo popolnosti, ki pa je pred tem obstajala. Za razliko od teologov, ki jih je nepopolnost stvarstva spravljala v zadrego, pa je za najbolj goreče med kristjani – puščavnike, mučence in spokornike, mučno propa-

danje in trpljenje predstavljalo najvišji življenjski ideal. Odločili so se namreč kar prostovoljno slediti pasijonu svojega učitelja, zato so se trpinčili na najbolj nenavadne načine, v katerih bi le stežka našli karkoli privlačnega. Tako so prva stoletja po Kristusu v odurnosti prednjačili stiliti, ki so se najpogosteje zatekali v samoto na kak steber, kjer so se leta borili z nenaklonjenim vre-

menom, lakoto, žejo, krči, čiri, mrčesom in črvi, ki so jim lazili po telesu, ter deliriji, ki so jih večkrat kot v nebesa odpeljali proti peklu. Opisovanju peklenskih muk in grozot se ni zmogla upreti niti umetnost, ki ji je motiv pekla poslužil kot odličen alibi za upodabljanje najokrutnejših in najbizarnejših prizorov, ki so jih umetniki zmogli iztisniti iz svoje

domišljije. Tako je Dante v svojem peklu prešuštnike zakopal v govno, prevarante je cvrl v vrelem olju, nasilnike je potapljal v reko kipeče krvi, prekupčevalce s cerkvenimi službami pa je, zakopane v zemljo do vratu, žgal po podplatih. Še več duška si je dve stoletji za njim dal nizozemski slikar Hieronimus Bosch, ki je skupaj z grešniki v pekel postavil še bizarna bitja, sestavljena iz delov ljudi, rib, živali, žuželk, inštrumentov in drugih pošastnih iznajdb svoje

domišljije. Njegove podobe raja se v primerjavi s hrupnim, krvavim in žgočim karnevalom pekla zdijo kot slikanice za predšolsko mladino in človek se le stežka upre občutku, da se je avtor pri upodobitvah pekla neznansko zabaval. Med 7. in 10. stoletjem so se v Evropi začele pojavljati različne enciklopedije pošasti, med njimi najbolj znana Liber monstrorum de diversis generibus. Med njenimi avtorji ni bilo niti najmanj-

Samo ena vrsta lepote obstaja; oblik grdega je na tisoče. Victor Hugo


Modrijan 01.04.08

cyan magenta yellow black

stran 3

www.modrijan.si • www.euroman.si

Zgodba z naslovne strani

telefon: (01) 236 46 00 faks: (01) 236 46 01 e-pošta: prodaja@modrijan.si

Ambroise Paré v 16. stoletju zapisal: »Poreklo pošasti ima najrazličnejše vzroke. Prvi je Božja slava. Drugi je njegov srd. Tretji preobilica semena. Četrti njegovo pomanjkanje. Peti vzrok je domišljija. Šesti je hipotrofija ali premajhne razsežnosti maternice. Sedmi nepravilen položaj matere pri sedenju, denimo takrat, kadar mati med nosečnostjo prevečkrat sedi z razkrečenimi nogami ali z nogami, pokrčenimi k trebuhu. Osmi vzrok so materin padec ali udarci po trebuhu nosečnice. Deveti dedne ali naključne bolezni. Deseti gnitje ali kvarnost semena. Enajsti mešanje več vrst semen. Dvanajsti so uroki hudobnih beračev. Trinajsti vzrok so hudiči in demoni.« Domišljija je torej pri spočetju pošasti šele na petem mestu – le toliko, da veste… Grd videz je pri omenjenih pošastih hodil z roko v roki šega dvoma, da so »… brez števila rodovi morskih zveri neizmernih teles, velikih kot gore, ki s svojimi orjaškimi prsmi stresajo celo najvišje valove in morske širjave, ki malodane nimajo dna.« Ko so se z ljudsko domišljijo obogatile še zgodbe popotnikov iz daljnih krajev, so se začeli množiti različni bestiariji, lapidariji, herbariji in druge ›enciklopedije‹, v katerih so bile natančno opisane nevarne pošasti, kot so himere z levjo glavo in telesom, ki je bilo pol levje, pol kozje, levkrokoki z oslovskim tele-

lahko noč še vedno junaško sekajo glave. Ljudska domišljija skozi čas ni prizanašala ne živalim ne ljudem iz daljnih dežel, ki so bili vselej predmet predsodkov in strahov v zvezi z drugimi kulturami. Tako so še pred nekaj stoletji verjeli, da v Indiji živijo enooki Kiklopi in Pasjeglavci, Blemiji v Libiji pa baje prihajajo na svet kot trupi brez glave, z usti in očmi na prsih. Na skrajnem koncu Orienta naj bi živela ljudstva, ki imajo tako veliko spodnjo ustnico, da si med

Smrdi za tabo, kamorkoli greš, smrdljiva in lažniva vešča stara. kdorkoli se približa ti, da veš, za nos se prime in petá ne špara.

tudi v razvijajoči se urbani estetiki. Serijska proizvodnja in vse večja diferenciacija dela, stroji, gnani na paro in elektriko, vse hitrejša transportna sredstva in drugi dosežki sodobne civilizacije 18. in 19. stoletja so prebivalce mest v zelo kratkem času postavili v popolnoma novo okolje, njihov okus pa jim je brez sramu sledil. Medtem ko so mnogi umetniki v porajajoči se industrijski dobi odslikavali bedo sodobnih delavskih naselij, so drugi spet občudovali gibljivo lepoto strojev in slavili vzdržljivost jekla. Ko je Gustave Eiffel za svetovno razstavo v Parizu leta 1889 postavil svoj jekleni stolp, je časnik Le Temps objavil pismo, pod katero se je podpisala vrsta umetnikov, arhitektov in drugih uglednih Parižanov, ki so javno protestirali proti temu »… gigantskemu tovarniškemu dimniku, ki bo kot madež črnila čez ves Pariz vrgel

Kristusa, ki ga bičajo, ki ima trnovo krono na glavi, ki nosi svoj križ na morišče, ki ga pribijejo na križ, ki v mukah počasi umira, ni mogoče predstaviti v formah grške lepote. Georg Wilhelm Friedrich Hegel z njihovo nevarnostjo in zlobo, a včasih si grdota izbere tudi obscen ali pa celo komičen kontekst. Že Freud je opazil, da človeški iztrebki postanejo človeku odurni šele skozi vzgojo, spolni organi pa se nam praviloma ne zdijo lepi, čeprav nas vzburjajo. Tako je kult falusa že v pradavnini združeval elemente obscenosti, večje ali manjše grdote ter komičnosti, med izločki pa je častno mesto zavzel vsem dobro znani prdec, ki ga je Luther iz lastne prakse resno pripo-

mrzko senco gnusnega stebra iz kovičene pločevine«.

Rustico Filippi som, jelenovo zadnjico, levjimi stegni, konjskimi nogami, na dvoje razcepljenim rogom, usti, ki so se odpirala vse do u��es, ter eno samo kostjo namesto zob ter mantikore s tremi vrstami zob, levjim telesom, škorpijonovim repom, modrimi očmi, krvavo rdečo kožo in kačjim sikom. V ljudski domišljiji pa se je vse do danes najbolj ohranil strašni zmaj z mnogimi glavami, ki bruhajo ogenj in dim, hrabri vitezi pa jim v pravljicah za

spanjem z njo pokrijejo obraz, spet druga pa imajo zarasle ustnice in se lahko hranijo le s pomočjo ovsenih bilk skozi majhno odprtino. Artabatiti iz Etiopije menda hodijo upognjeni k tlom kot drobnica in nihče ne živi dlje kot štirideset let, za Makrobije iz Indije pa pravijo, da jim zrase kar po dvanajst nog. Nekateri renesančni misleci pa so spoznali tudi na poreklo vseh teh stvorov, demonov in pošasti. Tako je ročil kristjanom zoper vse pregrešne misli in druge hudičeve skušnjave. S prihodom industrializacije in razvojem mest se je za mnoge začel nov način življenja, ki se je seveda zrcalil

V času zmagoslavnega pohoda strojev in pozitivističnega kulta znanosti se je rodila nova religija estetike, ki je učila, da je lepota edina vrednota, h kateri je vredno strmeti. Nastopi obdobje dekadence, ki ga je morda najbolje opisal Paul Verlaine, ko je svojo dobo primerjal z zatonom rimskega cesarstva: »Vse je že izrečeno, vsi užitki preizkušeni, vse je popito, na obzorju se zgrinjajo barbarske horde, ki jih bolna civilizacija ne bo znala odgnati. Ne preostane nam torej drugega, kot da se prepustimo čutnim užitkom prehudo razdražene domišljije, sestavljamo sezname umetniških zakladov in z utrujenimi rokami brodimo po kupih draguljev, ki so jih nakopičili prejšnji rodovi.« Kar je za nove kapitalistične

Težko klasje, ki se upogiblje k tlom, nagrbančena koža na levjem čelu, pena, ki pada merjascu od gobca, in še veliko drugega ne kaže, ako gledaš pojave same na sebi, nikake očarljivosti, a vendar rabijo kot spremne prikazni naravnega dogajanja stvarem za lepotilo in privlačnost. Mark Avrelij

3

elite predstavljalo nov družbeni in gospodarski zagon, je za pripadnike dekadence pomenilo brezpogojni zaton civilizacije, h kateremu so sami prispevali z nepreštevnimi popitimi litri absinta in drugih alkoholnih zvarkov, s katerimi so si pomagali, da jim je kdaj pa kdaj vendarle uspelo ›zabroditi po kupih draguljev prejšnjih generacij‹ … Naslednje generacije avantgardih umetnikov so se s prezirom odvrnile od razvajenega dandyjevstva in avtodestruktivne dekadence, zato so raje zavihali rokave in po svoj umetniški material pogumno segli v govno samo. Umetnost v začetku 20. stoletja je postala šokantna, provokativna in zabavna kot še nikoli. Picasso je s svojimi akti tradicionaliste spravljal ob pamet, Duchamp jih je dotolkel, ko je razstavil pisoar, dadaisti pa so v svojih manifestih umetnost pokopali kakor razpadajoče truplo na pustnem karnevalu. K ›prevrednotenju vseh vrednot‹ so v obdobju avantgard po svojih najboljših močeh prispevali tudi italijanski futuristi, ki so v svojih manifestih slavili hitrost, boks in zvočne učinke vojne ter se borili proti ›siju mesečine‹, galerijam in muzejem. Futuristi so ljudstvo javno pozivali, naj ›pogumno počenjajo grde reči‹, Aldo Palazzeschi pa si je v Futuristični šoli grdote vzgojo mladih rodov zamislil takole: »Naše otroke je treba naučiti smeha, kar se da razbrzdanega in žaljivega … Priskrbeli jim bomo vzgojne igračke, grbave, slepe, rakave, kruljave, jetične, sifilitične lutke, ki bodo samodejno jokale, kričale, tožile, trpele epileptične napade, kugo, kolero, krvavitve, hemoroide, kapavico, blaznost, ki bodo omedlevale, hrople in umirale … Učila jih bosta pritlikav, rahitičen grbavec in velikan z negodnim obrazom, piskavim glasom in jokom, krhkim kot steklo … Norišnice je treba spremeniti v šole izpopolnjevanja novih rodov.«

Andy Warhol, boter pop arta, se je z industrijskimi izdelki in odpadki spopadel na manj šokanten, a nič manj revolucionaren način od svojih avantgardnih predhodnikov. Njegova estetizacija industrijskih izdelkov in odpadne embalaže je že zdavnaj postala del urbane estetike vseh sodobnih družb, Warhol pa je svojo ustvarjalno filozofijo komentiral takole: »Življenje v New Yorku ponuja tistemu, ki si želi tega, česar drugi nočejo – gore vsakovrstnih smeti –, mnogo spodbud. Tu je toliko ljudi, s katerimi je treba tekmovati, da je edino upanje, da boste do česa prišli, ta, da spremenite svoj okus in si zaželite nečesa, česar drugi ne marajo …« Ecov luciden in enciklopedično natančen pregled zgodovine grdega se konča v svetu sodobne popularne kulture, ki se nam v tem trenutku zdi popolnoma domač in samoumeven z vsemi njegovimi bizarnostmi vred. Za kakršno koli tehtno sodbo o sodobnosti bo moralo preteči še nekaj časa, da bomo do nje zmožni vzpostaviti vsaj minimalno kritično distanco, do takrat pa si odprite platnice Ecove Zgodovine grdega in se prepustite njegovemu vodstvu skozi nepredvidljivi meander človeškega okusa. Spoznali boste, da tudi s skrajnimi napori svoje domišljije v lepem in grdem le stežka presežete estetske domislice naših prednikov. Naj vam bo branje v užitek …

Spoštovani bralci, knjiga Zgodovine lepote Umberta Eca je razprodana, zato naročil zanjo ne sprejemamo.


Modrijan 01.04.08

cyan magenta yellow black

stran 4

www.modrijan.si • www.euroman.si

4

S knjigo do zdravja in bolj{ega po~utja

Modrijan založba, d. o. o. Poljanska cesta 15 p. p. 2004, 1001 Ljubljana

Naredimo več za svoje zdravje! Christof Jänicke, Dr. Jörg Grünwald

Alternativna medicina Praktični in strokovni priročnik

736 strani 180 × 240 mm trda vezava

Prednaročniška cena:

59,00 €

Metode zdravljenja | Terapije | Samozdravljenje

Cena po izidu:

Priredba in ureditev Aleš Učakar, strokovni pregled dr. Gorazd Gavez, prevod Herta Orešič in Marusja Uhernik

79,00 € Alternativna ali komplementarna medicina? Celostna medicina ali ezoterika? Kako delujejo oblike alternativnega zdravljenja? Po čem se odlikujejo? Pri katerih težavah nam lahko pomagajo? Na kaj moramo biti pripravljeni pri posamezni terapiji? Kako najdemo primernega terapevta? Katere oblike zdravljenja nam lahko pomagajo pri zdravstvenih težavah? Kaj lahko storimo sami? Kaj zmore zdravilec? Kdaj je primerno dopolnjevanje znanstvene in alternativne medicine? Priročnik Alternativna medicina je enciklopedija oblik naravnega zdravilstva in možnosti zdravljenja številnih bolezni. Knjiga je napisana strokovno in hkrati poljudno, namenjena pa je najširšemu krogu uporabnikov, ki se zanimajo za možnosti zdravljenja najrazličnejših bolezni tudi poleg ambulantne obravnave v državnem zdravstvu oziroma ustanovah šolske medicine. V prvem delu je predstavljena zgradba priročnika s predlogi za njegovo uporabo. Sledita razlaga osnovnih strokovnih pojmov in zgodovinski pregled razvoja zdravilstva. Pomemben del so praktični nasveti o izbiri primernega terapevta, poteku zdravljenja in možnostih alternativnega zdravljenja otrok. Pojasnjena so nekatera izhodišča alternativnega zdravljenja vključno s predstavitvijo diagnostičnih metod. Ta uvodni del se večkrat dotakne tudi mesta alternativne medicine v okviru nacionalnega zdravstvenega sistema, odnosa med uradno in alternativno medicino ter zakonodaje, kolikor ureja tudi to področje. Drugi del je precej obsežnejši. V njem so predstavljeni načini alternativnega zdravljenja. V ospredju so velike, tradicionalne metode zdravljenja, ki so v svetu tudi najbolj razširjene. To so ajurveda, antropozofsko zdravljenje, homeopatija, šamanstvo, tradicionalna kitajska medicina, tradicionalna tibetanska medicina in zeliščarstvo.

prednaročilo Posebna Modrijanova ponudba Samo za bralce Modrijana: knjiga Joga zame po posebej ugodni ceni. Poprestrite si mračne zimske dni in začnite vaditi jogo! Darija Čamernik

Joga zame Praktični vodnik za individualno rabo Fotografije Aleksander Lilik, uredila Renata Hrovatič Knjiga Joga zame je namenjena vsem, ki bi radi uživali blagodejne učinke joge na telo in duha, a se ne morejo in ne želijo poglabljati v teoretične globine jogijske filozofije. Je eden redkih priročnikov za učenje in vadbo joge na slovenskem trgu, ki ni prinesen iz tujega okolja; Darija Čamernik, po poklicu

fotografinja, je namreč Slovenka, ki živi in poučuje v Torinu. Priročnik je zasnovan kot sestavljanka: vsakdo si lahko sestavi svojo kombinacijo asan, dihalnih tehnik, muder, band in drugih tehnik, ki mu v danem trenutku ali nasploh najbolj prijajo, ustrezajo ali pomagajo pri kaki zdravstveni težavi.

0€

samo 20,0

176 strani 215 × 270 mm trda vezava ISBN 978-961-241-167-1

37,90 €


Modrijan 01.04.08

cyan magenta yellow black

stran 5

www.modrijan.si • www.euroman.si telefon: (01) 236 46 00 faks: (01) 236 46 01 e-pošta: prodaja@modrijan.si

5

S knjigo do zdravja in bolj{ega po~utja

Sledi pregled drugih načinov alternativnega zdravljenja, združenih v tematske sklope. Ti so: dietetika (npr. makrobiotika, post), fizikalno zdravljenje (npr. hidroterapija, knajpanje), manualno zdravljenje (npr. kiropraksa, razne masaže, šiacu), psihoterapija (npr. psihoanaliza, vedenjska terapija), sproščanje in meditacija (npr. avtogeni trening, molitev, progresivno sproščanje mišic), zdravljenje s fiziološkimi dražljaji in regulacijo (npr. izpiranje debelega črevesa, nevralna terapija), zdravljenje z energijo (npr. aromaterapija, bioresonančno zdravljenje, rejki) in zdravljenje z gibanjem (npr. čhikung in thajčičhuan, joga). Pri vsakem od teh načinov so predstavljeni njegov razvoj, značilnosti in potek zdravljenja. Po potrebi so dodana priporočila posameznih terapij oz. opozorila pred morebitnimi negativnimi ali stranskimi posledicami. Tretji del enciklopedije je namenjen naravnemu zdravljenju bolezni. Razdeljen je na 12 poglavij oz. sklopov bolezni, predstavlja pa možnosti njihovega alternativnega zdravljenja. V tem delu so podrobno obravnavani naslednji sklopi: bolezni dihal, oči in ušes; duševno in splošno počutje; bolezni gibal; bolezni imunskega sistema in presnovne bolezni; kožne bolezni; otroške bolezni; bolezni prebavil; rak; bolezni srca in ožilja; urogenitalni trakt; ženske bolezni; in bolezni živčevja.

Darilo za prednaročnike Ivan Lesinger

Zdravilnost zelenjave, sadja in začimb Prevod Tomaž Petauer

Ta poglavja podrobneje predstavljajo posamezne bolezni – pri vsaki spoznamo njene posebnosti, značilen potek, naučimo se prepoznavati njene simptome, spoznamo možnosti znanstvene medicine pri njenem zdravljenju, dobimo kratka navodila o zdravem življenju, kako se takšni bolezni lahko tudi izognemo. Sledi obširen pregled možnosti zdravljenja vsake od teh bolezni po raznih alternativnih metodah in terapijah, predstavljenih v drugem delu knjige.

0€

Dodatek v zadnjem delu knjige prinaša med drugim še nekatere praktične preglednice, naslove izbranih zdravilcev in stvarno kazalo. Vsebina v priročniku Alternativna medicina je praviloma razvrščena po abecednem redu, kar uporabnikom olajša iskanje posamezne terapije ali zdravstvene težave, ki jih zanima. V knjigi je tudi veliko kratkih povzetkov ob posameznih poglavij, ki dajo zelo hiter vpogled v obravnavano snov.

248

Zd ravljenje z energijo

ALT E R N AT I VN O Z DR AVL J E N J E

Bioresonančno zdravljenje Izhodišče bioresonančnega zdravljenja je dejstvo, da vsaka snov vibrira, torej to velja tudi za vse celice človeškega telesa. To nihanje ustvarja individualno in merljivo elektromagnetno polje. Bolezen povzroči neharmonične nihljaje oziroma motnje, ki jih je mogoče zaznati, uravnovesiti in znova vnesti v telo. Tako se v telesu ponovno vzpostavi zdravo nihanje. njegov zet, elektroinženir Erich Rasche. Morell je njun postopek sprva imenoval ›terapija MORA‹ (po začetkih njunih priimkov). Leta 1987 jo je britanski raziskovalec Smith preimenoval v bioresonančno zdravljenje in pri tem je tudi ostalo. Pravi razcvet je ta oblika zdravljenja doživela v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in odtlej prišla v marsikatero zdravilsko ali zdravniško ordinacijo.

KAJ JE BIORESONANČNO ZDRAVLJENJE Vsaka snov, vsako telo in vsaka celica ima svoje specifično nihanje. Tako vsak človek s svojim individualnim spektrom nihanja ustvarja Bioresonančna naprava pretvarja vibracije motenj v zdravo in harmonično nihanje.

POSEBNOSTI BIORESONANČNEGA ZDRAVLJENJA

IZVOR BIORESONANČNEGA ZDRAVLJENJA Bioresonančno zdravljenje sta v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja razvila nemški zdravnik Franz Morell (učenec utemeljitelja elektroakupunkture Reinholda Volla; → stran 200) in

➤ Z napravo je mogoče odkriti in popraviti bolezenska elektromagnetna nihanja v telesu. ➤ Zdravljenje je možno tudi z zunanjimi harmoničnimi nihljaji. ➤ Možna je kombinacija z vsemi drugimi načini naravnega zdravljenja.

elektromagnetno polje. Telesne spremembe – na primer presnovne motnje, hude obremenitve zaradi strupov iz okolja ali infekcije – ta spekter spreminjajo, tako da nastane motilno nihanje. Z bioresonančno napravo terapevt najprej razloči zdravo nihanje od bolezenskega, nato motilno nihanje, ki povzroča bolezen, pretvori v harmonično nihanje, značilno za zdrave celice, in ga terapevtsko dovede kot zdravilne vibracije bolnikovemu telesu. S to obrnitvijo nihanja se sproži regulacijska moč bolnikovega telesa, ki tako znova lahko doseže nekdanje ravnovesje. Ta pristop imenujemo tudi endogeno bioresonančno zdravljenje, ker se uporablja le nihanje, značilno za bolnikovo telo. Pri eksogenem bioresonančnem zdravljenju pa terapevt za harmonizacijo bolnikovega nihanja uporabi zunanje nihanje s pozitivno energijo, na primer energijo kovin, kristalov ali barv. Bolnikovo telo se ›uglasi‹ s temi harmoničnimi nihljaji (resonira), jih torej sprejme in ›posvoji‹, s tem pa prekrije negativno nihanje. Zdravljenje se zelo dobro obnese pri alergijah. Domnevamo, da nihanje deluje na celice obrambnega sistema, zato se zmanjša nagnjenje k alergijam, avtoimunskim reakcijam ali vnetjem.

POTEK BIORESONANČNEGA ZDRAVLJENJA Terapevt najprej izmeri upor kože na določenih akupunkturnih točkah in tako poišče oslabele organe oziroma bolezenska žarišča. Pri eksogenem zdravljenju se terapevt na osnovi diagnoze odloči, kateri nihajni vzorec bi vam lahko pomagal, nato pa uglasi bioresonančno napravo na ta vzorec. Med postopkom udobno sedite na stolu in v rokah držite elektrodi, prek katerih sprejemate ustrezne nihaje.

249

272 strani 150 × 210 mm trda vezava ISBN 961-2410-40-2

NAJPOMEMBNEJŠE INDIKACIJE DELUJE NEPOSREDNO pri alergijah, nevrodermitisu, motilnih poljih zaradi bradavic, migreni, motnjah spanja, revmi, bolečinah, obolenjih dihal, astmi, imunski pomanjkljivosti, težavah srca in ožilja, boleznih želodca in črevesja.

Nekatere naprave delajo tudi brezžično, tako da pošiljajo signale vašemu telesu prek magnetnega polja. Pri endogenem zdravljenju terapevt prek elektrod na vaših rokah, glavi in nogah presname nihanje vašega telesa v bioresonančno napravo. Potem ko odkrije bolezensko nihanje in ga pretvori v harmoničen nihajni vzorec, to pozitivno nihanje prek elektrod vrne vašemu telesu. Postopek traja približno 15 do 30 minut in je neboleč. Nekateri bolniki občutijo rahlo gomazenje ali toploto. Priporočljivo je, da po obisku pri terapevtu bioresonančnega zdravljenja (pa tudi v času celotnega zdravljenja) popijete 1 do 2 litra vode dnevno, da se laže izločijo škodljive snovi, ki so se sprostile pri zdravljenju. Zdravljenje običajno poteka enkrat tedensko. Glede na indikacijo lahko traja več tednov, pri kroničnih boleznih pa tudi več mesecev.

ZA KOGA JE PRIMERNO BIORESONANČNO ZDRAVLJENJE Ker pri tej obliki zdravljenja ni stranskih učinkov, je primerna za vsakogar, celo za dojenčke in majhne otroke. Odrečejo naj se ji le bolniki s srčnim spodbujevalnikom, tisti s hujšimi zastrupitvami ali bolniki s pomanjkanjem vitalnih snovi.

31,50 €

Ilustrirani priročnik je rezultat dolgoletnih izkušenj hr vaškega strokovnjaka za zeliščarstvo in klasično homeopatijo. Ivan Lesinger je sistematično raziskoval zdravilno moč rastlin, kakršno pozna ljudska medicina, in svoja spoznanja o zdravilnih rastlinah in zdravi prehrani strnil v knjigi, ki z risbo in besedo izčrpno predstavlja več kot 100 rastlinskih živil. Opisi živil vključujejo: slovensko in latinsko ime ter morebitna druga imena, botanični opis, zdravilne dele in čas nabiranja, zdravilno se-

stavo, zdravilne, varovalne in dietične lastnosti, uporabo v kulinariki in kozmetiki ter recepte. Večino teh živil imate v domači shrambi ali na vrtu že sedaj, najdete jih tudi na tržnici ali v lokalni trgovini. Naučili se boste, kako v prehrano vključevati živila z zdravilnimi ali varovalnimi učinki in tako poskrbeti za preventivo ali za zdravljenje, ter spoznali, kako preprosta je pot do zdravja. Za povrh pa si boste popestrili jedilnik.

Na tisoče vprašanj tisoči odgovorov v knjigi ALTERNATIVNA MEDICINA! Do izida v marcu 2009 UGODNA prednaročniška cena. Louann Brizendine

Lennart Nilsson, Lars Hamberger

Ženski možgani

Od spočetja do rojstva

Prevod Lili Potpara

Prevod Lili Potpara, strokovni pregled prof. dr. Marjan Pajntar

uspešnica Zakaj ženske dnevno uporabljajo več oblik sporazumevanja kot moški? Zakaj si ženska zapomni prepir, o katerem moški trdi, da ga nikoli ni bilo? Zakaj so najstnice tako obsedene s svojim videzom in pogovarjanjem po telefonu? In zakaj ženske veliko redkeje pomislijo na spolnost kot moški? Z odgovori na ta in številna druga vprašanja na neposreden in bralcu nadvse prikupen način postreže ameriška nevropsihiatrinja dr. Louann Brizendine, ki meni, da se žensko vedenje od moškega tako močno razlikuje zaradi hormonov. Na začetku so

namreč vsi možgani ženski, šele osmi teden po spočetju pa se nekateri spremenijo v moške: presežni testosteron skrči središče za komunikacijo, zmanjša del skorje, odgovoren za sluh, in dvakratno poveča predel za obdelavo spolnosti.

256 strani 160 × 235 mm mehka vezava z zavihi ISBN 978-961-241-182-4

25,00 €

Knjiga švedskega mikrofotografa Lennarta Nilssona (1922), ki je skoraj 40 let po objavi njegovih prvih fotografij človeškega ploda v maternici izšla še v četrti, dopolnjeni in posodobljeni izdaji, še vedno velja za eno najlepših, pa tudi najbolje prodajanih knjig vseh časov. Pripoveduje zgodbo »med ljubeznijo in rojstvom« – od prvega poljuba do spočetja, nosečnosti in rojstva. Nilsson je najnovejšo izdajo dopolnil z več kot 350 novimi fotografijami, mnoge so narejene in utero, posnete z endoskopijo in tridimenzionalno ultrazvočno tehnologijo. Knjiga obravnava tudi neplodnost ter IVF, ICSI in druge oblike pomoči neplodnim parom.

Odličen vodnik za vse generacije: starše, bratce in sestrice, dedke in babice, nedvomno pa knjiga, ki bo ženski polepšala sleherni trenutek nosečnosti.

240 strani 198 × 263 mm trda vezava s ščitnim ovitkom ISBN 978-961-241-181-7

34,00 €


Modrijan 01.04.08

cyan magenta yellow black

stran 6

www.modrijan.si • www.euroman.si

6

Intermundia – »najbolj{e iz vseh svetov«

Modrijan založba, d. o. o. Poljanska cesta 15 p. p. 2004, 1001 Ljubljana

Intermundia pomeni spoj znanja, ki najpogosteje obstaja ločeno in nepovezano, pri katerem je pogosto medsebojno nerazumevanje ali celo rivalstvo in izključevanje. Po drugi strani obstaja vrsta raziskovalnih področij, ki so »intermundiji« oz. »medsvetja« že sama po sebi, saj so po naravi in cilju svojega delovanja interdisciplinarna ter zato predestinirana za ta okvir (npr. kozmologija, arheologija, antropologija, ekologija, geografija, sociologija). S tem Intermundia prinaša teme, ki so pomembne za bogatitev znanosti, hkrati pa so tudi aktualne in praktične za sodobno rabo. Zbirka Intermundia meri na vmesna območja med posameznimi svetovi znanosti oz. človekove dejavnosti, pri čemer skuša premoščati včasih res neskončne, celo nespravljive razdalje med disciplinami, ki krojijo podobo in zgradbo človeškega znanja.

Segrevanje ozračja – krivda človeka ali muhavost narave?

novo

Mark Lynas

Šest stopinj Naša prihodnost na toplejšem planetu Prevod Julija Potrč

Podnebje na Zemlji se neprestano spreminja, v zadnjem času pa se zdi, da postajajo te spremembe vse občutnejše. Zelene zime so pogostejše, nalivi s preobilnimi padavinami pogubnejši, suše temeljitejše in katastrofalne, da o neurjih z rušilnim vetrom in uničujočo točo niti ne govorimo. Tudi v Evropi opažamo nastajanje puščav in pogosto pojavljanje tornadov, ki s svojimi smrtonosnimi lijaki sejejo strah in trepet; takšnih pojavov v preteklosti pri nas nismo poznali in svet se nam je v celoti zdel precej varen kraj za življenje. Toda zdaj smo priča spremembam – na slabše. Koliko je za to kriv človek, zlasti z uničevanjem naravnega okolja in izločanjem toplogrednih plinov v ozračje? Ali je za vse sodobne in prihodnje vremenske nevšečnosti res kriva kar muhasta narava, ki ima pač svoja ›obdobja‹ – ali pa je svetovno segrevanje ozračja le odziv narave na nedopustne posege vanjo?

288 strani ISBN 978-961-241-245-6

27,00 €

Mark Lynas (1973), okoljski aktivist in novinar, je bil rojen na Fidžiju, odraščal pa je v Peruju, Španiji in Veliki Britaniji. Po študiju zgodovine in politologije na Univerzi v Edinburghu se je pridružil internetnemu spletnemu projektu OneWorld.net. Aktivno je sodeloval pri gibanjih, ki so si v devetdesetih letih v Angliji prizadevala ozaveščati javnost o okoljevarstvenih vprašanjih

Znanstveniki danes soglašajo, da so podnebne spremembe dejstvo in da se ozračje v svetovnem merilu zares segreva. Izhajajoč iz ugotovitev Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC), avtor v knjigi Šest stopinj podrobno predstavlja šest možnih scenarijev za prihodnost Zemljine biosfere, če bi se v tem stoletju povprečna temperatura na svetu zvišala za eno, dve, tri, štiri, pet ali šest stopinj Celzija. Napovedi niso rožnate in s svojo iskreno neposrednostjo bodo osupnile marsikoga, ki se premalo zaveda, da ljudje s sedanjim ravnanjem puščamo v svojem okolju neizbrisne stopinje – sledove, ki jih bodo močno občutili predvsem naši potomci. Na podlagi te knjige je National Geographic letos posnel odmeven dokumentarni film z naslovom Šest stopinj bi lahko spremenilo svet (Six Degrees Could Change the World).

in problemu gensko spremenjene hrane. Po letu 2000 se je v celoti posvetil preučevanju podnebnih sprememb in populariziranju problema. Lynas je dober poznavalec problematike podnebnih sprememb in spreten pisec poljudnih besedil. Šest stopinj (Six Degrees: Our Future on a Hotter Planet, 2007, 2008) je njegova tretja knjiga.

oglas

Najsodobnejši slovarji za vsakogar Za 4. in 5. razred osnovne šole

DN080760

19,90 €

• 700 be besed esed • 760 ilu ilustracij ustracij • 22 tem tematskih matskih sklopov • zgoščen zgoščenka nka z d dialogi

Naročila la in informacije na:

Za učence, dijake, gimnazijce in maturante

32,50 €

Znanje nas dela velike

Za dijake, gimnazijce, maturante, študente, učitelje in za vsako družino

32,50 €

• 75.000 gesel • uporabni dodatki • 1.200 strani • trda vezava

www.knjigarna.com I tel. 080 1922

vsak del

49,65 €

vsak del

49,65 € • 70.000 gesel (v vsakem delu) • uporabni dodatki • 900-1.050 strani • trda vezava


Modrijan 01.04.08

cyan magenta yellow black

stran 7

www.modrijan.si • www.euroman.si telefon: (01) 236 46 00 faks: (01) 236 46 01 e-pošta: prodaja@modrijan.si

Intermundia – »najbolj{e iz vseh svetov«

James D. Watson, Andrew Berry

7

Richard Dawkins

DNK – Bog kot zabloda Skrivnost življenja Prevod Maja Novak

Prevod Nikolaj Pečenko

uspešnica

Avtor knjige je ameriški molekularni biolog James D. Watson (1928), ki je leta 1953 skupaj s fizikom Francisom Crickom odkril zgradbo DNK, molekule, ki je ›ključ življenja‹. Danes, dobrih petdeset let pozneje, smo še vedno na pragu genetske revolucije, toda obeti so veličastni. Z gensko spremenjenimi organizmi nam bo morda uspelo korenito spremeniti kmetijstvo, odpraviti lakoto in rešiti okolje. Za človeka pa je še pomembnejši vpliv genetike na medicino: gensko spremenjeni mikroorganizmi že zdaj rešujejo mnoga življenja, saj z njimi pridobivajo pomembna zdravila, s pomočjo genetike odkrivajo vzroke številnih bolezni in tudi, kar je seveda še pomembnejše, zdravila zanje. Gensko zdravljenje in zdravljenje z izvornimi celicami –

456 strani ISBN 978-961-241-184-8

37,50 €

podobno kakor gensko spremenjena hrana – zdaj marsikoga še plašijo, a vzrok za to je večinoma le strah pred neznanim. Strahu pred neznanim pa se najlaže otresemo z znanjem. V knjigi DNK – Skrivnost življenja najdemo vse, kar je treba danes vedeti o genetiki.

Richard Dawkins (1941) je evolucijski biolog in »najbolj razvpiti britanski ateist«, ki je pred tridesetimi leti čez noč zaslovel s knjigo Sebični gen. V svoji zadnji knjigi pa nas z neprizanesljivim in strastnim zavračanjem religij vseh vrst. Ponuja tezo, da so religije odvečne in celo škodljive, ter si prizadeva pokazati, da religioznost pri posameznikih temelji na zmotah oziroma zablodah. Najprej prikaže nevzdržnost teističnih stališč o nastanku sveta, vesolja in življenja, nato pregleda zgodovinske »dokaze« o božjem obstoju in jih vse po vrsti ovrže. Čeprav priznava, da božjega obstoja ni mogoče dokončno ovreči, z znanstvenimi postopki dokaže, da je verjetnost zanj zelo majhna. Njegov odnos do vere, ki ga sam označuje kot sovražnega, izvira predvsem iz nasprotja med zagovorniki evolucijske teorije in religioznimi kreacionisti, ki dan-

Oblikovanje: Davor Grgičević Format: 160 × 235 mm Vezava: mehka z zavihi

416 strani ISBN 978-961-241-153-4

34,90 €

današnji zlasti v Združenih državah Amerike močno krojijo dogajanje v šolstvu in v javnem dojemanju znanosti. Vse religije namreč bolj ali manj »operejo možgane« vernikov, zlasti otrok, od katerih zahtevajo nekritično sprejemanje takih ali drugačnih dogem.

Kmalu v zbirki »Intermundia«: Alan Weisman, Svet brez nas; J. Craig Wenter, Genom mojega življenja.

William P. Berlinghoff, Fernando Gouvêa

Matematika skozi stoletja Prevod Vital Sever

Včasih si je o kaki stvari težko ustvariti popolno sliko, če ne poznamo zgodbe ljudi, ki so jo ustvarjali. Tako kot vse drugo je morala tudi matematika, kakršno poznamo danes, prehoditi dolgo razvojno pot. Njeni začetki segajo tisočletja nazaj, v obdobje, ko so ljudje začeli preštevati svoje prste, največji umi posameznih obdobij pa so jo pripeljali do modernih

poglavij, kot so teorija množic, teorija iger, statistika ... Njihove zgodbe so zajete v petindvajsetih kratkih neodvisnih poglavjih, v katerih avtorja nekatere temeljne matematične vsebine osvetlita skozi stoletja razvoja. Opisujeta nastanek ideje in njegove akterje, kar včasih poveže na prvi pogled različne stvari s skupnimi zgodovinskimi koreninami. Pozna-

vanje zgodovine matematičnih idej in tehnik namreč pomaga k njihovemu poglobljenemu in bogatejšemu razumevanju. William P. Berlinghoff in Fer nando Gouvêa sta za to knjigo leta 2007 prejela prestižno Beckenbachovo knjižno nagrado, ki jo podeljuje Ameriško matematično združenje.

224 strani 168 × 218 mm trda vezava ISBN 978-961-241-230-2

35,00 €


Modrijan 01.04.08

cyan magenta yellow black

stran 8

www.modrijan.si • www.euroman.si

8

Zgodovina – glasnica davnine

Modrijan založba, d. o. o. Poljanska cesta 15 p. p. 2004, 1001 Ljubljana

Pionirsko delo o slovenski televiziji

novo

Ljerka Bizilj

Slikarji stvarnosti Podoba slovenskih medijev Slikarji stvarnosti ni le knjiga o odnosu mediji – oblast in o vpetosti slovenske televizije v sistem jugoslovanskega oziroma slovenskega javnega obveščanja. Gre tudi za pomemben zgodovinski dokument, ali kot pravi avtorica: … ob vseh razsežnostih, ki jih zajema vprašanje, kaj je zgodovina televizije na Slovenskem, je odgovor zapleten in ga ni mogoče najti brez tesne povezanosti z družbenim dogajanjem. Družbenopolitično dogajanje v Jugoslaviji in Sloveniji je vplivalo na vse prvine, ki sestavljajo zgodovino televizije. Poleg popisa številnih zgodovinskih dokumentov o začetkih televizije, njenem razvoju in hkratnih opisov družbenopolitičnega dogajanja je delo tudi osebna interpretacija zgodovine slovenskih medijev, slovenske televizije. V knjigi je okoli 170 zgodovinskih fotografij, ki še posebej orišejo posamezna obdobja slovenske televizije (televizijski voditelji, oddaje) pa tudi slovenske zgodovine (prvi slovenski TV Dnevnik, dogodki ob osamosvojitvi in vojni …). Gre za pionirsko delo, ki je ob 50-letnici televizije še posebej pomembno.

zijo Slovenija, hkrati pa je pet let honorarno opravljala delo odgovorne urednice Radia Glas Ljubljane.

Ljerka Bizilj, rojena v Celju, je leta 1990 diplomirala iz primerjalne književnosti in literarne zgodovine. Ob študiju je vseskozi honorarno delala na Televiziji Slovenija kot novinarka in se leta 1979 tam tudi zaposlila. Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja je bila neodvisna poslanka v Državnem zboru RS in se nato vrnila na Televi-

Na Televiziji Slovenija, kjer je redno zaposlena, je vodila Eksperimentalni studio, uvajala nove programske in tehnološke novosti in hkrati izobraževala novinarje. Tri leta je sodelovala v organih Evropske radiotelevizijske zveze (EBU) za področje izobraževanja. Zasnovala je tretji program Televizije Slovenija, poleg tega je urednica oddaj Dobro jutro in Sobotno popoldne na Televiziji Slovenije. Na Fakulteti za družbene vede je bila od leta 2001 do 2006 petinsko zaposlena kot nosilka predmeta Javno komuniciranje in študentom novinarstva predavala predmet Radio. Delovala je kot mentorica diplomskih nalog. Postavila je temelje predmeta

Radio po principih bolonjske reforme.

512 strani 160 × 235 mm trda vezava ISBN 978-961-241-286-9

Avtorsko je pripravila številne televizijske dokumentarne oddaje. Leta 1990 je izdala knjigo Cerkev v policijskih arhivih; šest let kasneje pa dokumentarno knjigo Novinarski arhivi, v kateri je objavila številne svoje televizijske oddaje, ki so svojevrsten dokument časa, dokument slovenskega osamosvajanja in bitke za demokracijo. Leta 2002 je vpisala podiplomski študij na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani in opravila magistrske obveznosti, da ji je fakulteta odobrila neposredni prehod na doktorski študij na temo zgodovina televizije na Slovenskem, za doktorico znanosti je bila promovirana januarja 2008.

33,50 € oglas

Založba UMco predstavlja knjižne novosti McKeejeva ZGODBA ni le priročnik, to je scenaristična biblija!

Robert McKee:

ZGODBA: SUBSTANCA, STRUKTURA, STIL IN NAČELA SCENARISTIČNEGA PISANJA »Knjiga je dragocena zaradi lucidnega, strukturiranega načina razmišljanja in je izjemen trening v poglobljeni analizi pripovednih načel ter s tem predvsem priročnik za razkirvanje napak in pomanjkljivosti v scenarijih.« Gorazd Trušnovec, Polet

• 454 strani, trda vezava • cena: 33,80 €

že izšlo!

Knjiga je izšla s podporo Filmskega sklada RS.

Zgodovinski pregled razvoja dokumentarnega filma

Filip Robar Dorin:

RESNIČNOST IN RESNICA V DOKUMENTARNEM FILMU: RAZVOJ IN DOSEŽKI NEUMIŠLJENEGA FILMA V SVETU IN DOMA

Prvi celovit pregled dokumentarnega filma, ki ga je spisal slovenski režiser in priznani dokumentarist Filip Robar Dorin. Inovativno, pionirsko delo za vse filmoljube.

• 400 strani, trda vezava • cena 28,90 €

že izšlo!

Knjiga je izšla v sozaložništvu založbe UMco in Slovenske kinoteke.

Najnovejša, enajsta izdaja priročnika, ki navdušuje že 30 let!

Louis Giannetti:

KAKO RAZUMETI FILM

izid: marec

20 09

»Giannettijeva knjiga je neprecenljiva za vse, ki hočejo bolje razumeti filme. Avtor črpa iz modrosti, ki jo je pridobival vse življenje, in jasno ter strastno razlaga, kako in zakaj delujejo filmi.« Roger Ebert, Pulitzerjev nagrajenec za filmsko kritiko

• 630 strani, trda vezava • cena: 49,90 €

CENA V PREDNAROČILU:

39,90 € velja do . decembra )

Knjiga bo izšla v sozaložništvu založbe UMco in Slovenske kinoteke.

Pri naročilu po telefonu: 01/520 18 30 in e-pošti: info@umco.si poštnino plača založba. Brezupno čakanje na Slobodana Miloševića. Brioni, 16. 7. 1991.


Modrijan 01.04.08

cyan magenta yellow black

stran 9

www.modrijan.si • www.euroman.si telefon: (01) 236 46 00 faks: (01) 236 46 01 e-pošta: prodaja@modrijan.si

9

Zgodovina – glasnica davnine

Aleš Nose

Domobranci zdravo – Bog daj Protikomunistične enote na Slovenskem 1942–1945 Aleš Nose (1968) je zbiratelj vojaških ostalin ter soustanovitelj in predsednik Društva za zaščito in ohranjanje vojaške zapuščine na Slovenskem. V knjigi se na način, ki ne polemizira, temveč zgolj predstavlja, ukvarja z dogajanjem v t. i. protirevolucionarnem oziroma protikomunističnem taboru: sistematično predstavi vse formacije, poveljniški kader in enote, ki so se v taki ali drugačni obliki uvrščale v protipartizanski tabor. Objavljenih je več kot 1000 fotografij, pečatov, opis tipov in modelov uniform, kap, čelad, odlikovanj, opreme in oborožitve; avtorjev originalen prispevek so raznovrstna identitetna obeležja oziroma znaki teh vojska. Veliko

število dokumentov, nekateri so objavljeni v celoti, ne ponazarja le notranje strukturiranosti, temveč tudi vsakdanje življenje legionarjev, vaških stražarjev, četnikov in domobrancev. Predvsem pa nam osebne zgodbe, ki so pogosto edino pričevanje o dogodkih, pomagajo podoživeti vojni čas v vsej krutosti. Pred nami se zvrstijo resnični ljudje, njihove usode v boju (Turjak, Javorovica), njihove parade in pogrebi ter pretresljivo fotografsko dokumentiran umik čez Karavanke v Vetrinj. V knjigi je tudi gradivo iz javnih arhivov in muzejev ter mnogih zasebnih zbirk, ki je bilo doslej širši slovenski javnosti večinoma neznano.

uspešnica

446 strani 235 × 310 mm trda vezava ISBN 978-961-241-223-4

49,00 €

Vodka je ena glavnih oseb v tej knjigi, a užitek ob branju tudi brez nje ni nič manjši! Orlando Figes

Natašin ples

uspešnica

Kulturna zgodovina Rusije Prevod Matej Venier, spremna beseda Igor Grdina

Orlando Figes (1959), profesor zgodovine na londonski univerzi, razprostre pred nami nešteto vzporednih zgodb, življenj in usod iz Rusije, kakor so v času in prostoru zadnjih dvesto let vzporedno bivali tako mužiki kot aristokrati, tako ljudsko slikarstvo kot najmodernejši izzivi umetnosti, tako omikano izobraževanje kot trmasto neopismenjevanje, tako pretirano strastno hlepenje po tujih vzorih kot obsesivno varovanje lastne dediščine. Pa tudi mogočnost oblasti in nebrzdane volje do moči na eni strani ter ponižno in pohlevno, tradiciji zvesto prebijanje skozi življenje na drugi.

Avtor je s knjigo Natašin ples je v domovini požel nešteto hvalospevov in si leta 2003 prislužil nominaciji za dve pomembni nagradi (Samuel Johnson Prize, Duff Cooper Prize). Prevedena je v enajst jezikov.

608 strani, barvna priloga (16 strani) 155 × 235 mm trda vezava ISBN 978-961-241-176-3

49,00 €

Rusija je malo manj kot kontinent, a mnogo več kot država. Preraznolika in preveč posebna je, da bi jo bilo mogoče dojeti samo s pametjo ali le s čustvi. Igor Grdina

Navdušene bralce knjige Natašin ples in občudovalce izjemnega Orlanda Figesa obveščamo, da že nastaja slovenski prevod njegovega najnovejšega dela Šepetalci. Zasebno življenje v Stalinovi Rusiji (The Whisperers: Private Life in Stalin's Russia, 2007). Knjiga izide v drugi polovici leta 2009.


Modrijan 01.04.08

cyan magenta yellow black

stran 10

www.modrijan.si • www.euroman.si

10

Od gesla do gesla

Modrijan založba, d. o. o. Poljanska cesta 15 p. p. 2004, 1001 Ljubljana

Max Wade-Matthews, Wendy Thompson

Splošni religijski leksikon uspešnica Glasba

Ilustrirana enciklopedija glasbil in velikih skladateljev

Urednika Drago Bajt, Marta Kocjan - Barle

Vsa zapletena religijska snov je povzeta bodisi v kratkih in zgoščenih definicijah in opisih, bodisi v razširjenih preglednih in sintetičnih člankih. Obravnavane so tako rekoč vse svetovne religije, pa tudi temeljni pojmi in osebe mitologij z vsega sveta, verski obredi, religijske realije in pojavi vsakdanje sakralnosti. Sestavni del leksikona so tako znanstvene religiološke discipline in stroke kot tista umetnost, v kateri se razodeva navzočnost duhovnega in sakralnega (literatura, glasba, likovna umetnost, arhitektura). Pomemben del leksikona so tudi kratke biografije posameznikov, ki so zaznamovali cerkveno zgodovino in duhovnost človeštva od začetkov do danes. Okoli 11 000 gesel oz. 10 316 geselskih iztočnic, okoli 1000 fotografij in risb, 30 zemljevidov in 5 preglednic.

Prevod Barbara Simoniti

1382 strani 165 × 240 mm trda vezava ISBN 978-961-241-183-1

120,00 €

Izčrpen vodnik po klasični glasbi, kakršnega na našem trgu še ni bilo. Prvi del knjige seznanja z zgodovino ustvarjanja glasbe in glasbil od starodavnih civilizacij naprej, nato pa sledijo nadrobni opisi vseh skupin glasbil: godal, brenkal, pihal, trobil, tolkal in glasbil s tipkami. Posebno poglavje obravnava človeški glas. Drugi del je posvečen skladateljem: Bachu, Mozartu, Beethovnu, Vivaldiju, Schubertu, Čajkovskemu in drugim, pa tudi modernim, kot so Carter, Boulez in Stockhausen. Več kot 1000 fotografij in ilustracij: glasbila, skladatelji in drugi glasbeniki, kraji, v katerih so živeli in delali, prizori iz baletov in oper, izvirni notni rokopisi …

512 strani 230 × 300 mm trda vezava s ščitnim ovitkom ISBN 961-241-097-6

54,00 €

Marko Snoj

Kdo je kdo Slovenski v antiki etimološki slovar Mitologija, zgodovina, umetnost

Dopolnjena izdaja

Jezikovni priročnik, ki pojasnjuje, od kod izvirajo današnje slovenske knjižne besede in kaj so prvotno pomenile. Za vsako geselsko iztočnico je navedeno stoletje, v katerem je bila določena beseda prvič zapisana v kakem slovenskem besedilu. H geslom iz prve izdaje (1997) je dodanih več kot 800 geselskih člankov, pri čemer so upoštevane novejše etimološke razlage, pri tujkah pa je naveden vsaj okvirni pomen. Knjiga je tako od prve izdaje obsežnejša za 122 strani in vsebuje več kot 9000 gesel in 30 tisoč najpogostejših slovenskih besed.

Izvirnik Vladeta Janković, prevod Višnja Fičor, Seta Knop in Saša Sotošek, priredba Bronislava Aubelj

1024 strani 165 × 240 mm trda vezava s ščitnim ovitkom ISBN 961-6465-37-6

46,00 €

Knjiga z več kot 900 osebnostmi iz mitologije, zgodovine in umetnosti antičnega sveta je zasnovana kot prva, nujna pomoč pri srečanju z neznanimi ali manj znanimi imeni iz starega grškega in rimskega sveta. Besedilo spremlja približno 200 barvnih in črno-belih fotografij antičnih ter renesančnih in poznejših umetnin. Dodani so še podatki o prevodih in prevajalcih antičnih književnih del, nekaj tematskih preglednic, seznam literature uporabnih spletnih strani ter izčrpno imensko in stvarno kazalo.

456 strani 145 × 200 mm trda vezava ISBN 961-241-004-6

41,50 €


Modrijan 01.04.08

cyan magenta yellow black

stran 11

www.modrijan.si • www.euroman.si

11

Preberite na du{ek

telefon: (01) 236 46 00 faks: (01) 236 46 01 e-pošta: prodaja@modrijan.si

Kriminalke za intelektualce

Foto: Jerry Bauer / Opale

Boris Akunin je psevdonim Grigorija Čhartišvilija, moskovskega pisatelja, jezikoslovca, kritika, esejista in prevajalca iz japonščine, ki se je rodil leta 1956 v Gruziji. Svoj prvi detektivski roman v seriji o bistroumnem Erastu Fandorinu z naslovom Azazel (v slovenščino preveden kot Fandorin) je izdal leta 1998 in kmalu zatem doma in v svetu zaslovel kot eden tistih avtorjev, ki pišejo najinteligentnejše kriminalke – sam jim pravi »kriminalke za intelektualce«. Leta 2003 je bil s tem romanom na seznamu kandidatov za nagrado britanske Zveze pisateljev kriminalk. Doslej je objavil dvanajst knjig o Fandorinu, vsaka predstavlja drugo podzvrst detektivskega romana. Dogajanje vseh je postavljeno v čas proti koncu 19. stoletja. Leviatan in Ahilova smrt sta tretja in četrta knjiga v seriji, obe je prevedla Lijana Dejak. Oblikovanje: Vesna Vidmar Format: 130 × 200 mm Vezava: trda

Ahilova smrt novo Leviatan Mladi kolegijski prisednik Erast Petrovič Fandorin se po več letih bivanja na Japonskem vrne v Moskvo. S svojim zvestim pomočnikom Maso se po naključju nastani v istem hotelu kot njegov stari znanec general Soboljev. Vendar mu srečanje s Soboljevom ni usojeno: naslednje jutro izve, da je general ponoči umrl. Smrt je sumljiva že zato, ker je bil t. i. Beli general, narodni junak iz rusko-turške vojne, star komaj 40 let in na vrhuncu svojih moči. Poleg tega Fandorinov pronicljivi um že na domnevnem prizorišču smrti opazi več dejstev, ki zdravnikovo mnenje, da gre za naravno smrt, postavljajo v drugačno luč. Fandorin ne bi bil Fandorin, če se ne bi lotil detektivske preiskave. Pri tem mora premagovati številne ovire in le počasi razkriva zaroto, katere niti vodijo v vedno višje politične kroge … V tej knjigi se je avtor poigral z žanrom detektivskega in zgodovinskega romana, domiselno pa je zastavil tudi zgradbo romana: v prvi po-

320 strani ISBN 978-961-241-270-8

23,00 € lovici knjige nam prikaže zgodbo s stališča detektiva, v drugi pa s stališča poklicnega morilca.

V Akuninovih romanih nastopa slovanski Sherlock Holmes, ki govori japonsko in angleško, obvlada borilne veščine in je donhuansko lep … Zapeljal je že na milijone bralcev. The Wall Street Journal

Monsieur Gauche je na sledi serijskemu morilcu iz Pariza. Sled ga pripelje na krov nadstandardne križarke Leviatan, ki plove v Indijo in na kateri je mogoče potovati samo v prvem ali drugem razredu – tretjega sploh ni. Njegovo pozornost pritegne pisana druščina potnikov: ner vozni Japonec, ki pravi, da je končal vojaško šolo v Franciji, a sumljivo malo ve o orožju in konjih, razvajena žena švicarskega bankirja, ki vsem najeda živce s svojo nosečnostjo, angleški baron, ki vsak dan preverja kurz z lastnim sekstomerom, odcvetela in očitno na hitro obogatela Angležinja, ki trdi, da ni bila nikoli v Parizu, pa vse kaže drugače, arheolog, ki je osebno spoznal Smaragdnega maharadžo in na lastne oči videl njegov zaklad, italijanski doktor in njegova na smrt dolgočasna mlada žena ter postavni in inteligentni Rus Fandorin, ob katerem se zmede kompas sleherne dame. Mu bo zlikovca uspelo razkrinkati? Ali se bo to prej posrečilo bistroumnemu Erastu Fandorinu?

224 strani ISBN 978-961-241-180-0

20,00 €

oglas


Modrijan 01.04.08

cyan magenta yellow black

stran 12

www.modrijan.si • www.euroman.si

12

Preberite na du{ek

Modrijan založba, d. o. o. Poljanska cesta 15 p. p. 2004, 1001 Ljubljana

Bralec – zbirka za prave bralce Zbirko odlikujejo skrben izbor in izvrstni prevodi, zato pravi bralski užitek ne more izostati. Zajema najrazličnejše žanre, zato poteši vse okuse in vsa razpoloženja. Poiščite svojega »bralca«: srhljivko, kriminalko ali detektivko, zgodovinski ali pustolovski roman, avtobiografijo, biografijo ali znanstvenofantastični roman. Za romantične duše pa se bo kajpak našla tudi kakšna ljubezenska zgodba …

novo

Oblikovanje: Vesna Vidmar Format: 130 × 200 mm Vezava: mehka z zavihi

Kmalu med »bralci«: J. M. Coetzee, Mladost (prevod Primož Trobevšek). Spomladi pa se bo predstavil prvi slovenski »bralec« – Sergej Verč z romanom Mož, ki je bral Disneyjeve stripe.

Sara Gruen

Voda za slone Jacob Jankowski, triindvajsetletni študent veterine poljskega rodu, si najbolj od vsega želi, da bi končno izgubil nedolžnost. Potem ko se njegovi starši smrtno ponesrečijo z avtomobilom, obupan in zgrožen ob spoznanju, da je čez noč postal brezdomec, zapusti predavalnico kar sredi zaključnega izpita in skoči na prvi vlak, ki pripelje mimo – cirkuški vlak Svetovne senzacije bratov Benzini. Začne se pustolovščina, ki bo Jacoba zaznamovala za vse življenje in ga, triindevetdesetletnega, ponovno pripeljala pod »veliki šotor«.

Foto: Terence W. Bailey

Prevod Lili Potpara

Še niste prebrali?

384 strani ISBN 978-961-241-247-0

25,00 €

Večer je, in medtem ko artisti v areni zabavajo množico, stojim ob zadnjem zidu veliko manjšega šotora na oddaljenem koncu naselja, za kolono prtljažnih voz. Podatek o tem, kje šotor stoji, se širi le od ust do ust, vstopnina pa je petdeset centov. Notranjost je mračna; topla svetloba iz niza rdečih žarnic osvetljuje prostor in pada na žensko, ki se sistematično slači. Moja naloga je, da vzdržujem red in občasno s kovinsko cevjo udarim po platnu, da odženem tiste, ki hočejo zastonj gledati, ali natančneje – da jih spodbudim, naj gredo okrog in plačajo svojih petdeset centov. Prav tako se od mene pričakuje, da bom preprečil vedenjske izgrede, kakršnemu sem bil priča popoldne, čeprav se mi močno dozdeva, da se možakar, ki se je prej tako razburjal, nad ponudbo v tem šotoru ne bi kaj prida pritoževal. V prostoru je dvanajst vrst zložljivih stolov in vsi do zadnjega so zasedeni. Možje si podajajo steklenico doma zvarjene žganice; na slepo posegajo po njej, ker ne želijo odvrniti pogleda od odra. Ženska je postavna rdečelaska s trepalnicami, ki so mnogo predolge, da bi lahko bile prave, in lepotnim znamenjem, narisanim ob polnih ustnicah. Njene noge so dolge, boki lepo zaobljeni, prsi jemljejo dih. Oblečena je le še v majcene hlačke, bleščeč prozoren šal in čudovito prekipeva-

Roman Voda za slone je tretji roman kanadsko-ameriške pisateljice Sare Gruen. Kar dolgih 12 tednov se je držal na lestvici prodajnih uspešnic New York Timesa, kar ga je uvrstilo med najpopularnejše in najbolje prodajane romane leta 2007 tako v ZDA kot v Kanadi. Na ameriškem in kanadskem Amazonu se še leto in pol po izidu uvršča med 100 najbolje prodajanih knjig in pušča za seboj tudi uspešnice, kakršna je Tisoč veličastnih sonc Khaleda Hosseinija. Letos pa so objavili novico, da bo po tem čudovitem romanu posnet tudi film: režiser bo Francis Lawrence, ki se je podpisal tudi pod uspešnico Jaz, legenda. joč nedrček. Trese z rameni v osladnem ritmu glasbe, ki jo igra majhen orkester na njeni desni. Naredi nekaj korakov, kar zdrsne čez oder v svojih pernatih natikačih. Oglasi se mali boben in ženska se ustavi, usta ima odprta od igranega presenečenja. Glavo vrže nazaj, da razkrije vrat, in z rokami zdrkne čez košarici nedrčka. Nagne se naprej in stiska, dokler meso ne nabrekne med njenimi prsti. S pogledom preletim stranske zidove. Izpod roba platna kukata konici čevljev. Tesno ob zidu se približam, obstanem tik pred čevlji, zamahnem s cevjo in udarim po platnu. Zasliši se stok in čevlji izginejo. Z ušesom ob šivu še malo poslušam, nato pa se vrnem na svoje mesto. Rdečelaska se ziblje v ritmu glasbe in z lakiranimi nohti ljubkuje šal. Izvezen je z zlatimi ali srebrnimi nitmi in se svetlika, ko si ga naprej in nazaj poteguje čez ramena. Nenadoma se v pasu sunkovito nagne naprej, vrže glavo nazaj in poplesuje. Moški vpijejo. Dva ali trije vstanejo in navdušeno mahajo s pestmi. Ozrem se proti Cecilu; njegov jekleni pogled mi ukaže, naj jih opazujem. Ženska vstane, gledalcem obrne hrbet in zdrsi na sredo odra. Šal si med nogami vleče sem ter tja in se nežno drgne obenj. Občinstvo začne ječati. Dekle se spet zavrti proti

nam in še kar poteguje šal naprej in nazaj. Tako močno ga zateguje, da se pokaže razporek njenega mednožja. »Snemi ga, ljubica! Kar vse snemi!« Moški vedno bolj razgrajajo; več kot polovica jih je že na nogah. Cecil mi pomahne z roko. Približam se vrstam zložljivih stolov. Šal pade na tla in ženska nam ponovno obrne hrbet. Strese lase, da ji vzvalovijo čez lopatice, in dvigne roki, ki se srečata na zaponki modrca. Množica jo podžiga. Za hip se ustavi, se ozre čez ramo in pomežikne, pri tem pa spogledljivo potegne naramnice z ramen. Nato odvrže nedrček na tla in se zavrti na peti, z obema rokama objemajoč prsi. Moški zarjovejo v znak protesta. »Daj no, srček, pokaži nam, kar imaš!« Dekle odkima in se sramežljivo šobi. »Daj no! Petdeset centov sem plačal!« Še enkrat odkima in zadržano gleda v tla. Nenadoma na široko odpre oči in usta ter razpre roke. Veličastni polobli padeta in se popolnoma ustavita, preden se nežno zazibljeta, čeprav ženska stoji popolnoma pri miru. Vsi navzoči hkrati zajamejo sapo in zavlada trenutek občudujoče tišine, potem pa se razležejo navdušeni vriski. »Kakšna punca!«


Modrijan 01.04.08

cyan magenta yellow black

stran 13

www.modrijan.si • www.euroman.si

13

Preberite na du{ek

telefon: (01) 236 46 00 faks: (01) 236 46 01 e-pošta: prodaja@modrijan.si

216 strani ISBN 978-961-241-233-3

544 strani ISBN 978-961-241-242-5

20,00 €

31,00 €

160 strani ISBN 978-961-241-289-0

17,00 €

Monty Brogan se mora v 24 urah zglasiti v zveznem zaporu Otisville, na prestajanje sedemletne kazni zaradi preprodajanja drog. Čednemu sedemindvajsetletniku, ki je kot otrok sanjal, da bo postal gasilec, tako ostane ena sama noč: preživeti jo kani s prijateljema Jakobom, sramežljivim gimnazijskim učiteljem angleščine, in Slatteryjem, borznikom z Wall

Streeta. Roman 25. ura je – čeprav opisuje en sam dan v življenju mladega Newyorčana – čudovita študija portretov, od glavnega junaka, obeh njegovih prijateljev, ljubečega očeta in dekleta Naturelle do lumpov iz newyorškega nočnega življenja in celo zapuščenega, trpinčenega psa Doyla, ki mu Monty reši življenje.

Bralec svet motri skozi oči fanta, ki išče svoje mesto v družini in družbi in se sooča s problemi identitete. Skupaj s fantovo se širi tudi bralčeva zavest: slika avtorjevega življenja in podeželskega življenja v Južnoafriški republiki pred dobrimi petdesetimi leti, zaznamovanega z družbenimi nasprotji in politiko apartheida, postaja vse bolj ostra, včasih tudi (pu-

bertetniško) preosvetljena. A prav zato je polnokrvna. Deška leta je prvi avtobiografski roman južnoafriškega pisatelja, nobelovca Johna Maxwella Coetzeeja (1940), potem ko je leta 1997 presenetil z odločitvijo, da bo svoje življenje »sistematično« prelil v literaturo. Leta 2002 mu je sledila še Mladost.

Leto 2006, Hattiesburg, država Maine v ZDA. Rachel, pomočnica okrožnega šerifa, raziskuje izginotje štirih mladih natakaric. Potem izgine tudi ona. Agentka FBI Marie Parks, specializirana za lov na »križarske morilce«, se odpravi po Rachelini sledi. Njeno zmaličeno truplo in trupla štirih izginulih natakaric najde v kripti porušene stare cerkve, pribita na križe. Morilec je bil me-

nih, ki je nosil Satanova znamenja. Nekaj dni pozneje v Vatikanu kardinal Oscar Camano, vodja Kongregacije za čudeže, izve, da so bile štiri umorjene v resnici redovnice, ki jih je poslal v ZDA raziskat val umorov v samostanih puščavnic. Svojemu najboljšemu eksorcistu, jezuitu Carzu, zaupa nalogo poiskati sled za evangelijem, ki ga je Cerkev izgubila pred šestimi stoletji …

288 strani ISBN 978-961-241-291-3

20,00 €

240 strani ISBN 978-961-241-271-5

21,00 € 296 strani ISBN 978-961-241-288-3

23,00 €

New York na prelomu osemdesetih in devetdesetih let dvajsetega stoletja. Jindřiška, alias Gin, kot jo kličejo njeni znanci in prijatelji, je ilegalna imigrantka iz Češkoslovaške, ki se preživlja kot taksistka. Čeprav večinoma vozi ponoči, je ni strah; zdi se, da jo naivnost pred zunanjim svetom celo varuje. A kruta realnost slednjič vdre tudi v Jindřiškin mehurček ...

Češka pisateljica Iva Pekárková (1963), ki si je nekaj časa služila kruh tudi za volanom newyorškega taksija, v romanu razgrne pred bralca podroben zemljevid newyorških ulic – popelje ga v samo drobovje velemesta: skozi protagonistkine oči pokukamo v pisani svet družbenega roba, s katerega si prizadevajo povzpeti priseljenci, umetniki in brezdomci.

Poznavalcu glasbe in poezije Leonarda Cohena v romanu ne bo težko prepoznati verzov iz pesniške zbirke Škatla z začimbami Zemlje (1961), ki jih je položil pod pero Lawrencea Breavmana. Z Breavmanom, glavnim protagonistom romana, pa si Cohen poleg pesmi deli še marsikaj: judovsko poreklo, očetovo smrt, nevrotično mater, Westmount, Mon-

treal in reko St. Lawrence, deško in pozneje moško prijateljstvo, prve ljubezni, ženske … Ta fragmentarni, lirični roman privlači bralce tudi več kot štiri desetletja pozneje – kakor Cohenova glasba, ki je že davno zabrisala ločnico med generacijami svojih častilcev.

Leningrad pozimi 41/42. Mesto je oblegano že več mesecev, vklenjeno v mraz in neizprosno lakoto, povsod ruševine, trupla. Sedemnajstletnega židovskega fanta Leva Beniova trenutek deške neugnanosti in radovednosti pripelje v ječo, kjer spozna Koljo, karizmatičnega mladega vojaka Rdeče armade, ki je obtožen dezerterstva. NKVD mladeniča pomilosti, vendar morata v

zameno polkovniku Grečku izpolniti nenavadno željo … Mesto tatov je najnovejši roman mladega ameriškega pisatelja in scenarista Davida Benioffa (1970). Po svojem prvencu, romanu 25. ura, je sam napisal scenarij za nadvse uspešni film Spika Leeja (2002), zato je pričakovati, da bo tudi ta prej ali slej zablestel na velikem platnu.


Modrijan 01.04.08

cyan magenta yellow black

stran 14

www.modrijan.si • www.euroman.si

14

Branje za izbran okus

Modrijan založba, d. o. o. Poljanska cesta 15 p. p. 2004, 1001 Ljubljana

Poteze – ko življenje napiše knjigo Poteze so zbirka, ki se ji ne boste zlahka odrekli, če radi berete življenjske zgodbe. A ker življenje dostikrat piše zgodbe, ki jim ni kos še tako bujna domišljija, bodite pripravljeni na to, da vas bodo nekatere knjige v zbirki resnično presunile.

novo

Oblikovanje: Branka Smodiš Format: 135 × 220 mm Vezava: trda s ščitnim ovitkom, označevalna vrvica

Pretrgano življenje Dnevnik Etty Hillesum Pisma iz Westerborka Prevod in spremna beseda Martina Soldo Esther (Etty) Hillesum (1914–1943) je bila Judinja, ki je pri 29 letih umrla v nacističnem koncentracijskem taborišču Auschwitz. Živela je na Nizozemskem; od leta 1924 v Deventru, kjer je končala gimnazijo, leta 1932 pa je pričela študirati na amsterdamski univerzi. Njeni dnevniki in pisma so nastali v letih 1941 in 1942. V dnevnikih poleg vsakdanjih doživetij in problemov pod nacističnim nasiljem izčrpno opisuje tudi razvoj svoje osebnosti, svoja čustva in odnos do boga ter vere. Zaznamujejo jih iskrenost in sproščenost v stvareh, ki zadevajo erotiko, razpoloženja in dovzetnost za lirično izražanje, obenem pa tudi izkušnje zloveščih dogajanj, ki vse bolj zgovorno pričajo o »pretrganem življenju« in opustošenju sveta. Etty je poskušala izmeriti razsežnosti dogodkov, pisala je o vsem tem, jasno, zavzeto, s posebnim literarnim navdihom. V središču sporočil njenih pisem so protijudovski ukrepi in življenje v taborišču Westerbork. Ettyjino življenje in miselnost sta bila nekonvencionalna in sta presegla tedaj veljavne in ustaljene vzorce. Njen razvoj k zelo osebnemu pojmovanju boga je popolnoma spremenil tradicionalno sliko tistega časa in jo s tem naredil zelo aktualno in moderno. Zato je toliko bolj razumljivo, da so njeni zapisi (prvič so bili objavljeni štiri desetletja po njeni smrti) še danes tako zelo privlačni in prevedeni v mnoge jezike. Pričujoča knjiga je v izvirniku izšla v najmanj 25 izdajah. V Deventru, kjer je Etty preživela mladost, so leta 1995 v nekdanji sinagogi ustanovili spominski center Etty Hillesum.

Ko sta ljubezen in resnica eno

280 strani ISBN 978-961-241-283-8

31,00 €

Iz Pretrganega življenja nas nagovarja jezik neke mladosti, ki poskuša uloviti in ohraniti bistvo dekliških sanj, človeškega hrepenenja kot ognja ali razsvetljenosti, ki jo duši in preganja slepa, mehanična sila pozabe. Iz spremne besede Martine Soldo

Alenka Vesenjak Ob knjigi Pretrgano življenje, ki zaobjema Dnevnik Etty Hillesum (1941–1943) in Pisma iz Westerborka, že takoj naletimo na zagato, ki zadeva nekoliko globljo vsebinsko opredelitev. Ne gre zgolj za še en dnevnik in še ena pisma mlade judovske intelektualke, česar se dobro zavedajo tudi številni interpreti njenega dela. Nekaj o vsebini: Etty je svoj dnevnik pri sedemindvajsetih letih najverjetneje začela pisati na pobudo psihologa in hiromanta Juliusa Spiera, ki je zaslovel kot strokovnjak za branje črt z dlani. Ker je bila Etty psihično dokaj nestanovitna ter je pogosto padala v stanja velike vzhičenosti in še večje potrtosti, je v Amsterdamu obiskovala Spierove seanse z neformalnim vodilom, da sta telo in duša eno. Telovadba in meditacija, v prvi vrsti pa nujna in iskrena osvoboditev misli, saj naj bi le tako lahko svoje življenje usmerila k razumnim in dolgoročnim ciljem. Dajmo torej! – je

prvi stavek, ki ga je Etty 9. marca 1941 zapisala v dnevnik ter hkrati pojasnila, da miselna osvoboditev, ki jo ima namen izvajati, močno spominja na spolni odnos ter da se prišteva med »dobre ljubimke«. Etty torej ni bila neka čustveno zmedena, anemična mlada ženska, ki rešitve išče zgolj v Rilkeju in Dostojevskem, saj na plan, vsaj v prvem delu dnevniških zapisov, nenehno prihaja njena izjemno živahna in tudi racionalna plat. V začetku dnevnika se še vse vrti okoli veliko starejšega in na moč karizmatičnega Spiera, ki narekuje njeno razpoloženje: če je do nje ljubezniv in

poln komplimentov, to po Ettyjino kaže na začetek težavnega, a navdihujočega ljubezenskega razmerja, ko pa ji reče, da je zanj težavna »Aufgabe« (naloga), in ko ji ne odpiše v pričakovanem času, je le še »stari lopov«. Bistven zasuk v dnevniških zapisih se zgodi, ko se začne Etty, ki ni bila vzgojena v duhu judovskega izročila, obračati k Bogu. Pogovor z Njim sovpada tudi s Spierovim prepričanjem, da je ljubezen do vsega človeštva plemenitejša od ljubezni, ki jo izkazujemo zgolj enemu človeku. Na ozadju zloveščih ukrepov proti judovske-

mu prebivalstvu in uresničevanju »končne rešitve« se pred bralcem sestavlja nov človek, ki se ne želi skriti, temveč bolj ali manj uspešno išče notranji mir, da bi ga prenašal na druge. Nekdaj nečimrna in egoistična Etty se je vse bolj puščala v ozadju, našla se je v stapljanju s skupnostjo. Zaposlila se je na Judovskem uradu, na oddelku za pomoč deportirancem, ki ga je začela vsled podkupovanj kmalu prezirati. Zaprosila je za premestitev v prehodno taborišče Westerbork, od koder so Jude pošiljali na Vzhod. Tam je, kot pričajo njena pisma, pomagala čakajočim na de-

Julius Spier, Ettyjin učitelj in ljubimec


Modrijan 01.04.08

cyan magenta yellow black

stran 15

www.modrijan.si • www.euroman.si telefon: (01) 236 46 00 faks: (01) 236 46 01 e-pošta: prodaja@modrijan.si

portacijo ter se vse bolj zavedala, da je za Jude predvidena enosmerna vozovnica. Čeprav je zapadala tudi v malodušna stanja, je želela deliti usodo svojih ljudi, predvsem zato, da bi lahko pričala. Že iz Westerborka je poročala o obupnih epizodah, ko je denimo neka mati svojemu otroku dejala: »Če zdaj ne boš lepo pojedel pudinga, mamica ne bo šla s tabo na transport«, a je kljub temu ohranjala že prav osupljivo vero v ljudi. Altruizem je zaokrožila z mislijo, da če obstaja le en dober Nemec, potem ne gre, da bi zlivali sovraštvo na celotno nemško ljudstvo. Etty Hillesum je bila s staršema in bratoma 7. septembra 1943 deportirana v Auschwitz, tam je umrla, kot tudi vsi njeni, tri mesece pozneje. In zdaj interpretacije, omenjene na začetku. Ker so zapisi Etty Hillesum vsebinsko tako neulovljivi, jih, logično, različne klike podvržejo lastnim razumevanjem. Zgolj dva najbolj plakativna primera. Etty so posvojile feministke, ki v dnevnikih sledijo potem emancipacije in osvobojenosti patriarhalnih spon, česar si je ne nazadnje želela tudi sama, a je, v nasprotju z njenimi kasnejšimi častilka-

15

Branje za izbran okus mi, v začetku svojih zapisov skrušeno priznala, da ji ne gre najbolje, saj si bolj kot vse želi moške pozornosti. Nekatere so šle v svojih zapisih celo tako daleč, da so Hillesumovi, če bi preživela Auschwitz, napovedale svetovno pisateljsko kariero. Tako kot Ani Frank. V Pretrganem življenju se sicer jasno kažejo zelo obetavne literarne ambicije zapisovalke, velika zmožnost introspekcije, bogat besedni zaklad in pronicljivost misli, toda napovedi tipa »kaj bi – če bi« so nesmiselne … Nesmiselne vsaj v tolikšni meri kot nekatere interpretacije Ettyjinega pogovora z Bogom. Najpogosteje se omenja misticizem, medtem ko nekateri namigujejo že kar na začetke new agea! Toda ali se ne zdi dovolj logična razlaga že ta, da je Etty Hillesum v nepredstavljivih stiskah, ko je kot lucidna ženska doumela, kakšen scenarij so pripravili za njeno ljudstvo, nagovorila nekoga višjega, nekoga, ki si ga je zamislila in je bil ves čas z njo, ali, bolje, z ljudmi, s katerimi je stala. In končala. Pretrgano življenje velja zato brati kot čisto posebno dnevniško oziroma pisemsko pri-

Življenje in smrt, trpljenje in radost, žulji, ranjene noge, jasmin, ki raste za mojim vrtom, preganjanja, nešteta nesmiselna grozodejstva – vse se v meni zliva v mogočno celoto. Čisto vse pojave sprejemam v soodvisnosti, kot celoto. Začenjam pa tudi dojemati – vsaj sama pri sebi, ne da bi to lahko komu razložila – kako so stvari povezane. Rada bi dolgo živela, da bom lahko nekoč prispevala svojo razlago. Če pa mi to ne bo dano, bo pač za menoj prišel kdo drug in opravil delo namesto mene. Nadaljeval bo od tam, kjer se je moje življenje pretrgalo. Zato moram poskrbeti, da bom do zadnjega diha živela čim bolje – polno in iz globokega prepričanja. Želim si, da tistemu, ki pride za menoj, ne bi bilo treba začenjati popolnoma znova, in da bi mu bile prihranjene moje muke. Ali ni tudi to prispevek bodočim rodovom? čevanje, ki nima dosti skupnega s tistimi, ki so lagerje preživeli. V primeru Etty Hillesum sledimo zloveščim občutjem holokavsta na miselno-duhovni ravni. Dogajalni prostor, teren boja in upora, je njena notranjost, v katero spušča zunanji svet. Ta Etty vznemirja, jo enkrat pahne v stanje popolnega obupa, spet drugič v višave neizmerne ljubezni, a v ozadju je vedno prizemljitev, nujnost pričevanja. Njen cilj je bil, kot je povedala ob koncu svojih zapisov, da bi postala »misleče srce koncentracijskega taborišča«. Na

sicer svoj način ga je leta 1947 z delom Ali je to človek prvi uresničil taboriščni povratnik Primo Levi. Njegovo pričevanje je po številnih zavrnitvah nazadnje izšlo pri majhni založbi v nakladi 1500 izvodov. Po vojni ni bilo zaželeno obujanje pravkar minulih katastrof, življenje naj bo veselo, gradila se je nova Evropa, lagerska pričevanja bi le zmotila na novo porajani zanos. Etty Hillesum v svojih neredkih dobrih trenutkih ni imela v mislih takšne ljubezni do življenja. Enačila jo je namreč z neprikrito resnico.

Etty za mizo, za katero so nastajali njeni dnevniki.

Kmalu v zbirki:

Ernest Renan, Jezusovo življenje (prevod Saša Jerele, spremna beseda Katarina Marinčič). oglas


Modrijan 01.04.08

cyan magenta yellow black

stran 16

www.modrijan.si • www.euroman.si

16

Branje za izbran okus

Modrijan založba, d. o. o. Poljanska cesta 15 p. p. 2004, 1001 Ljubljana

Ona bere Njega. On bere Njo. Potem zamenjata.

novo Ali Smith

Antje Rávic Strubel

Naključnost

Tupoljev 134

Prevod Jure Potokar, prevod verzov Matej Krajnc, spremna beseda Matej Bogataj

Prevod Marko Trobevšek, spremna beseda Amalija Maček

Skrivnostna tujka se pojavi na vratih družine Smart, ki navidez preživlja mirne podeželske počitnice, in se opraviči, ker je pozna. Potem se začnejo dramatične zgodbe družinskih mimobežnosti, ki jih naključna gostja opazuje, rešuje, se jim posmehuje in jih morebiti celo razume. Naključnost je bistvo čisto pravega romana, ki pa ga hkrati sestavljajo nadvse domiselne serije variacij iz buñuelovske absurdnosti. In ker si nobeden od glavnih likov ne zastavi vprašanja Kdo je

Dva državljana Vzhodne Nemčije sta leta 1978 ugrabila poljsko letalo ter ga preusmerila na zahodnoberlinsko letališče. V sodnem postopku so morali odgovoriti na vprašanje, ali je šlo pri ugrabitvi letala za beg ali teroristično dejanje, kar je razkrilo navzkrižje interesov vseh vpletenih držav. S prepletanjem niti pripovedi in časovnimi preskoki roman nazorno oriše vsakdanjik v Vzhodni Nemčiji in življenje v Nemčiji po padcu zidu.

Amber?, si ga mora zastaviti pač vsak bralec sam. A tudi odgovor na to ključno vprašanje je lahko samo naključen, zgodba namreč ponuja toliko tolmačenj, kolikor je bralcev in njihovih pogledov na resničnost.

344 strani ISBN 978-961-241-249-4

22,00 €

376 strani ISBN 978-961-241-186-2

20,50 €

Martin Amis

Daniel Kehlmann

Hiša srečanj

Izmera sveta

Prevod Primož Trobevšek, spremna beseda Matej Bogataj

Prevod Amalija Maček, spremna beseda Urška P. Černe

Pripovedovalec, štiriinosemdesetletni veteran Rdeče armade, leta 2004 odpotuje v gulag, kjer je bil po drugi svetovni vojni po naključju zaprt skupaj s svojim polbratom. Na potovanju obuja spomine ter se znajde na stičišču preteklih in sedanjih izkušenj, ki jih beremo v obliki dolgega pisma njegovi posvojenki. Podobno stičišče je bila nekdaj Hiša srečanj – baraka v taborišču, namenjena zakonskim obiskom, v kateri sta se za nekaj ur srečala dva svetova, zunanji in taboriščni.

Pustolovski roman o potovanjih po divjini in o znanosti, o tolažbi vsakovrstnih izmer kot dejanj uma/razuma. V njem se prepletata zgodbi dveh znanstvenikov, Carla Friedricha Gaussa in Alexandra von Humboldta, oba uživata nesporno slavo po vsem svetu. Poglavja se izmenjaje nizajo, liha so Gaussova, soda Humboldtova, Gaussova so iskrivejša in krajša, Humboldtova bolj pripovedna in občutno daljša. Proti koncu se motivno-tematsko zlijejo, v predzadnjem pripoved o njiju celo teče v izmenjujočih se stavkih.

Roman postopoma odkriva plasti ruskega življenja in krutosti Stalinovega režima. V središču pa vendarle ostaja posameznik in njegova osebna zgodba – zapleten odnos pripovedovalca do polbrata zaznamuje ljubezen do iste ženske.

240 strani ISBN 978-961-241-248-7

18,00 €

Leonard Cohen

Knjiga milosti Prevod in predgovor Jure Potokar Leonard Cohen (1934, Westmount, Quebec), danes ena najuglednejših in najbolj spoštovanih osebnosti popularne glasbe, je s svojimi pesmimi, ki so bliže šansonu kot rocku in v katerih je besedilo vedno pomembnejše od vsega drugega, pa tudi z enkratno izvedbo, na glasbeno prizorišče stopil hkrati z rockom, čeprav z njim nikoli ni imel kaj dosti skupnega. Toda Cohen je predvsem pesnik in njegov literarni opus je tako svojstven in izrazit, da ga kanadska književnost neobotavljivo šteje med svoje najpomembnejše predstavnike. Izdal je deset pesniških zbirk in dva romana. Kot glasbenik in pesnik ustvarja še po sedemdesetem letu: leta 2006 je po trinajstih letih premora objavil pesniško zbirko, sredi leta 2008 pa se je odpravil na prvo veliko turnejo po petnajstih letih.

Cohen je Knjigo milosti, za mnoge poznavalce eno svojih najboljših del, izdal leta 1984, ko je dopolnil petdeset let. Sestavlja jo petdeset besedil – pesmi v prozi – v dveh skoraj enakih delih. Pesmi so napisane kot psalmi ali molitve – z njimi želi izpovedati svojo duhovno in moralno prenovo, izraziti šibkost, žalost in krivdo, ko se sooča s tem, kar se sprva zdi podobno nedoumljivemu vesolju. Takšna izpoved seveda zahteva, da se razgali, da ustvari delo, ki je bolj odprto in izpostavljeno od vsega, kar je napisal do tedaj.

V Modrijanovi najbolj prefinjeni leposlovni zbirki objavljamo po dva sodobna romana z istega govornega področja, posebnost pa je, da sta v paru vselej zastopana pisatelj in pisateljica. Doslej sta izšla nemški in britanski par. Oblikovanje: Vesna Vidmar Format: 130 × 200 mm Vezava: trda

Kmalu v »paru«: Američana Annie Proulx z Ladijskimi novicami (prevod Katarina Mahnič) in Cormac McCarthy z romanom Ni dežela za starce (prevod Lili Potpara).

304 strani ISBN 978-961-241-189-3

20,50 € 112 strani 110 × 200 mm mehka vezava z zavihi ISBN 978-961-241-252-4

17,00 €

novo


Modrijan 01.04.08

cyan magenta yellow black

stran 17

www.modrijan.si • www.euroman.si

17

Knjiga jeseni

telefon: (01) 236 46 00 faks: (01) 236 46 01 e-pošta: prodaja@modrijan.si

Kako je pesem o Jugoslaviji postala vse bolj razglašena Saša Stanišić

Kako vojak popravi gramofon n Prevod Marko Trobevšek, spremna beseda Amalija Maček

Foto: © Basso Cannarsa/Opale

Saša Stanišić (1978, Višegrad, BiH) od leta 1992 živi v Nemčiji, kamor je pri štirinajstih letih s starši, očetom Srbom in materjo Bošnjakinjo, zbežal pred vojno v Jugoslaviji. S svojim prvencem in doslej tudi edinim romanom Kako vojak popravi gramofon (2006) je nase pritegnil pozornost, o kakršni lahko mnogi, tudi že uveljavljeni avtorji, le sanjajo: roman bodo brali v nič manj kot 27 jezikih, po knjižni pre-

et

ud

i to

kn

jig

o!

23,00 €

rit

Včeraj so nam dovolili bivati v Nemčiji. V velikem uradu s sto vrati smo tri ure čakali pred črko K. Čakajoči so govorili naš jezik, ki se mu ne sme več reči srbohrvaščina, gnetli so se okrog pepelnikov in za seboj po tleh puščali blato in odtise podplatov na steni. Z nami K-ji se je ukvarjala gospa Foß. Smehljala se je z milima, drobnima jamicama in v ovratnik roza bluze se ji je zagrizla roza broška. Povsod po sobi K se je z razglednic režala miš po imenu Diddl. Gospa Foß je bila najprijaznejši in najpotrpežljivejši človek na svetu, režala se je kot njena miš in mami poklonila robček. Nismo mogli kaj dosti govoriti, pa nam tudi ni bilo treba, gospa Foß je vedela, kaj je treba z nami narediti. Dobili smo žige v potne liste, ker se je glede tega gospa Foß z nami strinjala. ß je zdaj moja najljubša črka in zelo lepa iznajdba, ker sta pod njeno streho našla dom dva s-ja. Prav rad bi se imenoval Alekßander Krßmanović in gospe Foß sem rekel, ko smo odhajali: Aal, aalglatt, Aas, ab, abändern, Abänderung, abarbeiten, Abart, abartig, Abbau, abbauen, abbeissen, abbekommen, abblasen, Danke! Danke sem znal, čeprav v slovarju še nisem bil tako daleč. Stric Bora pravi, da ga gospa Foß ni še nikoli zajebala. Asija, vsi spimo v teh majhnih sobah in vsi za spoznanje bolj besnimo kot doma, tudi v sanjah. Večkrat se zbudim in slikam na stene sence iz prstov, ulična svetilka pred oknom gleda naravnost noter, kot bi pazila na nas, in stric Bora je obljubil, da bo prasico umazano svetlo v kratkem podrl. Zavese niso na prednostni listi za denar, tudi platno in barve za očeta ne, ampak z mamo že iščeta delo. Danes ponoči se je teta Tajfun zbudila kmalu za menoj. Upočasnila se je, moja lepa hitra svetlolasa teta, ki od ljubezni do svoje hčere Eme hodi okrog s solzami v očeh in ima za vsakogar tisoč lepih želja. V ostri svetlobi cestne svetilke sem štel utrujenosti na njenem obrazu, gube in sence. Nasmehnila se mi je, zašepetala: Aleks, ti si glavica kot nobeden drug, sonce moje, samo ne boj se. Asija, samo ne boj se! Tako rad bi imel več spominov nate, rad bi imel tako dolge spomine nate, kot je potovanje iz Essna v Višegrad in nazaj. Nazaj bi šla ti z mano. Wasserhünchen je najbolj hecna nemška beseda do zdaj.

312 strani 135 × 220 mm trda vezava ISBN 978-961-241-282-1

be

Če pustimo ob strani Stanišićev posrečeni stil, svež in

pr e

Roman prikazuje prehitro, nekako prisilno odraščanje. Na začetku je pripovedovalčev svet pravljičen, mitsko enoten, vanj se zliva vsakdanje življenje s politično folkloro »lastne poti v socializem« vred. Ko dedek Slavko pripovedovalcu izdela čarovniško kapo in palico ter isti dan umre, malemu Aleksandru nič ne more omajati vere, da ga lahko preprosto pričara nazaj v življenje. Pozneje, ko ima za seboj izkušnjo vojne in begunstva, mu ostane ena sama modrost – da nazaj ni mogoče.

igriv, je roman težko odložiti ravno zaradi zgodb. Največ jih je pripovedovalec slišal ali doživel v rodnem Višegradu in so, zlasti na začetku, vse smešne – tudi tiste, ki so tragične –, v celoto pa jih veže bolj in bolj trpka zgodba samega prvoosebnega pripovedovalca. Zgodbe blestijo v nepozabnih opisih likov, dedkov in babic, tet in stricev, in v prizorih minulih sanj, ki smo jih sanjali pod skupnim imenom Jugoslavija. Moč in prepričljivost romana sta zlasti v majhnih, zaokroženih, pogosto zelo živo opisanih podobah Balkana, v opisih tistega, kar je bila Jugoslavija za otroke sedemdesetih let. In vseskozi je zraven Drina, nevsiljiva osrednja junakinja romana, ki nemo spremlja dogajanje. Knjiga je topla in pisana, čeprav se sanje tragično končajo: z vojno in razpadom Jugoslavije. Zato bo slovenski bralec knjigo razumel mnogo bolje kot bralci drugod po svetu.

Aleksandar Hemon

dlogi so posneli zvočno knjigo in zgodbo celo uprizorili na gledaliških odrih v Gradcu. Takoj po izidu leta 2006 je bila knjiga v ožjem izboru za prestižno Nemško knjižno nagrado v sklopu Frankfurtskega knjižnega sejma, leta 2007 pa je Saša Stanišić prejel ugledno nagrado Adalbert von Chamisso Preis, ki jo podeljujejo avtorjem, ki prihajajo iz drugih okolij, a pišejo v nemškem jeziku.

–50 % 10,25 €

Nowhere Man Prevod Irena Duša Draž, spremna beseda Aleš Debeljak

»To je skoraj veličastno umetniško delo, katerega obupana lirika zmore speti tragično s komičnim, zdravo pamet pa potisniti v ustvarjalni konkubinat s plemenitimi idejami na način, ki ga redko vidimo v sodobni književnosti. To je enigmatična in izvirna knjiga, ki dokazuje, da je pripovedovati zgodbe najbolj zgodovin-

Vir: 2007.pwf.cz

Kako vojak popravi gramofon je prvoosebna pripoved avtobiografsko obarvanega lika Aleksandra Krsmanovića, ki je tako kot avtor sam pol srbske, pol bošnjaške (muslimanske) krvi ter odrašča v Višegradu, mestu na Drini z znamenitim kamnitim mostom iz naslova Andrićevega romana.

ovo

sko in politično pomembno, navsezadnje pa tudi najbolj človeško dejanje,« je Aleš Debeljak zapisal v spremni besedi k mojstrskemu romanu Nowhere Man (2002) v Sarajevu rojenega bosanskega pisatelja Aleksandra Hemona.

raščajočega mladeniča Jozefa Proneka (ki ima tako kot avtor po očetu ukrajinske korenine). Začne se v Sarajevu, kjer so Pronekova glavna skrb glasba, iskanje identitete in lov na priložnosti za izgubo devištva. Ko dogajanje prekine vojna, pobegne v Kijev, zatem pa se odZgodba prestavlja bralca na seli v Ameriko, kjer se začenja različne življenjske postaje od- kriza identitete.

Na www.modrijan.si si oglejte še druge knjige izbranega prevodnega leposlovja vidnejših sodobnih avtorjev s 50-odstotnim popustom (cena za roman od 8,25 € do 10,25 €). Aleksandar Hemon (1964) na 17. pisateljskem festivalu v Pragi leta 2007. Letos je ponovno navdušil z romanom The Lazarus Project (2008).

224 strani 135 × 190 mm trda vezava ISBN 961-241-068-2

20,50 €


Modrijan 01.04.08

cyan magenta yellow black

stran 18

www.modrijan.si • www.euroman.si

18

Anti~na knji`nica

Modrijan založba, d. o. o. Poljanska cesta 15 p. p. 2004, 1001 Ljubljana

Véliki Grki in Rimljani iz »prve roke« Plutarh

Vzporedni življenjepisi Temistokles – Kamil; Perikles – Fabij Maksim; Alkibiad – Gaj Marcij (Koriolan) Izbor, prevod in spremno besedilo Matej Hriberšek Plutarh se je rodil domnevno med letoma 46 in 48 pr. n. š. v Hajroneji v Bojotiji. Študiral je v Atenah, in sicer filozofijo pri platoniku Amoniju. Mnogo je potoval, v mladih letih je obiskal Korint, kasneje pa je prepotoval

Perikles, veliki državnik iz »zlate« atenske dobe.

celotno Grčijo in Malo Azijo. Bil je tudi v Egiptu, kjer je obiskal Aleksandrijo. Prepotoval je tudi Italijo in bil večkrat v Rimu, kjer je učil in javno predaval ter si pridobil širok krog prijateljev; Mark Mestrij Flor, prijatelj cesarja Vespazijana, mu je tako omogočil pridobitev rimskega državljanstva in je zato Plutarh prevzel njegovo rodovno ime. Plutarhov opus je eden najobsežnejših in vsebinsko najbolj raznolikih, kar nam jih je ohranila antična literarna tradicija. Obsega več kot 3000 strani, k njim pa moramo prišteti še 200 strani fragmentov iz neohranjenih del. To pomeni, da je napisal okoli 250 del, samo ohranjeni del, približno po-

lovica, pa obsega dve veliki zbirki: ena od njiju so Vzporedni življenjepisi (gr. Bíoi parálleloi). Plutarh v Vzporednih življenjepisih po parih predstavlja velike Grke in Rimljane; v vsakem paru je najprej predstavljen znameniti Grk, njemu ob bok pa je postavljen Rimljan, ki mu po svojih lastnostih, dejavnosti, uspehih ali usodi ustreza. Edina izjema od te zasnove, ki temelji na vzporednosti Grkov in Rimljanov, je Perzijec Artakserks. Izbrane posameznike Plutarh primerja bodisi glede na dejansko podobnost med njima (npr. Demosten in Cicero kot najslavnejša govornika antike, Aleksander in Cezar kot največja vojskovodja itd.) bo-

Teofrast

Prepričajte se, da se ljudje v tisočletjih nismo prav nič spremenili.

V zbirko je vključenih 21 parov življenjepisov, ena četvorka in štirje življenjepisi brez para. V pričujoči izdaji spoznamo pare Temistokles – Kamil, Perikles – Fabij Maksim in Alkibiad – Koriolan.

288 strani 150 × 225 mm trda vezava ISBN 978-961-241-229-6

19,90 €

Ahilej Tatij

Značaji Prevod Anton Sovrè in Kajetan Gantar, spremna beseda Kajetan Gantar, ilustracije Suzi Bricelj

disi glede na bolj ali manj posrečene naključne podobnosti (Lizander in Sula kot zavojevalca Aten itd.). Predstavitev obeh posameznikov dopolnjuje še primerjalna sodba oz. ocena, kjer oba velika moža primerja in ovrednoti z več vidikov; pretrese in primerja njune odlike in slabosti ter njune vojaške, politične, literarne ali zasebne uspehe in neuspehe. Današnja razporeditev približno sledi kronološkemu zaporedju in ni Plutarhovo delo.

144 strani 135 × 190 mm trda vezava ISBN 961-241-111-5

23,00 €

Levkipa in Klejtofont Prevod Rahela Šibal, spremna beseda Marko Marinčič

200 strani 135 × 190 mm trda vezava ISBN 961-6465-55-4

Grški pustolovski in ljubezenski roman.

14,50 €

Petronij

Satirikon Prevod in spremna beseda Primož Simoniti Nova izdaja najznamenitejšega antičnega romana.

176 strani 135 × 190 mm trda vezava ISBN 961-241-084-4

20,50 €

Sentence Modrosti starih Rimljanov Izbor, prevod in predgovor Bronislava Aubelj Starorimska »šola življenja«. Poslednji izvodi.

528 strani 135 × 190 mm trda vezava ISBN 961-6465-54-6

23,00 €

Evripid

Helena Prevod Jelena Isak Kres, spremna beseda Marko Marinčič, ilustracije Lojze Kalinšek Eden najlepših grških mitov v tragediji s srečnim koncem.

Publij Ovidij Nazo 120 strani 135 × 190 mm trda vezava ISBN 961-241-122-0

Zdravila za ljubezen

84 strani 180 × 190 mm trda vezava dvojezična izdaja ISBN 961-6465-91-0

20,50 €

Kako okrevati po »umetnosti ljubezni«.

20,50 €

Lucij Anej Seneka

Pisma prijatelju Luciliju Prevod Fran Bradač, spremna beseda Jože Kastelic Eden najbogatejših virov večnih rimskih modrosti.

Kmalu v »antični knjižnici«: 608 strani 135 × 190 mm trda vezava ISBN 961-241-005-4

35,00 €

Lucij Anej Seneka, Medeja (prevod in spremna beseda Jera Ivanc);

Ajshil, Oresteja (prevod in spremna beseda Marko Marinčič).


Modrijan 01.04.08

cyan magenta yellow black

stran 19

www.modrijan.si • www.euroman.si

19

Zgodbe s pogledom

telefon: (01) 236 46 00 faks: (01) 236 46 01 e-pošta: prodaja@modrijan.si

27 proznih del iz 27 držav članic Evropske unije Letos je bil 23. april, svetovni dan knjige in avtorskih pravic, še posebno slovesen: izšla je zbirka Euroman, bržkone najobsežnejša zbirka, kar jih je kdaj pri nas izšlo v enem dnevu. V zbirko smo povezali 27 proznih besedil (roman, kratka proza, kratke zgodbe) 27 mojstrov besede iz 27 držav članic EU. Knjige so razvrščene po abecednem redu slovenskih imen držav; Slovenija je postavljena na čelo, sledijo vse preostale od Avstrije do Velike Britanije.

Urednici: Bronislava Aubelj in Saša Jerele Oblikovanje: Davor Grgičević, Branka Smodiš in Vesna Vidmar Format: 130 × 200 mm Vezava: trda s ščitnim ovitkom, označevalna vrvica cena zbirke: 400,00 €

1

sl o v en i j a

Foto: Jane Štrovs

Drago Jančar

Drevo brez imena spremna beseda Katarina Marinčič Drevo brez imena je pripoved o možu, ki ga posrka preteklost. Arhivar Janez Lipnik nekega dne naleti na spomine serijskega ljubimca, čigar mednarodna donjuanska kariera se je začela med drugo svetovno vojno v Sloveniji. Lipnikovo sicer razumljivo zanimanje se kmalu razraste čez običajne meje. Zaradi erotičnih memoarov začne iskati: najprej po arhivu, nato po svojem spominu. Najde strašne stvari in pusti se zmesti. Bere o vojnih strahotah in erotičnih dogodivščinah. Ker je zgodovinar, zapolnjuje vrzeli v arhivskem gradivu; ker je moški z domišljijo, nadgrajuje erotične prizore; ker je informiran, zna potegniti vzporednico med drugo svetovno vojno in vojno na Hrvaškem pol stoletja pozneje. A nikoli ga čisto zares ne zapusti spomin na lepo bluzo, duh brezpogojne, smrtno resne deške zaljubljenosti.

288 strani ISBN 978-961-241-194-7

23,00 €

Zgodbe, ki se luščijo iz romana, niso le pretresljive, so tudi ganljive – kar je seveda manj in obenem več. Redkokateri bralec bo ostal nedotaknjen od detajlov v tej knjigi, redkokateri se ne bo zavedel njene psihološke globine.

Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik, esejist in publicist, sodi med najplodovitejše in najpogosteje prevajane slovenske pisatelje. Poleg novel, dram, esejev ter scenarijev za televizijske igre in film je napisal romane Petintrideset stopinj (1974), Galjot (1978), Severni sij (1984), Posmehljivo poželenje (1993), Zvenenje v glavi

(1998), Katarina, pav in jezuit (2000), Graditelj (2006). Je dobitnik številnih domačih (mdr. večkrat Grumove nagrade, nagrade Prešernovega sklada 1979, Prešernove nagrade 1993 in dvakrat kresnika) in treh mednarodnih nagrad (evropske za kratko prozo 1993, Herderjeve 2003, nagrade Jean Amery 2007).

Izid zbirke je podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. www.euroman.si


Modrijan 01.04.08

cyan magenta yellow black

stran 20

www.modrijan.si • www.euroman.si

20 2

Zgodbe s pogledom 3

av str ija

4

b elg ija

Modrijan založba, d. o. o. Poljanska cesta 15 p. p. 2004, 1001 Ljubljana

b olg ar ija

Vladimir Vertlib

Hugo Claus

Teodora Dimova

Vmesne postaje

Nedokončana preteklost

Matere

prevod in spremna beseda Štefan Vevar

prevod in spremna beseda Mateja Seliškar Kenda

prevod in spremna beseda Kristina Sever

Roman o trpkih življenjskih izkušnjah na poti skozi blodnjak zapahnjenih vrat, prepojen s svetlobo nezlomljivega (za)upanja, v kateri se celo trenutki tesnobe in turobnosti kažejo kot bežni in presegljivi. V ospredju je zanimiva kronika judovske družine, ki po selitvi iz Sankt Peterburga tava po Evropi in išče novo domovino. Roman beremo s sočustvujočo privrženostjo, ki se sproti sprevrača v osvobajajoče hahljanje. Ali – kot je hudomušno pribil neki kritik – kdor ni prebral te knjige, si je sam kriv.

Noël, duševno prizadet moški srednjih let, živi v podnajemniškem stanovanju v Gentu, poleg arabskih priseljencev, ki dražijo njegova nacionalistična čustva, na črno je zaposlen kot pomožna moč v neki papirnici, pravih prijateljev nima, živi pa sam, kajti žena ga je zapustila. Tako se vsaj zdi. Nato Noëla tako kot vso ostalo Belgijo pretrese niz umorov mladoletnih dekletc, o katerih z naslado poročajo mediji, in okliče se za borca proti pedofiliji … Roman je izrazito večplasten: mogoče ga je brati kot napeto kriminalko, bolj izkušen bralec pa bo v njem našel še mnogo več.

Ta roman ni hvalospev materam, temveč klic po njih. V njem ni idealne družine – so samo posamezne skupnosti staršev in otrok. In otroci si želijo čim prej ven, stran od doma, vsak dan znova si želijo zapustiti starše in oditi k – svoji učiteljici. Vsi otroci imajo sicer prave matere, a so vse odsotne, nefunkcionalne matere, ki jih otroci pravzaprav ne zanimajo. Učiteljica Javora predstavlja drugo plat – polna je predanosti, zaupanja in ljubezni, s čimer korenito poseže v morečo rutino mladostnikov in spremeni njihova življenja; a jih obenem naredi ranljive …

5

eu roma n avstrija

Vladimir Vertlib

Vmesne Zw is ch e ns t at io ne n p ostaje

prevod

Štefan Vevar

296 strani ISBN 978-961-241-195-4

23,00 €

6

c ip er

eu roma n belgija

Hugo Claus

Nedokončana O nv o l to o id preteklost v e rl e d e n

prevod

Mateja Seliškar Kenda

152 strani ISBN 978-961-241-196-1

14,00 €

7

če šk a

e uro m an bolgarija

Teodora Dimova

Matere Майките

prevod

Kristina Sever

184 strani ISBN 978-961-241-197-8

19,00 €

d ansk a

Lefkios Zafiriu

Ludvík Vaculík

Klaus Rifbjerg

Gangsterji

Kako se naredi fant

Slika

prevod in spremna beseda Jelena Isak Kres

prevod in spremna beseda Nives Vidrih

prevod in spremna beseda Darko Čuden

Pripoved obsega obdobje približno desetih let, z začetkom v zgodnjih do srednjih petdesetih letih 20. stoletja, ko je bil avtor še otrok. Pripovedovalec z bratoma in materjo preživlja sprva sicer revno, a svobodno zgodnjo mladost v sožitju z drugimi grškimi in turškimi otroki. Med prizore družinske zgodbe, ki se bržkone v precejšnji meri prekrivajo z avtorjevimi resničnimi doživetji, pa se vpletajo dogodki, kot so poulični boji z britanskimi enotami, mučeniška smrt Grigorisa Afksendiuja (namestnik voditelja organizacije EOKA), vrnitev nadškofa Makariosa iz izgnanstva, nasilje med grškimi in turškimi Ciprčani …

Roman je oda očetovstvu. Vendar naslova ne smemo razumeti dobesedno kot golo prizadevanje za spočetje, predvsem gre za formiranje sina v njegovem najnežnejšem obdobju. V prvem delu romana je sicer poudarek na ljubezenskem razmerju pripovedovalca Josefa z njegovo »ženo« Xenko, v drugem pa sta ob vedno bolj razpadajočem odnosu v ospredju odraščanje in vzgoja sina. Roman razvije fabulativni lok: iz bolj egocentričnega ukvarjanja z odnosom med moškim in žensko, v katerem ne manjka užaljenosti, ljubosumja, in na drugi strani žgečkljivih, provokativnih opisov intimnih trenutkov, preide v altruistično posvečanje najmlajšemu sinu.

Vozlišče romana je slavje ob babičini devetdesetletnici, na katerega se polagoma zgrinjajo vsi mnogoštevilni družinski člani. Vsak od njih prinaša s seboj svoje posebnosti in svoje hibe, ki na praznovanju trčijo ob skrivnosti drugih in tvorijo z njimi nenavadne »slike«. Portret danske meščanske družine iz časa pred drugo svetovno vojno je še toliko bolj neizprosen, ker se izrisuje skozi prostodušni otroški pogled, a premore obenem tudi njegovo toplino.

8

eu roma n ciper

Lefkios Zafiriu

Gangster ji Οι σ υμμορίτε ς

prevod

Jelena Isak Kres

96 strani ISBN 978-961-241-198-5

14,00 €

9

e stonija

eu roma n češka

Ludvík Vaculík

Kako se Ja k s e d ěl á nare di ch l ap e c fant

prevod

Nives Vidrih

336 strani ISBN 978-961-241-199-2

23,00 €

danska

Klaus Rifbjerg

Slika Billedet

prevod

Darko Čuden

128 strani ISBN 978-961-241-200-5

14,00 €

10

f i nsk a

e uro m an

f r anc ija

Emil Tode

Johanna Sinisalo

Jean Echenoz

Država na meji

Šele po koncu sončeve poti

Grem

prevod Uroš Kalčič spremna beseda Rok Vevar

prevod in spremna beseda Lili Potpara

prevod in spremna beseda Suzana Koncut

Mlad, nadarjen in zelo lep homoseksualni fotograf Mikael, ki ga prijatelji kličejo Angel, nekega večera rahlo vinjen na dvorišču najde troljega mladiča in ga, očaran od nebogljenosti in nenavadne privlačnosti bitja, po hipnem navdihu odnese v svoje stanovanje. Trol je očitno bolan in lačen, zato se Mikael loti obsežne raziskave o teh velikih sesalcih, domnevno odkritih šele leta 1907.

Osrednja tema vseh Echenozovih romanov je odhod, potovanje junakov, ki hočejo ubežati teži določenega kraja. A premik se vedno izkaže za neuspešnega, saj se izteče v vrnitev k enakemu ali v tavanje. V daljnih deželah ni nič eksotičnega, polne so enakega in običajnega, drugost je povsod in nikjer: skratka, nikjer ni nič videti. In takšen je tudi Félix Ferrer, junak romana Grem, v katerem se prepletata policijska in pustolovska intriga.

Glavni junak romana je homoseksualni mladenič, prevajalec iz Vzhodne Evrope – po vsej verjetnosti iz Estonije –, ki preživi daljši čas na študijskem izpopolnjevanju v Parizu. Naslovnik njegove zgodbe je Angelo, morda poslovnež iz Afrike ali preprosto izmislek pripovedovalčevih fantazij. V zgodbi se razgrinja prepad med Vzhodom in Zahodom, Estonijo in Evropo, ki ga pripovedovalec doživlja tudi skoz razmerje s starejšim ljubimcem Franzem, predstavnikom lagodno živečega francoskega srednjega sloja.

eu roma n estonija

Emil Tode

Drž av a P iir ir iik na meji

prevod

Uroš Kalčič

eu roma n finska

J ohanna Sinisalo

ŠE nne elen p o koncu p ä iv ä nl a s ku a sonče ve ei voi p oti prevod

Lili Potpara

e uro m an francija

Jean Echenoz

Grem Je m’en v ais

prevod

Suzana Koncut

160 strani ISBN 978-961-241-201-2

280 strani ISBN 978-961-241-202-9

184 strani ISBN 978-961-241-203-6

14,00 €

19,00 €

19,00 €


Modrijan 01.04.08

cyan magenta yellow black

stran 21

www.modrijan.si • www.euroman.si

Zgodbe s pogledom O francoskih literarnih nagradah in Volodinovem posteksotizmu

telefon: (01) 236 46 00 faks: (01) 236 46 01 e-pošta: prodaja@modrijan.si

21

Suzana Koncut Velikansko vsakoletno literarno produkcijo v Franciji spremlja vedno večja dezorientiranost ob izbiranju res pomembnih avtorjev med sodobnimi francoskimi pisci, ki se le redko lotevajo velikih družbenih ali političnih tem in se večinoma omejujejo na individualistične problematike, na preigravanje literarnih kodov, brušenje pisateljskega sloga. Seveda vendarle obstaja nekaj tudi pri nas znanih zvezd – Michel Houellebecq, Frédéric Beigbeder. žnosti, ki kljub razlamljanju fikcije bralca zabava z ludističnim ovinkarjenjem in preskakovanje registrov.

Seveda je mogoče izluščiti nekaj tematskih tendenc, denimo obujeno književnost ruralnega, podeželskega sveta s Pierrom Michonom in Richardom Milletom, zasledovanje minulega življenja s Patrickom Modianojem, avtofikcijo s Catherine Angot in Catherine Millet. In seveda si je pri izbiri mogoče pomagati s selekcijo, ki jo vsako leto izpostavijo žirije velikih francoskih literarnih nagrad, katerih odločitve si druga za drugo sledijo v prvih tednih novembra. Na seznamih piscev, ki so bili letos vključeni v ožji izbor, ni videti kakega velikega presenečenja ali odkritja.

Brata Edmond in Jules de Goncourt, pisatelja, ustanovitelja Goncourtove akademije in Goncourtove nagrade, ene najstarejših in najpomembnejših francoskih literarnih nagrad.

Pascalu Quignardu, je bilo celo slišati kritike, češ da se je žirija odločila za preveč hermetičnega in eruditskega avtorja. Kot da ne bi bila književnost ali ožje roman, za katerega tu pravzaprav gre, najzanimivejši prav pri piscih, ki ga preizprašujejo, razpirajo njegove meje in se deloma odmikajo od njegovih ustaljenih vzorcev. To zanesljivo drži za Pascala Quignarda, ki je od vsega začetka z mešanjem zvrsti gradil zelo svojski opus, od Skrivnega življenja iz leta 1998 pa se je izrecno otresel vsakršne delitve na zvrsti. Odtlej se v delih trudi razvijati »premišljevanje, ki bi bilo vzporedno branju«, zvrst onkraj zvrsti, ki bi brez vsakega posredovanja prestregla pisanje na mestu njegovega vznika. Pisanje torej v njegovih delih počasi vijuga med intimnimi izpovedmi, drobci zgodb in legend, sanjami, razpravami in etimološkimi izpeljevanji, v katerih na plan vrejo njegove obsesivne teme. To na drugačen način zanesljivo drži še za enega nagrajenca Goncourta, Jeana Echenoza, ki je nagrado dobil leta 1999 in ki se na videz spogleduje z bolj populistično, žanrsko literaturo. V resnici pa žanrske elemente uporablja kot zalogo konven-

cionalnih oblik, katerih kode preobrača in krši, razkriva stereotipnost tega materiala, ga ironizira in razkrinkava kot fikcijo, kot pripovedovano zgodbo. V nasprotju z zgoraj omenjenimi »favoriti« mu torej ne gre za verjetnost in prepoznavnost romaneskne intrige, ampak za ironično logiko pisanja, užitkarsko kombinatoriko izbranih mo-

© John Foley/Opale

Najbolj izpostavljeni avtorji so bili vključeni kar v izbor za štiri nagrade in prav pri njih je mogoče opaziti preusmeritev žirij k eksotiki, pustolovščini, vsaj delni zgodovinski ali avtofikcijski utemeljenosti in neproblematični formi. Mediji so kot favorita največkrat omenjali Olivierja Rolina, nekdanjega maoista, ki piše že 25 let in se je z zadnjim romanom Lovec na leve nekam nostalgično zazrl v preteklost. Pustolovska zgodba s skoraj pikaresknim, zgodovinsko potrjenim junakom, ki je osvajal Ognjeno zemljo, je menda precej klasično napisana, očitno namenjena širokemu bralstvu. Drugi, Michel Le Bris, je že potrjen pisec pustolovskih in popotnih romanov, ki ga menda označujejo trije a-ji (avanture, amour, Amérique), in Lepota sveta je zgodba o realnem paru z začetka 20. stoletja, ki se giblje med vročičnim Harlemom in afriško divjino. Tretji, Jean-Paul Enthoven, pa je eden od nekdanjih partnerjev Carle Bruni, velik prijatelj Bernard-Henrija Lévya, in je napisal (sam poudarja, da avtofikcijsko) knjigo o prijateljstvu in ženskah v okolju nekje na megrebskem severu Afrike – vse to je verjetno že dovoljšnje zagotovilo za široko uspešnost romana. Vsaj po »favoritih« sodeč je torej mogoče reči, da so bili v letošnjih izborih v ospredju »lahko dostopni« romani, kar naj ne bi bil in tudi ni bil vedno smisel teh literarnih nagrad. Pred leti (leta 2002), ko so nagrado Goncourt dodelili

To pa drži tudi za avtorja, ki ga selektorji nagrad zaradi neopredeljivosti in razpršenosti njegovih stvaritev ponavadi obidejo. Namreč za Antoina Volodina, ki kljub obsežnosti svojega opusa ostaja nekje na obrobju literarnega pompa. Če Quignarda močno zaznamuje razmišljanje o zgodovini, jeziku in literarni tradiciji, iz Echenozovih oblikovnih preigravanj pa preseva urbana sedanjost, bi za Volodina lahko rekli, da je še najbližje znanstveni fantastiki, ki se ne umešča nujno v prihodnost. Njegova post-apokaliptična fantastika je polna poetičnosti, sanjskosti in navezanosti na tradicijo oddaljenega, polrealnega azijskega sveta. Močno ga zaznamujejo njegove ruske korenine in njegova preteklost aktivista v študentskih uporih iz šestdesetih in sedemdesetih let, kar mu je pustilo naklonjenost do »spodletelih revolucij« – zato torej njegove teme prežema razmislek o zgodovini 20. stoletja, o neuspehu revolucij, genocidih in totalitarizmu. V svojih delih prikazuje paralelni svet, kaotične

Jean Echenoz (1947) se je rodil v Orangeu. Študiral je sociologijo in gradbeništvo. Njegovo mladost so močno zaznamovali literatura – predvsem detektivski romani –, film in džez. Vse te elemente lahko zasledimo tudi v njegovem literarnem ustvarjanju. Prvi roman, Greenwichev poldnevnik, je objavil leta 1979. Odtlej približno vsaka tri leta izda nov roman. Romanu Grem (1999), ki je bil nagrajen z Goncourtovo nagrado, sledita še Pri klavirju (2003) in Ravel (2006), ki kljub realnemu zgodovinskemu junaku nima ničesar skupnega z zgodovinskim ali biografskim romanom. Leta 2006 je Echenoz za svoje ustvarjanje dobil Veliko literarno nagrado Paul Morand.

Foto: Aleksander Lilik

ostanke razpadle industrijske družbe, med katerimi tavajo fantomi preživelih, ki se poskušajo izmakniti nadzoru nove vsemogočne in totalitaristične mafije, tako da si izmišljajo pravljične in sanjske svetove. Ker ga močno privlačijo azijske kulture, predvsem šamanizem in budizem, si za junake rad izbira moške in ženske, ki blodijo po svetu še po smrti in prenašajo ostanke daljnih tradicij in zgodb in glede nanje nihajo med nostalgijo, zmedo in amnezijo. Vse to je umeščeno v svet razpadajoče tehnologije, propadlih sekt in čudnih obiskovalcev. Volodine si je sam izmislil literarno oznako svojega sloga: posteksotizem. S takšno kategorizacijo je sprva hotel izpostaviti svojo neodvisnost, danes pa vendarle ustreza konkretnemu literarnemu projektu: »ustvarjanju tuje literature, napisane v francoščini«, »literature od drugod, ki je usmerjena drugam«. In znotraj te literarne usmeritve si je Volodine ustvaril lastne pripovedne žanre in slogovne tradicije, »shagga«, »narrat« ... Njegovemu imenu kot nosilcu posteksotistične literature so se konec devetdesetih let pridružila še druga imena včasih francoskih, včasih domnevno prevedenih piscev. Prevaja jih Volodine sam, a so pravzaprav izmišljeni, preobrazbe njega samega, njegovi heteronimi. Eden od njih, Lutz Bassmann, je letos izdal kar dve knjigi. A njuna naslova se doslej, kolikor nam je znano, nista pojavila še na nobenem seznamu potencialnih nagrajencev. * Antoine Volodine (kar je tudi psevdonim) je vendarle pobral nekaj nagrad, ki morda niso tako v središču pozornosti: Grand Prix de la Science-Fiction leta 1987, Prix Wepler leta 1999 (zelo neodvisna nagrada, ki se v svojem izboru praviloma ne zmoti) in Prix du Livre Inter leta 2000 (menda najbogatejša francoska nagrada s povsem drugačnim, a nedvomno kvalitetnim izborom imen).

Suzana Koncut (1965) je po diplomi iz francoščine in primerjalne književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti eno leto nadaljevala študij iz sodobne francoske književnosti na Université Paris VIII. Krajše prevode je začela dokaj redno objavljati leta 1989, za prvi samostojni književni prevod pa je dobila priložnost pri eni od slovenskih založb, ki je pokazala posluh za njeno zanimanje za magrebske avtorje, pišoče v francoščini. Prvemu tovrstnemu prevodu leta 1995 – to je bil roman Otrok peska maroškega pisatelja Taharja Ben Jellouna – jih je sledilo še nekaj (Rachid Boudjedra, Assia Djebar); leta 2004 je pri Modrijanu objavila še svoj drugi prevod Ben Jellouna: Sveta noč. Čeprav so frankofoni avtorji iz nekdanjih francoskih kolonij zanjo še vedno vznemirljiv prevajalski izziv (Ananda Devi, Abdourahman A. Waberi), so za njimi seveda prišli tudi Francozi s »kontinenta«, najprej nekaj klasikov 20. stoletja (Georges Perec, Nathalie Sarraute, Marguerite Yourcenar), potem pa veliki pravi klasik, Gustave Flaubert: nov prevod njegovega romana Gospa Bovary ji je leta 2000 prinesla Sovretovo nagrado. Sledilo je še nekaj pomembnih sodobnejših avtorjev, med njimi Jean Echenoz. Poleg proze Suzana prevaja tudi dramske dramske tekste za gledališke postavitve (Marguerite Duras, Éric-Emmanuel Schmitt, Bernard-Marie Koltès, Yasmina Reza) in humanistična dela (Simone de Beauvoir, Claude Lévi-Strauss, Alain Badiou, Jacques Rancière). Še neuresničena želja je prevajanje kreolskih avtorjev, ki pišejo v francoščini z močnimi primesmi svojega hibridnega jezika in zato ob svoji izjemni zanimivosti predstavljajo velik prevajalski problem. Trenutno za založbo Modrijan pripravlja prevod romana Nižji angeli Antoina Volodina.


Modrijan 01.04.08

cyan magenta yellow black

stran 22

www.modrijan.si • www.euroman.si

22 11

Zgodbe s pogledom 12

g rč ija

13

i r sk a

Modrijan založba, d. o. o. Poljanska cesta 15 p. p. 2004, 1001 Ljubljana

it al ija

Nikos Panajotopulos

Claire Keegan

Diego Marani

Gen za dvom

Čez modra polja

Nova finska slovnica

prevod in spremna beseda Klarisa Jovanović

prevod in spremna beseda Maja Novak

prevod Veronika Simoniti spremna beseda Sergio Sozi

Leta 2026 genetik Albert Zimmerman na mednarodnem simpoziju v Ottawi oznani revolucionarno odkritje: test, ki lahko dokaže, ali ima testirani gen za umetniško ustvarjanje. Odkritje povzroči v umetniških krogih pravi prevrat in spodnese mnoge ustvarjalce, med njimi tudi uspešnega pisatelja Jamesa Wrighta. Knjižne založbe, ki se ravno tedaj spopadajo s hudo krizo, v Zimmermanovem testu najdejo oporo: literati naj bi poslej skupaj z rokopisom založniku izročili tudi dokazilo o svoji genski predispoziciji; literarni kritiki bodo potrjenim ustvarjalcem peli hvalnice, bralci bodo njihova dela

Ob prebiranju zgodb Claire Keegan – v tej zbirki jih je zbranih sedem – si ne moremo kaj, da ne bi ugibali, v kolikšni meri so zastrto avtobiografske, zlasti spričo avtentične, vendar nikakor ne žensko solzave pretresljivosti prve, Darila v slovo, o žrtvi dolgoletnega spolnega nasilja v družini, ki odide študirat v Ameriko. Vendar so njene zgodbe optimistično branje, in to kljub latentni srhljivosti, ki jo je morda mogoče prenašati samo zaradi avtoričinega umirjenega, prav nič razčustvovanega tona in izvrstnega smisla za tihi, obzirni humor.

Zgodba romana je spretno rekonstruirana po dnevniku človeka brez spomina, ki ga leta 1943 napol mrtvega najdejo v tržaškem pristanišču, njegovih nezgodah in žalostni usodi v naslednjih dveh letih. Gre za domnevnega finskega mornarja, Sampa Karjalainena, ki pa je izgubil spomin in ne zna več govoriti, ostal je torej brez identitete in jezika. Njegova zgodba se preplete z življenjem in avtobiografskim razmišljanjem zdravnika, ki ga zdravi na krovu vojaške bolnišniške ladje, Nemca finskega rodu Petrija Friarija. Ta po nekaterih indicih sklepa, da je tudi njegov pacient Finec.

14

eu roma n grčija

Nikos Panajotopulos

G en Το γ ο ν ί δ ι ο zτ ηaς αdvom μφιβολίας

prevod

Klarisa Jovanović

176 strani ISBN 978-961-241-204-3

19,00 €

euroma n irska

Claire Keegan

Čez Wa l k mo dra th e B l u e p olja Fiel d s

prevod

Maja Novak

176 strani ISBN 978-961-241-205-0

14,00 €

navdušeno brali, knjige bodo šle za med …

15

l at v ija

16

l it v a

e u rom an italija

Diego Marani

Nova Nu ov a finska g r a m m at i c a slovnica finlandese

prevod

Veronika Simoniti

176 strani ISBN 978-961-241-206-7

19,00 €

luk s embu rg

Inga Ābele

Sigitas Parulskis

Guy Helminger

Tihožitje z granatnim jabolkom

Tri sekunde neba

Rja

prevod in spremna beseda Maja Kraigher

prevod in spremna beseda Klemen Pisk

prevod Martina Soldo spremna beseda Vesna Kondrič Horvat

Prizorišče večine del Inge Ābele je Riga s širšo okolico, kjer živi skoraj polovica vsega latvijskega prebivalstva. Prestolnico, ki je bila v različnih zgodovinskih obdobjih pomembno kulturno središče ne samo za Latvijce, ampak tudi za Nemce, Švede in Ruse, v teh zgodbah spoznamo v ne najbolj bleščeči podobi: blokovska naselja na obrobju, kjer se nič ne dogaja, in zadušljivo ozračje mestnih ulic, polno avtomobilskih izpuhov … Protagonisti v zgodbah Inge Ābele se mučijo v zapletenih in marsikdaj razglašenih odnosih; avtorico zanimajo prikrita čustva, ki jih ni mogoče dojemati z razumom in logiko, in skrivnosti podza-

Junak romana Robert je mladenič, ki študira na Filološki fakulteti in ga nenadoma vpokličejo v sovjetsko vojsko, kjer služi kot desantnik v Vzhodni Nemčiji. Čez nekaj let, po vrnitvi, ko je Litva že samostojna država, ga ameriški novinar prosi, da bi mu zaupal spomine, toda to mu ne uspeva najbolje, kajti med pogovorom spijeta veliko džina in pripoved postane preveč dramatična, polna kletvic in pijanskega samopomilovanja. Novinar zato prosi Roberta, da bi se sam posnel na diktafon, in Robert se s tem namenom odpelje proti morju. Tri sekunde neba so fragmentarni roman o osmišljanju junakovega bivanja, posebno me-

Značilno za vseh šestnajst zgodb zbirke je, da so zasidrane v vsakdanjiku, a nam vendarle prikazujejo neopisljiva stanja zavesti in nezaslišane snovi, pa čisto samosvoje zaplete. Pri tem se pripovedovalci izkažejo kot minuciozni opazovalci, pri katerih povsem vsakdanja ravnanja izzovejo domišljijo in vsakdan potujijo, govorijo o majhnih odmikih od vsakdanjih situacij, ki popolnoma spremenijo pogled na svet. Na videz so to čisto navadni ljudje, a v njih kmalu ugledamo občudovanja vredne, samosvoje posebneže, ki imajo moč, o kateri lahko ljudje sicer samo sanjajo. S to močjo ustvarjajo iritirajoči svet, v katerem se na-

17

eu roma n latvija

Inga Ābele

Tihož itje K l u s ā d ab a za r gg raranatnim nāt āb o l u jab olkom

prevod

Maja Kraigher

136 strani ISBN 978-961-241-208-1

14,00 € vesti, ki se dajo le tenkočutno in nagonsko naslutiti.

18

mad ž ar sk a

euroma n litva

Sigitas Parulskis

Tri Tr y s sekunde s eku nd ė s neba d a ng au s

prevod

Klemen Pisk

200 strani ISBN 978-961-241-209-8

19,00 € sto v romanu pa imata tudi ljubezen in erotika.

19

malt a

e u rom an luksemburg

Guy Helminger

Rja Rost

prevod

Martina Soldo

160 strani ISBN 978-961-241-210-4

14,00 € vadni dogodki spremenijo v grozljive scenarije.

nemč ija

Ádám Bodor

Vincent Vella

Arnold Stadler

Okraj Sinistra

Iz rok mojih prijateljev

Smrt in jaz, midva

prevod in spremna beseda Gabriella Gaál

izbor, prevod in spremna beseda Miriam Drev

prevod in spremna beseda Urška P. Černe

Bodorjevo pisanje na eni strani izpušča in na drugi kopiči, je redkobesedno, skrivnostno, enigmatično, polno iracionalnih elementov. Bralčeva domišljija ga dopolnjuje, dograjuje, razume ali pa ne ... Bodor ne prenese odvečnih besed, šibkih, plehkih delov, takoj jih izloči, očisti in popravi. Njegova umetnost je kot neskončno zgoščevanje, ena sama težnja k jedrnatosti, s čim manj doseči čim več, nekakšen minimalizem torej; tako je po naravi stvari novela zanj najprimernejša literarna oblika. Okraj Sinistra je torej roman bržkone bolj po obsegu kot po zgradbi – sestavlja ga petnajst poglavij/novel, ki jih lahko prebiramo tudi ločeno.

Vellove zgodbe so odraz krutih razmer in neredko ozkosrčne, vendar ne v brezup pogreznjene družbe. Časovni okvir njegovih pripovedi je predvsem druga polovica 20. stoletja, nekatere pa imajo izhodišče v letih pred drugo svetovno vojno. Prostorsko vključujejo tako mestni okoliš – po svojem utripu primerljiv s sodobnimi urbanimi naselji kjer koli drugje po svetu, odkar jih je zajel vrtinec globalizacije – kot tudi podeželje v notranjosti otoka ali obmorske zaselke, ki pa, obratno, presenečajo s svojimi arhaičnimi, a trdoživimi vzorci bivanja.

Pripoved o počasnem in dolgotrajnem človeškem propadanju, preračunljivem harlekinstvu in skoraj poniglavih poskusih pretentavanja družbe, vendar pisana s pravšnjo mero privlačnega humorja in ironije. Pripovedovalec Engelbert Hotz dvajset let čaka na smrt svojega domnevno premožnega ›strica‹ in dobrotnika, profesorja Henr yja von Nullmeyerja. Potem ko mu ta pri svojih sedemdesetih zagotovi, da bo zanj ›poskrbljeno‹, si mladi fičfirič in z njim tudi njegova sestrična Irma obetata, da se jima bo končno nasmehnila sreča in bosta deležna bogate dediščine.

eu roma n madžarska

Ádám Bodor

Okraj Sinistra Sinistra kö r z e t

prevod

Gabriella Gaál

176 strani ISBN 978-961-241-211-1

19,00 €

euroma n malta

Vincent Vella

Iz rok Fro m mojih th e Ha nd s prijatelje v o f my Fr ie nd s

prevod

Miriam Drev

176 strani ISBN 978-961-241-212-8

14,00 €

e u rom an nemčija

Arnold Stadler

Smr t D e r To d in jaz , u n d i ch , midva wir zwei

prevod

Urška P. Černe

216 strani ISBN 978-961-241-213-5

23,00 €


Modrijan 01.04.08

cyan magenta yellow black

stran 23

www.modrijan.si • www.euroman.si telefon: (01) 236 46 00 faks: (01) 236 46 01 e-pošta: prodaja@modrijan.si

Zgodbe s pogledom

23

Modrijan na literarnem gostovanju v Dublinu Irski recept za uspeh od 8. stoletja do danes: ljubezen do knjige Maja Novak (1960) je večino aktivnega življenja kot samostojni kulturni delavec preživela v Ljubljani, spričo spleta osebnih okoliščin in neljubeznivega odnosa slovenske družbe do kulture pa trenutno prebiva v Novi Gorici in je nezaposlena.

Maja Novak Kje so v Dublinu najdaljše vrste? (Ne, ne pred pubom. Sploh pa se ti odpirajo šele opoldne.) V značilnem irskem avgustovskem jutru (petnajst stopinj Celzija in neodjenljivo rosenje) se kar zgledna kolona turistov in domačinov – celo mladih, za katere bi lahko prisegel, da imajo pametnejše opravke – vije le pred vhodom v zgradbo stare knjižnice univerze Trinity College; po pobožnem čakanju te čez kake pol ure spustijo v klavstrofobično sobico, kjer so v stekleni vitrini z neopaznimi in mogoče celo neobstoječimi varnostnimi ukrepi na ogled največji irski narodni zakladi: Knjiga iz Armagha, Knjiga pisarja Dimme in najznamenitejša, Knjiga iz Kellsa. šele prav začela. Človek se nad tem zamisli. In Irci so se. Irci ljubijo knjige – v redu, to je kliše, tak kot tisti o Ircih in pubih, le da je slednji bržkone iz trte zvit, resničnost prvega pa irska država dokazuje s tem, da za knjigo dejansko precej naredi. »Svojega dela ne obešamo na veliki zvon,« je rekla Sinead Mac Aodha, predstavnica organizacije Ireland Literature Exchange, ko sem jo vprašala, kako kaj sodelujejo z mediji, »pomembno se nam zdi, da zanj ve državni proračun, ki nam ga omogoča.« Naloga ILE je ta, da s finančno in organizacijsko pomočjo spodbuja prevajanje knjig najboljših irskih pisateljev v tuje jezike ter da po vsem svetu zbira podatke o avtorjih, ki bi jih kazalo objaviti tudi na Irskem. Pravzaprav preprost koncept, samo pametno ga je treba izvajati. Tu

in tam je treba dobrim tujim prevajalcem tudi malce polaskati … In tako sem se na povabilo ILE kot prevajalka dela irske pisateljice Claire Keegan Čez modra polja avgusta znašla v Dublinu. Kot turistka pred Trinity Collegom. Kot gostja v oddaji irskega nacionalnega radia ERT1, kjer sem opisala svoje sodelovanje z založbo Modrijan, Modrijanovo zbirko Euroman, znotraj katere je Clairina knjiga kratkih zgodb izšla aprila letos, in svoje izkušnje pri njenem prevajanju. Kot … no, v redu, priznam, tudi v enem od pubov sem bila. In seveda kot uvodna govornica na literarnem večeru Claire Keegan v irski Narodni knjižnici, ki je kljub temu, da Ireland Literature Exchange »svojega dela ne obeša na veliki zvon«, potekal pred nabito polno dvorano. Ta je za razliko od dvoran, kakršnih smo vajeni v Sloveniji, resnično pozorno prisluhnila temu, kar sva s Claire povedali o svojem ustvarjanju

in prevajanju, nato pa še Clairinemu branju; kajti Claire Keegan je trenutno ena od najbolj priljubljenih in najbolj prebiranih irskih literarnih ustvarjalk, in zazdelo se mi je, da ji njeni rojaki uspeh res iskreno privoščijo. Po dolgih letih boja za preživetje, precej podobnega kalvarijam slovenskih književnikov, ji gre zadnje čase vse v cvetje. Čeprav je do svojega štiridesetega leta objavila samo dve zbirki kratkih zgodb, Antarktiko in Čez modra polja (sama priznava, da piše počasi in mukoma), so te zgodbe prejele tako rekoč vse najuglednejše irske literarne nagrade. Tik pred izidom slovenskega prevoda je bila zbirka Čez modra polja prevedena v Mehiki, to jesen pa jo bo v roke vzela češka prevajalka, ki je tudi sedela med občinstvom v Narodni knjižnici. In – to ni zanemarljivo – Claire Keegan bo kmalu uradno sprejeta med člane irske Akademije, to pa med drugim pomeni dosmrtno rento v višini 20.000

Foto: Hartwig Klappert

Turisti zehajo. Domačini – celo mladi, za katere bi lahko prisegel, da jim dol visi – strmijo kot od strele ošinjeni. Name, sicer dežurnega cinika, je zadeva, priznam, kljub vsemu le napravila vtis. Irski iluminirani manuskripti (resda napisani v latinščini, vendar jih Irci neomajno štejejo za »svoje«) so nastali v 8. stoletju; knjiga iz Kellsa najverjetneje izvira iz samostana sv. Kolumbe, kjer so od leta 802 do leta 1551 menihi tiho in neopazno ohranjali luč pismenosti, medtem ko se je ostala Evropa ukvarjala z vdori Vikingov, Turkov in drugih »barbarov« ter s tem, da je domača gosposka svojim tekmecem in podložnikom na domnevno bolj civiliziran način sekala glave; še drugače povedano, samostan je po sedmih stoletjih obstoja nehal delovati nekaj let prej, preden se je slovenska književna zgodba sploh

Ob bogato okrašeni inicialki hi ro najdemo tudi dve komajda opazni miški, ki se spopadata pod budnim očesom dveh mačk, na katerih spet jezdita miši. Ju opazite?

Claire Keegan (1968) se je rodila v grofiji Wicklow na jugovzhodni obali Irske kot najmlajša v veliki katoliški družini. Do danes je izdala samo dve zbirki kratkih zgodb: Antarktiko (1999) in Čez modra polja (2007). Zato pa je osupljivo dolg spisek literarnih nagrad, ki jih je prejela. Prva zbirka ji je prinesla Rooneyjevo nagrado za irsko literaturo, za posamezne zgodbe je dobila nagrado Williama Trevorja, Kilkennyjevo nagrado, nagrado Olive Cook, nagrado Toma Gallona, nagrado Martina Healyja, Macaulayevo štipendijo, nagrado Francisa MacManusa. Novembra 2007 je postala prva nagrajenka novoustanovljenega Pisateljskega sklada Hugha Leonarda. Leta 2008 je začela »zbirati« še nagrade za svojo drugo zbirko, Čez modra polja: julija je zanjo prejela nagrado Edge Hill.

evrov letno. Tako se bo, pravi, končno lahko brez gmotnih skrbi posvetila pisanju romana, ki v njenih mislih nastaja že dolgo – če ji bodo številna gostovanja doma in po svetu seveda pustila kaj časa za to. Trenutno je »razprodana« vse do poletja naslednjega leta. Za Clairine zgodbe so značilni dovršena estetika, zadržana resnoba brez patosa in občasni prebliski nenavadnega humorja – podobno, kot na najznamenitejši strani knjige iz Kellsa, tako imenovanem foliu hi ro (po grških začetnicah Kristusovega imena), ob bogato okrašeni inicialki najdemo tudi miniaturne naturalistične upodobitve živali in rastlin – ter dve komajda opazni miški, ki se spopadata pod budnim očesom dveh mačk, na katerih spet jezdita miši. Izvirno, elegantno in »odštekano« hkrati. Taka je tudi Claire. Ko so jo poslušali, so se Ircem iskrile oči. Za trenutek pa so se zaiskrile tudi takrat, ko sem jim zaupala, da nameravam za založbo Modrijan naslednje leto prevesti roman Johna McGaherna Med ženskami. Kajti tako kot Claire Keegan (in seveda Joyce ali Samuel Beckett, pa med sodobniki Neil Jordan, Patrick McCabe ali Flann O'Brien) tudi McGahern med Irci velja za enega od pisateljev, na katerih gradijo svoj nacionalni ponos. (Čeprav je imel za časa svojega življenja v domovini precejšnje težave, zlasti zaradi svoje najbolj razvpite knjige, zgovorno naslovljene Pornograf …) Kakorkoli že, upam, da jih ne bom razočarala in da bo ta prevod zares uzrl luč sveta. Kajti kar se mene tiče, bi z veseljem spet šla v Dublin …

Njen prevodni seznam je predolg za kratko predstavitev, saj vsebuje številna dela, prevedena iz angleščine, srbščine, francoščine in italijanščine. A najpomembnejše pri njenem prevajanju je dejstvo, da jo je spodbudilo k lastnemu literarnemu ustvarjanju, ki je kmalu preraslo v njen glavni poklic. Do danes je napisala štiri romane (zadnji, Mačja kuga, je izšel leta 2000), skoraj sto kratkih zgodb (najboljše so bile ponatisnjene v zbirki Zverjad) in štiri dela za otroke. Leta 1997 je prejela nagrado Prešernovega sklada za književnost, bila je nominirana za nagrado Kresnik, dvakrat pa se je potegovala tudi za Večernico. Čeprav Maja Novak prevaja zato, ker se po ponarodelem izreku »na Slovenskem od pisanja ne da živeti«, in se s to dejavnostjo ne istoveti v tolikšni meri kot s pisanjem, se iz izkušenj odlično zaveda, kako je avtorju pri srcu, če njegovo delo zaide v roke nespretnemu prevajalcu; zato se vedno trudi, da bi svoje prevajalske naloge opravila kar se da profesionalno in bralcu prijazno. Med štirimi jeziki, iz katerih je prevajala doslej, ji je morda najljubša italijanščina, čeprav bolj tekoče govori angleščino, sicer pa je trdno prepričana, da mora vrhunski prevajalec med jeziki najbolje obvladati svojega lastnega. Je strastna bralka znanstvenofantastične literature, zlasti Terryja Prattchetta. Nadpovprečno zahtevni prevodi, na katere je posebej ponosna, so izšli pri založbi Modrijan: Ecovi Zgodovina lepote (2006) in Zgodovina grdega (2008) ter Bog kot zabloda Richarda Dawkinsa (2007). Zdaj prevaja roman Med ženskami Irca Johna McGaherna.


cyan magenta yellow black

Modrijan 01.04.08

stran 24

www.modrijan.si • www.euroman.si

24 20

Zgodbe s pogledom 21

ni z oz emsk a

22

p oljsk a

Modrijan založba, d. o. o. Poljanska cesta 15 p. p. 2004, 1001 Ljubljana

p or tug al sk a

Adriaan van Dis

Magdalena Tulli

Gonçalo M. Tavares

Zaverovan v družino

V rdečem

Jeruzalem

prevod in spremna beseda Tanja Mlaker

prevod in spremna beseda Jana Unuk

prevod in spremna beseda Barbara Juršič

Roman je (v veliki meri avtobiografska) pripoved dečka iz družine repatriirancev na Nizozemskem po drugi svetovni vojni. Družina je skrpana iz precej različnih članov. Mati (doma iz Zahodnega Brabanta) ima iz prvega, predvojnega zakona tri hčere s temnopoltim častnikom, ki pa vojne ne preživi; v ujetniškem taborišču v Indoneziji se poveže z drugim domačinom in nato po vojni vsi skupaj pripotujejo na Nizozemsko, kjer se trem deklicam rodi še (pol)bratec, pripovedovalec v tem romanu.

Roman prikazuje zgodovinsko usodo mesta, alegorično poimenovanega Šivi, kakršna se je mogla odigrati samo kje v vzhodni ali srednji Evropi. Dejanje romana spremljamo skozi filter rdečine – ta se vztrajno širi od prvih, na videz nedolžnih nitk rdeče svile z dekliške vezenine, ki prikličejo smrt nestanovitnega ljubimca, do soja požara druge svetovne vojne, ki na zadnjih straneh pogoltne romaneskni svet. V ozadju plesa zgodovine tli še pritajeni obup, ki ga budi intimna človekova usoda, jalovost njegovih želja in hrepenenj ter obsojenost na trpljenje.

V romanu se pisatelj prebija skozi vse, najtemačnejše in tiste svetlejše okljuke človekove duševnosti, s ponekod prav kirurško natančnostjo. Dogodki se odvijajo znotraj in zunaj psihiatrične ustanove Georg Rosenberg; ta je podobna totalitarni instituciji. Odnosi med osebami – duševno in telesno bolno Mylio in njenim možem ter zdravnikom Theodorjem Busbeckom, med prostitutko Hanno in prizadetim veteranom Hinnerkom, ter drugimi – so zaznamovani z nasiljem, bolje rečeno, s silnostjo: Jeruzalem je čustveno nabita knjiga, ki bralca posrka v svoj svet in ga ne more pustiti ravnodušnega.

eu roma n nizozemska

Adriaan van Dis

Z averov an Fa m il ie z iek v dr už ino

prevod

Tanja Mlaker

208 strani ISBN 978-961-241-214-2

23,00 €

23

24

romu nija

eu roma n poljska

Magdalena Tulli

V rde čem W c z e r w ie ni

prevod

Jana Unuk

136 strani ISBN 978-961-241-215-9

14,00 €

25

slo v a šk a

e uro m an portugalska

Gonçalo M. Tavares

Jer uz alem Jer usalém

prevod

Barbara Juršič

232 strani ISBN 978-961-241-216-6

23,00 €

šp anija

Florin Lăzărescu

Dušan Mitana

Jesús Ferrero

Naš posebni poročevalec

Moje domače pokopališče

prevod Aleš Mustar spremna beseda Lidija Dimkovska

prevod in spremna beseda Špela Sevšek Šramel

Amador ali pripoved srečnega človeka

Roman se bere kot nekakšen mnogoplasten, toda neizprosen voajerski zapis »očesa kamere«, ki ob spremljanju notranjega sveta glavnega junaka nenehno pogleduje še po sodobnem zunanjem svetu romunske stvarnosti. To je stvarnost postrevolucionarnega okolja, ki je družbo po strmoglavljenju totalitarnega Ceauşescujevega režima leta 1989 izpljunilo v neznosni vakuum, črno luknjo niča, tam pa so po njej neusmiljeno planile vsakovrstne pošasti, od hrupne amerikanizacije do nič manj glasnih ciganskih predstavnikov dna družbe, od privzdignjenega bibličnega krščanstva do rahlo izgubljenega arabskega terorizma,

Svet v tem romanu je slovaško podeželje sredi petdesetih let 20. stoletja, predstavljeno skozi oči dvanajstletnega protagonista Duška. Družina grobarjev – vsak izmed članov je predstavnik ene izmed ideologij: sin je katoličan, mati evangeličanka, najmlajši ateist, ded agnostik – se sooča z novim družbenim redom, socializmom. Moje domače pokopališče je kvaziavtobiografski roman o spominu na otroška leta, v katerem spomin ne pomeni nostalgije, temveč je največkrat humoren, črni humor pa večkrat prehaja v ironijo in grotesko.

26

prevod in spremna beseda Marjeta Drobnič eu roma n romunija

Florin Lăzărescu

Na š Tr im is u l p osebni nostru p oro če v ale c s p e c ia l

prevod

Aleš Mustar

200 strani ISBN 978-961-241-217-3

19,00 €

eu roma n slovaška

Dušan Mitana

Moje Môj domače ro d ný p okopališče c i nto r í n

prevod

Špela Sevšek Šramel

184 strani ISBN 978-961-241-218-0

Roman nam že s svojim naslovom daje slutiti, s kakšnim likom se bomo v njem srečali. Amador ljubi življenje takšno, kot ga doživlja, navzlic vsemu, navzlic vsem nesrečam in bedi, ki mu jih je namenilo nebo, zase meni, da je rojen pod srečno zvezdo. Njegovo prijazno, pozitivno tolmačenje dogodkov in življenja imamo lahko za obrambni mehanizem, ki mu pomaga preživeti. Preživeti pa mu pomaga tudi njegovo nenehno izmišljanje zgodb.

19,00 €

e uro m an španija

Jesús Ferrero

Amador A m a d or ali pripoved o la narración srečnega d e u n h om bre človeka a for tu n a d o prevod

Marjeta Drobnič

264 strani ISBN 978-961-241-219-7

23,00 €

vse pa s primesmi huronskega cinizma, sarkazma in samozadostne banalnosti.

27

š ve d sk a

vel ik a br it anija

Literarne Identitete Evrope

Torgny Lindgren

Ali Smith

Resnici na ljubo

Hotelski svet

prevod Darinka Soban spremna beseda Mita Gustinčič Pahor

prevod in spremna beseda Irena Duša Draž

Glavni junak romana je mirni, naivni in skromni izdelovalec okvirjev Theodor. Čeprav ni nikoli obiskoval univerze, o umetnosti zelo veliko ve, kakor tudi o filozofiji in klasični glasbi. Kot deček je precej osamljen, dokler v njegovo življenje ne vstopi sosedova punčka Paula, ki zelo lepo poje. Čez nekaj let, ko je Paula že slavna estradnica, si Theodor lepega dne v dražbeni hali v Rydi ogleduje razstavljene predmete in naleti na prej neznano sliko nadrealističnega švedskega slikarja, ki jo kasneje poimenuje »Madona z bodalom«. Slika naredi nanj tak vtis, da se še isti trenutek odloči, da jo bo kupil …

Pet ženskih likov, pet govoric, šest zgodb: dekle, ki se smrtno ponesreči, ko se za stavo spravi v kuhinjsko dvigalo hotela Global, njena žalujoča sestra, hudo bolna receptorka hotela, klošarka s stalnim mestom pred hotelom in gostja hotela, novinarka časopisnih modnih strani. Kraj in čas dogajanja ter usode vseh žensk se križajo v žalostno-smešnem, skoraj grotesknem krešendu nekje po dobri polovici romana. Zgodbe bi bile težko bolj intimne: avtorica se potopi v svoje junakinje in brez predsodkov beleži njihove zavedne in polzavedne misli; razkrita je celo duša, ki se po smrti poslavlja s sveta.

eu roma n švedska

Torgny Lindgren

Resnici Til l s a nninge ns na ljub o lov

prevod

Darinka Soban

248 strani ISBN 978-961-241-220-3

23,00 €

eu roma n velika britanija

Ali Smith

Hotelski Ho tel svet Wo rl d

prevod

Irena Duša Draž

216 strani ISBN 978-961-241-221-0

23,00 €

Leto 2008 ni samo »evropsko leto medkulturnega dialoga«, temveč tudi leto, ko je pri naši založbi izšla zbirka Euroman. Zato smo se z velikim veseljem odzvali na povabilo Cankarjevega doma in Slovenskega društva za primerjalno književnost, da sodelujemo pri ciklu Literarne identitete Evrope, ki bo potekal od januarja do decembra 2009 v Cankarjevem domu. Na literarnih večerih bodo skušali avtorji, poznavalci posameznih literatur in priznani slovenski komparativisti predstaviti literaturo vseh evropskih narodov. Raziskovali bodo različnost evropskih literatur, posameznih narodnih identitet in literarnih prizorišč. Uvod v Literarne identitete Evrope pa bo pogovor o Milanu Kunderi v »debatni kavarni« v času Slovenskega knjižnega sejma. O tem izjemnem pisatelju, ki zaradi svojega izgnanstva bržkone predstavlja model evropskega pisatelja »velikega konteksta«, hkrati pa opiše idealno podobo Evrope kot »kar največ različnosti na kar najmanjšem prostoru«, bosta spregovorila vrhunska prevajalca iz češčine in odlična poznavalca češke književnosti Jaroslav Skrušný in Nives Vidrih. Jaroslav Skrušný, naš najboljši poznavalec Kunderovega dela, je – tako iz češčine kakor francoščine – prevedel tako rekoč vsa njegova dela, ki so pri nas izšla po letu 1980.


Modrijan 01.04.08

cyan magenta yellow black

stran 25

www.modrijan.si • www.euroman.si

25

Zgodbe s pogledom

telefon: (01) 236 46 00 faks: (01) 236 46 01 e-pošta: prodaja@modrijan.si

Literarne Identitete E vrope Od januarja do decembra 2009 Klub CD, Klub Lili Novy, Jazz klub Gajo Večere bodo povezovali prevajalci in poznavalci posameznih literatur.

V sodelovanju z založbo Modrijan, Študentsko založbo in Slovenskim društvom za primerjalno književnost.

www.cd-cc.si

Večeri z evropskimi pisatelji 8. januarja Drago Jančar (Slovenija) Drevo brez imena 15. januarja Lojze Kovačič – življenje in delo mednarodni znanstveni simpozij 27. januarja Torgny Lindgren (Švedska) Resnici na ljubo v okviru festivala Fabula 4. februarja Gonçalo M. Tavares (Portugalska) Jeruzalem v okviru festivala Fabula 18. februarja Vladimir Vertlib (Avstrija) Vmesne postaje 15. aprila Guy Helminger (Luksemburg) Rja 18. maja Claire Keegan (Irska) Čez modra polja 21. oktobra Magdalena Tulli (Poljska) V rdečem 18. novembra Arnold Stadler (Nemčija) Smrt in jaz, midva 16. decembra Dušan Mitana (Slovaška) Moje domače pokopališče

Pridržujemo si pravico do spremembe programa.

Milan Kundera

novo

literarne identitete

Zastor

evropskega romana

Esej v sedmih delih

O d st i r a n j e

in Milan Kundera

Pridružite se nam v petek, 28. novembra 2008, ob 16. uri v »debatni knjigarni« 24. slovenskega knjižnega sejma v Cankarjevem domu (prvo preddverje). Gosta: Jaroslav Skrušný in Nives Vidrih Vodi: Gašper Troha

Prisrčno vabljeni!

Prevod Jaroslav Skrušný Novoveški evropski roman, ki ga je po pisateljevem mnenju izumil in utemeljil Cervantes z Don Kihotom, predstavlja v Kunderovih očeh najžlahtnejši izraz evropskega mišljenja, tisti odsev zahodnega duha, ki je vzporedno s filozofijo, a v svojem lastnem jeziku in v svojski estetski formi najzvesteje podržal zrcalo življenjski izkušnji evropskega človeka moderne dobe. Kundera ni literarni znanstvenik, ne teoretik, ne zgodovinar, o romanu z ljubeznijo premišljuje v osebnem, malone intimističnem tonu in duhovito, mestoma prav hudomušno izpisuje svojevrstno zasebno zgodovino evropskega (pa tudi širšega, zlasti latinskoameriškega) romanopisja. Na tem zasebnem potovanju po poteh romaneskne književnosti se najraje srečuje in pogovarja s pisatelji, kot so Rabelais, Cervantes, Sterne, Flaubert, Tolstoj, Dostojevski,

176 strani 130 × 200 mm mehka vezava z zavihi ISBN 978-961-241-280-7

Proust, Kafka, Joyce, Musil, Broch, Gombrowicz, Fuentes, Márquez in, kajpak, nepogrešljivi Jaroslav Hašek. Knjiga vsebuje nabor kratkih, duhovitih, jedko-zajedljivih pa hkrati z veliko ljubeznijo do romaneskne forme napisanih esejev o evropskem romanu. Pravi mali kompendij evropskega romanopisja, ugledan in razložen skozi optiko pisatelja-

19,00 €

ustvarjalca, ki z nemalo grenkobe in nostalgije ugotavlja, da Evropa v današnji podobi nekako izgublja iz svojega obzorja prav tisto ogledalo, v katerem se je bila najjasneje in najodličneje prepoznavala in se razlikovala od preostalega sveta – se pravi, svojo romanopisno dediščino.

Milan Kundera (Brno, 1929) je francoski pisatelj češkega rodu; v Franciji namreč živi že od leta 1974, od leta 1981 pa je tudi njen državljan. Slovencem je dobro znan ne le zaradi številnih del, prevedenih v slovenščino (omenimo samo romane: Neznosna lahkost bivanja, Življenje je drugje, Šala, Knjiga smeha in pozabe, Nesmrtnost, Počasnost, Istovetnost, Nevednost), pač pa tudi zaradi simpatij do naše dežele (spomnimo se njegovih apelov po pomoči Sloveniji ob njenem osamosvajanju leta 1991 pa na besede zahvale ob literarni nagradi vilenica 1992). Piše tako v češčini kakor francoščini.


Modrijan 01.04.08

cyan magenta yellow black

stran 26

www.modrijan.si • www.euroman.si

26

S knjigo na pot

Modrijan založba, d. o. o. Poljanska cesta 15 p. p. 2004, 1001 Ljubljana

S Palinom v 123 dneh po vzhodni Evropi Michael Palin

Nova Evropa

novo

Fotografije Basil Pao, prevod Uroš Kalčič Michaela Palina (1943) najbolj poznamo kot enega od šesterice komikov kultne britanske skupine Monty Python, ki je v letih 1969–74 navduševala v BBC-jevi seriji Leteči cirkus Montyja Pythona, pozneje pa posnela več filmskih uspešnic. Palin pa je zaslovel tudi kot popotnik in potopisec: pred Novo Evropo je posnel šest nadvse uspešnih potopisnih nadaljevank, V osemdesetih dneh okrog sveta, Od pola do pola, Polni krog, Hemingwayeva pustolovščina, Sahara in Himalaja, in k njim napisal tudi knjige. Napisal je tudi več otroških povesti, igro Konec tedna in roman Hemingwayev stol.

Potovanje Michaela Palina po »novi Evropi« ni nič manj potovanje odkritij kot katerakoli druga njegova odprava, saj se znajde v deželah, o katerih je komaj kaj slišal, prenekatere so nova imena na zemljevidu, mnoge neznane in skrivnostne, vse pa imajo mračno zgodovino in precej svetlejšo prihodnost. Pot začne v zasneženih Julijskih Alpah, na meji med Italijo in Slovenijo, in se odpravi na vzhod, odkrivat polovico Evrope, ki je nikdar ni poznal. Obišče dvajset dežel, več kakor na potovanjih čez Himalajo in Saharo skupaj, in spotoma naleti tako na boleče spomine kot na živahna praznovanja. S svojo značilno prostodušno radovednostjo se vživlja v vaško življenje, pokuša slanino z žganjico, spoznava romunske drvarje, vozi parno lokomotivo iz Poznanja v Wolsztyn, se poučuje o odstranjevanju min v Bosni … Palina smo lahko na potepanju po državah »nove Evrope« spremljali pred televizijskimi zasloni od 13. januarja 2008 naprej v seriji sedmih oddaj. A knjiga je, kakor je pri Palinu običajno, mnogo pestrejša in bogatejša, saj je vanjo vključenih več epizod, za katere je v seriji zmanjkalo minutaže. Da ne omenjamo užitka ob branju tega pronicljivega popotnika, čigar pozornosti zlepa nič ne uide. Torej: vzhodna Evropa v ogledalu angleškega humorista in v odličnem prevodu Uroša Kalčiča. Palinovo pisanje namreč tokrat prvič beremo v slovenščini.

288 strani 185 × 265 mm trda vezava s ščitnim ovitkom ISBN 978-961-241-250-0

29,00 €

Leteči cirkus Michaela Palina Kadar se Michael Palin kam odpravi, mu ljudje trumoma sledijo. Skovanka »Palinov učinek« se nanaša na naval turistov, ki jih nekdanji montypythonovec in svetovni popotnik navdihuje, da obiskujejo kraje, predstavljene v njegovih znamenitih televizijskih potopisnih nadaljevankah. Šestero teh nadaljevank – »V 80 dneh okoli sveta«, »Od pola do pola«, »Himalaja«, če jih naj imenujemo samo pol – zajame duh kraja, kakor uspeva le malokaterim potopisnim oddajam. Tokrat je deležna Palinove obravnave pokomunistična Evropa. V sedmih nadaljevanjih Palin obišče dvajset držav srednje in vzhodne Evrope. Karizmatični popotnik se tako sprehodi čez minsko polje pri Sarajevu, postane žrtev ropa v Budimpešti, si ogleda klanje prašiča na Slovaškem, si spotoma ob žganjici pridno nabira protin in celo nastopi na poljski televiziji. David Farley v pričujočem intervjuju kramlja s televizijskim popotnikom in potopiscem med drugim o tem, kako govoriti o spornih vprašanjih Balkana, ne da bi ti stregli po življenju, o Donaldu Rumsfeldu in o filozofiji popotništva. Kako da ste se pri snemanju potopisnih nadaljevank tako dolgo izogibali Evropi? Morda zato, ker je preblizu in premalo eksotična, da bi vam ob njej zaplala popotniška žilica? Ja, najbrž res. Ta niz nadaljevank se je začel pred kakšnimi dvajsetimi leti. Ravno sem končal snemanje filma

Riba po imenu Vanda, ko me je nekdo poklical po telefonu in me vprašal, ali bi posnel V osemdesetih dneh okrog sveta. To naj bi bila ena sama oddaja, a se je tako lepo razvila, da smo jo raztregnili v nadaljevanko, potem pa se lotili še naslednje, Od pola do pola. Tako da snemanje teh nadaljevank pravzaprav nikoli ni bilo vna-

prej načrtovano. Bo pa najbrž kar držalo: Evropa je bila vedno tisti del sveta, ki sem jo preletel: letel sem, recimo, iz Hongkonga ali s Hindukuša, pokukal skoz okno dol na Poljsko ali Nemčijo, in počasi sprevidel, da si bom moral vendarle ogledati tudi ta konec sveta. Manj sem vedel o vzhodni Evropi kakor o Vietnamu ali Andih.

Kako ste se strokovno pripravili na potovanje? Prebral sem kar precej splošnih knjig o zgodovini srednje in vzhodne Evrope – recimo knjigi Mishe Glennyja in Roberta Kaplana. Prebral sem tudi nekaj romanov, ta trenutek mi na misel prihaja turški pisatelj Orhan Pamuk.

Kako se kot televizijski popotniški voditelj in pisec potopisov najrajši lotevate tujih dežel: stopite iz letala in skušate čimprej čim več zvedeti o kraju ali pa se rajši pustite presenetiti?

nekaj osnovnega znanja o krajih, kamor hodim. Za to zadnjo nadaljevanko sem si prebral nekaj o vsaki državi, ki sem jo obiskal – ravno dovolj, da sem jo lahko umestil v zgodovinski kontekst.

Za potrebe televizijskih nadaljevank najrajši hodim v kraje, ki jih še nikdar nisem videl in ne vem prav dosti o njih, saj so tako moji odzivi bolj spontani in pristni. S tem, kaj drugi ljudje pišejo o tem ali onem kraju, se čim manj obremenjujem, saj nočem biti kakorkoli pristranski; rajši se dam o njem poučiti od ljudi, ki tamkaj živijo. Vsekakor pa moram imeti

Prehodili ste dobesedno ves zemljevid srednje in vzhodne Evrope, začenši v Julijcih v Sloveniji, odkoder ste se odpravili na Balkan, od tam v Turčijo in gor v Bolgarijo, pa potlej v Ukrajino in tako naprej. Ali vas je k temu, da ste začeli v nekdanji Jugoslaviji

David Farley (www.dfarley.com) živi v New Yorku in med drugim piše za The New York Times, The Washington Post, Conde Nast Traveler, Time Out New York in Slate.co. Na Newyorški univerzi predava potopisje.


Modrijan 01.04.08

cyan magenta yellow black

stran 27

www.modrijan.si • www.euroman.si

in potem nadaljevali tako, kot ste, vodil kakšen poseben strateški oziroma intelektualni razlog?

No, ko se bo pokazal »Palinov učinek«, bodo Slovaki in drugi najbrž prav veseli novih turistov.

Všeč mi je bila zamisel, da bi potovanje začel visoko v gorah, tik na meji, tako da bi bila razmejitev med Vzhodom in Zahodom tudi nekako fizično ponazorjena. Omenjeni kraj je bil bolj ko ne simboličen. Nisem pač hotel začeti sredi mesta, temveč rajši v naravi, tako da bi gledalci videli, da je ta del Evrope na pogled prav tako vznemirljiv kot karkoli drugega, kar smo prepotovali. In ko smo bili na Balkanu, je bilo seveda nekako smiselno, da gremo od tam na jug v Turčijo, kakor je bilo potem spet smiselno, da gremo v Bolgarijo in tako naprej.

V vzhodni Evropi je še kar precej zamere do Zahoda. Tega nisem čisto razumel, dokler nisem šel tja. Na Balkanu se jim zdi, da nismo storili dovolj, da smo vse predolgo dopuščali obleganje Sarajeva in da nismo rešili mostarskega mostu, ko bi ga še lahko. Poljakom pa ne gre v račun, da smo spustili Stalina mednje, in tako naprej.

Ste si že vnaprej zamislili, kako se boste lotili balkanskih držav? Nekoč sem namreč za časopis napisal potopisni članek o Črni gori, v katerem sem navedel nekaj mnenj tamkajšnjih ljudi o vojni in položaju države. Mnenja so se mi zdela dokaj nedolžna, vendar se je izkazalo, da skrivajo v sebi močan politični naboj, tako da sem dobil kar nekaj besnih pisem iz tistih krajev. Ja, res je. Zavedal sem se tega in sem skušal biti kolikor mogoče nepristranski, vendar imate popolnoma prav: te reči so zelo kočljive in včasih je težko potegniti mejo. No, meni so ljudje zamerili samo to, da sem premalo časa preživel v Sloveniji in Makedoniji, pravzaprav kar precej zamerili. Ljudje so pač precej občutljivi. Od Slovaške smo pokazali samo prizor iz vasi, kjer so klali prašiča, in Slovaki so takoj zagnali vik in krik, češ, zakaj nismo šli rajši malo okrog in pokazali tamkajšnjih gradov. Sami ste potovali po teh krajih, zato najbrž veste, da segajo delitve med nekaterimi državami zelo globoko, česar nisem pričakoval.

27

S knjigo na pot

telefon: (01) 236 46 00 faks: (01) 236 46 01 e-pošta: prodaja@modrijan.si

So kakšni kraji presegli vaša pričakovanja, bodisi v dobrem ali slabem pomenu bosede? Majčkeno sem se zaljubil v Moldavijo. Velika je približno toliko kot New Hampshire, pa imajo vseeno dvoje secesionističnih gibanj. Sicer pa je to nadvse privlačna dežela z veliko možnostmi.

Je naslov za nadaljevanko navdihnil nekdanji ameriški omrambni minister Donal Rumsfeld, ko je to področje imenoval »Nova Evropa«, ker je nekaj pokomunističnih držav podprlo invazijo na Irak? [smeh] Prijatelj Terry Jones mi je rekel: »Pa menda ne boš dal nadaljevanki naslova ›Nova Evropa‹! Ljudje bodo mislili, da gre za memoare Donalda Rumsfelda!« Razlog je samo ta, da »Evropa« ali »Vzhodna Evropa« ne bi bil preveč seksi naslov za nadaljevanko, in ko sem BBCju predložil takšen naslov, so me samo nejeverno pogledali. Razen tega, če bi oddajo naslovil »Vzhodna Evropa«, bi Madžari in Čehi, recimo, brž poskočili, češ da spadajo v srednjo Evropo in da nikoli niso bili del vzhodne. Zatorej smo se odločili za »Novo Evropo«, in k sreči nas Donald Rumsfeld, vsaj doslej, ni tožil.

Sploh pa se zdi »vzhodna Evropa«, če se nanaša na vse, kar je vzhodno od Češke republike, bolj zastarel politični izraz kakor zemljepisni pojem. V knjigi, ki spremlja nadaljevanko, ste svoja doživetja obdelali precej bolj podrobno kot na televiziji. Snemati televizijsko nadaljevanko ali pisati potopisno knjigo: vam je kaj o tega ljubše? Dobro vprašanje in velikokrat si ga sam zastavljam. Napisati potopisno knjigo sploh ni tako lahko, in z vsako knjigo se naučim kaj novega o tem. Z ekipo mi je v veselje delati. Že dolgo delamo skupaj in vsi radi potujemo. Kar pa se samega snemanja tiče, je stvar malce težja, saj ne moreš kar tjavendan postopati naokoli in početi, kar ti pride na misel: tu se je pač treba ozirati na kamermana in režiserja in druge, ki stojijo okrog tebe. Zdi se mi, da se nadaljevanka in knjiga lepo dopolnjujeta. Ampak res je, včasih bi si želel napisati samo knjigo. Čeprav se bojim, da bi založnik zahteval, da posnamem

zraven še nadaljevanko, ki bi pomagala prodajati knjigo.

Mogoče vam bo tole vzelo sapo, ampak tokrat nimam za vas nobenih vprašanj v zvezi Montyjem Pythonom. Odraščal sem ob ogledovanju te nanizanke in vseh vaših filmov, ampak precej rajši bi se pogovarjal o potovanjih. In ko smo že pri tem, ali ni nekam ironično, da ima skoraj vsakdo v Ameriki prednike, ki so morali potovati, da so prišli sem, pa vendar prav v Ameriki primanjkuje popotniške kulture, kakršno imata recimo Anglija in Avstralija. Zanimiva misel. Kakor da bi ljudje, ki so pripotovali v Ameriko, s tem za vekomaj opravili s popotovanji, našli svoj kraj in se niso več pripravljeni premakniti. V Pragi sem imel nadvse zanimiv pomenek s človekom, ki je rekel, da nikoli ne bo Združenih držav Evrope. Evropejci bomo vselej nacionalni. Ljudje, ki so prišli v Ameriko, pa so se rade volje odrekli nacionalni identiteti in

se dali použiti temu, kar jim imajo ponuditi Združene države. Nekako tako, kot če bi rekel: Okej, prišel sem, zaprimo vrata.

Pred nedavnim ste v Guardianu zapisali, da »si vsakič, ko se odpravite iz sobe, v kateri sedite, povečate možnosti, da naletite na kaj nepričakovanega in občasno čudovitega, vendar zaradi tega še ne gre enačiti potovanja z najvišjim razsvetljenjem ali pričakovati od njega univerzalnih rešitev, kakor ne kaže enačiti dihanja z zagotovilom, da boste postali predsednik ZDA.« Sijajna opazka! V potova-

nju sem od nekdaj videl eno izmed možnih sredstev za osebnostno spremembo, vendar mu na splošno vse preradi pripisujemo prevelik pomen. Zakaj torej, mislite, toliko ljudi koprni po tem, da bi prestopili domača vrata, mestno obzidje, meje? Ja, se strinjam. Včasih se sprašujem, ali nam nomadsko nagnjenje ni prirojeno – občutek, da moramo kam drugam. Svet je v nenehnem

gibanju. Ampak zame osebno je stvar preprosta: s potovanji se mi spreminjajo razgledi na svet, pa tudi sicer me potovanje prijetno vznemirja. Rad imam opraviti z ljudmi, ki ne govorijo istega jezika kot jaz in ki jedo drugačno hrano. Vsi smo na istem planetu, in čim več bomo vedeli drug o drugem in čim več bomo v medsebojnem stiku, tem bolj na varnem bomo vsi. Prevedel Uroš Kalčič

Michael Palin se je na svojem kratkem obisku v Sloveniji srečal z našim popularnim pevcem, šansonjerjem Ladom Leskovarjem. Lada smo zaprosili za kratko izjavo in zaupal nam je naslednje: »Michaela Palina sem spoznal na snemanju oddaje Nova Evropa na Bledu. Pred tem me je poklicala njegova producentka Vicky iz BBC in me z režiserjem ciklusa oddaj obiskala v Ljubljani. Ugotovili smo, da imamo več skupnih prijateljev v Angliji; in oni so bili krivi, da je Michael izbral prav mene za sogovornika iz Slovenije. Povedal sem mu o svojih nastopih pred predsednikom Titom v vili Bled in drugod ter mojih spominih na Tita. Želel je, da mu kaj zapojem, in mi tudi sam pomagal pri slovenski pesmi Balada za mrtve vagabunde. Na presenečenje celotne ekipe je na koncu prosil, ali se lahko fotografira z menoj in mojo družino. Rekel je, da moramo ostati prijatelji in se večkrat srečati. Poslal mi je DVD s serijo oddaj in knjigo takoj po izidu. Vesel sem, da imamo to knjigo zdaj tudi v slovenščini.«


Modrijan 01.04.08

cyan magenta yellow black

stran 28

www.modrijan.si • www.euroman.si

28

Ujemimo zadnje son~ne `arke

Ivan Esenko

Modrijan založba, d. o. o. Poljanska cesta 15 p. p. 2004, 1001 Ljubljana

Davorin Tome

Zgodbe iz kanuja novo Samo narava Čudoviti svet slovenskih voda

Ekologija v prozi in podobi

Ivan Esenko (1957), velik ljubitelj narave, posebno živalstva in njegovega pomena v vrtni ekologiji, ter naravoslovni fotograf, pripoveduje »zgodbe« slovenskih voda, kakor jim lahko prisluhne iz kanuja, z veslom v roki. Te so tihe in zasanjane, kar sramežljive ob vsem tem, kar ponuja sodobni svet, in neslišne, ko hitimo mimo njih. Včasih pa zgolj obisk rečnega brega ne zadošča, temveč nas radovednost žene na nemirno vodno gladino, kjer se pletejo bolj doživete zgodbe, ki jim pritegneta tudi rastlinski in živalski svet. Ko se z veslom v roki podamo na pot in spoznavamo rečni breg ne s suhe, temveč z vodne

Biolog Davorin Tome je avtor številnih znanstvenih, strokovnih in poljudnih del s področja ekologije in ornitologije. Je tudi izvrsten fotograf, ki mu v objektiv uspe ujeti osupljivo nenavadne podobe, o kakršnih lahko laični občudovalci narave samo sanjarimo. Te vključuje v svoje prispevke, ki jih objavlja v poljudnih in strokovnih publikacijah, najlepše med njimi pa je izbral za knjigo Samo narava. Toda ne pustite se zapeljati zgolj podobam; pomembnejši del te knjige je namreč proza, ki se v prvem delu posveča klasičnim ekološkim vsebinam, v drugem pa varstvu narave. A prave ločnice med njima

strani. In se prepustimo lagodju gibanja med dvema bregovoma …

216 strani 220 × 300 mm trda vezava ISBN 978-961-241-239-5

41,00 €

Tom Turk

novo

144 strani 215 × 230 mm trda vezava ISBN 978-961-241-241-8

avtor ni začrtal, saj je varstvo narave v marsičem čista ekologija. Zato se misli, rešitve in spoznanja vseskozi prepletajo.

33,00 €

Thomas Schauer, Claus Caspari

Pod gladino Mediterana Rastlinski vodnik Preprosto in zanesljivo določevanje rastlin po barvi cvetov

Fotografije Borut Furlan, Tom Turk idr. Biolog Tom Turk se ukvarja z biokemijskimi raziskavami toksinov iz morskih vetrnic in spužev, biologija in ekologija morja pa sta tudi drugače njegova velika ljubezen. Torej je povsem razumljivo, da je tudi potapljač in podvodni fotograf. Pod gladino Mediterana je Turkovo najopaznejše in gotovo najpomembnejše delo. V njem nam v besedi in sliki predstavlja prebivalce globin Sredozemskega morja: alge, spužve, ožigalkarje, polže, školjke, rake, morske ježke, zvezde, ribe … Priročnik, ki je obenem tudi čudovita podvodna galerija barv, oblik in vzorcev, vsebuje tudi poglavje o strupenih živalih,

novo

Prevod Valerija Babij

navedeni so narodni parki, zaščitena morska območja, naravni rezervati, akvariji in pomembnejše morske biološke postaje v Sredozemlju.

592 strani 160 × 235 mm poltrda vezava ISBN 978-961-241-144-2

44,90 €

Lahko ste še taki ljubitelji rastlin, pa se vam nedvomno dogaja, da le težko razločite vrsto od vrste ali celo rodove med seboj. Odslej bo tudi za botanične začetnike določevanje rastlinskih vrst zelo preprosto: v knjigi so namreč rastline razvrščene po zlahka prepoznavnih znakih. Najprej poiščemo strani, katerih levi rob je obarvan enako kot cvet »naše« rastline (belo, rumeno, rdeče, modro, zeleno), izberemo ustrezno zgradbo cveta, si pozorno ogledamo ilustracije na desni strani in poiščemo ustrezen opis na levi. Skupine

rastlin, pri katerih barva cvetov ni ključen znak (trave in travam podobne rastline, iglavci, listavci in nazadnje pritlikavi grmi), so obravnavane v zadnji četrtini knjige. V tem odličnem vodniku je opisanih 1150 srednjeevropskih rastlinskih vrst, vključno s travami, drevesi in grmi. Kratke in jedrnate razlage vsebujejo glavne razlikovalne znake, podatke o rastiščih, o razširjenosti in ogroženosti.

496 strani 120 × 190 mm mehka vezava z zavihi ISBN 978-961-241-227-2

29,00 €

Svoje poslovne partnerje in sodelavce lahko ob zaključku leta namesto s klasičnim poslovnim darilom razveselite s knjigo. Če potrebujete večje število knjig, lahko izkoristite ugoden količinski popust. Pokličite nas in zahtevajte Modrijanov darilni katalog, ki je namenjen podjetjem in drugim pravnim osebam! Popusti:

15-odstotni popust, 51 knjig in več 25-odstotni popust

od 11 do 50 knjig

kontakt: Lidija Gorenc telefon: (01) 236 46 05 e-naslov: lidija.gorenc@modrijan.si


Modrijan 01.04.08

cyan magenta yellow black

stran 29

www.modrijan.si • www.euroman.si

29

Naj bo knjiga

telefon: (01) 236 46 00 faks: (01) 236 46 01 e-pošta: prodaja@modrijan.si

Nepozabni svet muminov ponovno med bralci

Radoživa pisanost »mračnega« srednjega veka

Tove Jansson

Carmina Burana

Nevidni otrok in druge zgodbe Prevod Nada Grošelj

novo

Nenavadna muminska družina, hemuli, Filifjonka, Njuhec, homse, hatifnati in drugi liki, ki živijo v Mumindolu, so prikupna bitja, ki imajo veliko človeških značilnosti, pravzaprav jih od ljudi loči le videz. Čeprav se sprva zdijo preprosta, v njih sčasoma prepoznamo kompleksno psihološko globino in prepričljive značajne orise, zaradi česar so zgodbe navdušile tudi odrasle bralce.

168 strani 168 × 218 mm trda vezava ISBN 978-961-241-275-3

Rdeča nit vseh zgodb je čudenje in veselje do sveta; a to ne pomeni, da v njih ne najdemo žalosti in resnobe. Zgodbe nevsiljivo in na konkretnih primerih načenjajo vrsto moralno-filozofskih vprašanj o značajskih lastnostih in medosebnih odno-

Razširjen izbor Izbral, prevedel in spremno besedilo napisal Primož Simoniti sih (neodvisnost in medsebojna povezanost, prijateljstvo, spoštovanje tradicije, samozavest ...), pri tem pa ne zapadejo v ponujanje popreproščenih, črno-belih rešitev, ampak vprašanja vedno puščajo vsaj nekoliko odprta. Z branjem teh zgodb boste vstopili v svet, ki je, odkar je Janssonova prvič objavila zgodbo o muminih (1945), navdušil milijone bralcev po vsem svetu in ustvaril pravi muminski boom: zgodbe so bile uprizorjene v risanih filmih, prevedene v 35 jezikov, na Finskem so muminom celo zgradili muzej, na Japonskem in Finskem pa tematski park, ki se imenuje Muminski svet.

21,00 € Finsko-švedska pisateljica, ilustratorka in slikarka Tove Jansson (1914–2001) je prejela številne ugledne nagrade, med njimi Andersenovo in Veliko nagrado Švedske akademije.

Foto: Per Olov Jansson

Janssonova je v svojem življenju in svojih delih zagovarjala osebno svobodo, strpnost in iskanje samega sebe. Živela je polno in nenavadno, ilustrirati in slikati je začela pri štirinajstih letih, pred drugo svetovno vojno je

Leta 1803 so med knjigami samostanske knjižnice benediktinske opatije Benediktbeuern, ko so jo prenesli v dvorno knjižnico bavarskih vladarjev v München, odkrili dragocen rokopis, opremljen z osmimi prelepimi miniaturami. Rokopis vsebuje latinske, srednjevisokonemške in starofrancoske pesmi, nastale v 12. in zgodnjem 13. stoletju. Te, po vsebini večinoma ljubezenske, pivske in sploh veseljaške pesmi, so po Benediktbeuernu, imenovanem tudi Bura, dobile ime Carmina Burana. Bile so

potovala po Evropi, študirala je na tehničnih in slikarskih umetnostnih šolah. Napisala je okrog trideset knjig za odrasle in otroke. Nevidni otrok in druge zgodbe je četrto delo o muminih, ki je prevedeno v slovenščino.

29,00 €

vseskozi priljubljene zlasti med študenti, svetovni sloves pa dolgujejo skladatelju Carlu Orffu, ki je leta 1937 na nekatere med njimi zložil scenično kantato. Knjigo bogatijo reprodukcije čudovitih miniatur iz rokopisa, ki ga hrani Bavarska državna knjižnica v Münchnu.

PO

DA

RIM

O

K NJ IG

Vsako leto tale čas se veliko govori o obdarovanju in mnogokrat je slišati, da je knjiga najlepše darilo. In če je letos ne bo nihče položil za vas pod praznično smrečico, si lahko to veselje naredite sami. Da bo odločitev lažja, Modrijan svojim zvestim bralcem podarja bon v vrednosti 5,00 €. Bon je na naročilnici.

176 strani 190 × 270 mm trda vezava ISBN 978-961-241-232-6

O

Unovčite ga lahko ob nakupu Modrijanovih knjig* v vrednosti nad 25,00 €, in sicer: – prek priložene naročilnice po pošti, – na sedežu založbe Modrijan (Poljanska cesta 15, Ljubljana), – po telefonu 080 2364, – na 24. slovenskem knjižnem sejmu od 26. do 30. novembra 2008 v Cankarjevem domu v Ljubljani (vstop je prost). Zadnji dan za unovčitev je 24. december 2008.

5€

(Za en nakup lahko uporabite le en bon. Boni se ne seštevajo. Bon je prenosljiv. Bona ni mogoče zamenjati za gotovino.)

* Velja za vse knjige v programu Založbe, zato polistajte tudi naš spletni katalog; ne velja za nakup knjige Alternativna medicina v prednaročilu in knjige Joga zame – posebna ponudba (str. 4–5).

„ˆêˆêŽ‘ŒŠ„ꈑ’ê‘„ˆ“OŒ‹ê‡„•Œ±êŽŒêŠ„ꏄ‹Ž’ê“’‡„•Œê„Œê“•ˆˆ­ê’™ˆŽ„ê –“•ˆ„ꒇ꒗•’O—™„ꇒꓒ‘ˆê–—„•’–—Œ­êr‘ŒŠˆê˜:Œ’ꌑꅒŠ„—Œ’±ê–„ê–ˆ‹ˆ•‘„ê ‘’–Œê–™’ˆ™•–—‘’ê–“’•’:Œ’±ê:ˆêŠ„ꏈꙌ‡Œ’ꌑꓕˆ“’‘„’­êw•Œ’W‘’–—Œê„ꇄ•ê ‘ŒŽ’Œê‘ˆê„‘Ž„²ê•’–—‘Œê‡‘ˆ™Œ±ê’…ˆ—‘Œ†ˆ±ê“•„‘ŒŽŒê„ŒêŽ„•ê—„Ž’²ê’…ê’…Œ–Ž˜±ê ‡’Š’‡Ž˜²ê“’–ˆ…‘ˆê„Œê†ˆ’ꑈ­ê„ê‘„…ŒWˆ±ê“„ê—˜‡Œê—Œ–—ˆ±êŽŒê—’ê‘Œ–’­ê ˆêŒ‹ê“•ˆˆ±êŒ„ê™ê‘Œ‹ê•„‡„ê“’–™ˆ—Œ’ꇄ•’™„†„­ uˆ‘„„‡‘ˆêWŒ™Œ’ꒇꖓ’Œ‘’™ê‘„ꏍ˜‡Œ±ê“„ê—˜‡ŒêŽ‘ŒŠˆ±êŽŒê–’ꍌ‹ê ‘„“Œ–„Œ±ê…•„Œê„Œê“’‡„•ŒŒ­ p…’•êŽ‘ŒŠêˆê—„Ž’êOŒ•’Ž±ê‡„ê‘Œê:’™ˆŽ„ꌑꑈꗕˆ‘˜—Ž„±ê‡„Ꝅ‘ê‘ˆê…Œê ’ŠŒêŒ…•„—Œê“•„™ˆêŽ‘ŒŠˆ­ }„–—„êu˜––‡’•‰ˆ•±ê “•ˆ‡–ˆ‡‘Œ†„êiˆˆŠ„ê’…•’:„êz’™ˆ‘Œˆ


Modrijan 01.04.08

cyan magenta yellow black

stran 30

www.modrijan.si • www.euroman.si

30

Modrijanovo polletje

Modrijanov nasmeh

Modrijan založba, d. o. o. Poljanska cesta 15 p. p. 2004, 1001 Ljubljana

Hepan je najboljša beseda na svetu vseh svetov

Najpomembnejši letošnji dogodek za založbo Modrijan je bil izid zbirke Euroman. 22. aprila 2008, na predvečer svetovnega dneva knjige in avtorskih pravic, smo jo slovesno predstavili v veliki dvorani Grand hotela Union v Ljubljani. Na oder je bil povabljen tudi Drago Jančar, ki je prebral odlomek iz svojega »euromana« Drevo brez imena. Nepozaben pa je bil zlasti glasbeni program: zbranim v dvorani je zaigral klavirski duo Milko Lazar in Bojan Gorišek; še posebno pa se nas je dotaknila skladba Modrijanov nasmeh, ki jo je za to priložnost zložil Aldo Kumar.

Tole so besede Andreja Predina za Večer, v intervjuju ob nominaciji za letošnjo večernico. Ne veste, kaj pomeni »hepan«? Potem končno vzemite v roke Andrejev roman Na zeleno vejo. Večernica je sicer obsijala Ervina Fritza, a pri Modrijanu smo bili veseli tudi nominacije. Čestitamo, Andrej!

Vsega je kriva Ali Smith

Foto: Jani Peternelj

Maturantje, ne prezrite rumene Rumena je namreč barva dveh knjig, ki smo ju letos pripravili za maturante: roman Kar mi leži na duši čilske pisateljice Marcele Serrano (prevedel Marko Trobevšek) je namenjen tistim, ki opravljajo maturo iz španščine – seveda morajo poznati tudi španski izvirnik –, vsi maturanje pa se bodo pri maturi 2009 srečali s slovenskim pisateljem Andrejem Hiengom in njegovim Čudežnim Feliksom.

Pri snovanju slovenske izdaje romana Naključnost britanske literarne mojstrice Ali Smith sta svoje moči združila naša izvrstna prevajalca Jure Potokar in Matej Krajnc (slednji je prevedel verzne vložke v romanu). A nedolgo zatem sta – vsak s svojim prevodom – dočakala še izid dveh pomembnih del Leonarda Cohena: Knjige milosti in Najljubše igre. Takole sta 26. septembra, dan po Cohenovem nastopu na Dunaju, ki je bil bržkone najlepši v evropskem delu turneje, nastopila na Zmenku s knjigo v Knjigarni Konzorcij v Ljubljani.

Prijetno branje želimo in veliko uspeha na maturi!

Lazarescu iz Romunije (desno), s katerim se je pogovarjala Lidija Dimkovska, avtorica spremne besede k Našemu posebnemu poročevalcu (tolmačil je prevajalec Aleš Mustar). Vzhodnoevropska gostobesednost in besedna skopost s severa, obe začinjeni s humorjem, se ne bi mogli dopolnjevati bolje; večer na letnem vrtu Društva slovenskih pisateljev je zaokrožil litovski jazz. Diego Marani, čigar obisk je bil prav tako napovedan, žal ni mogel nastopiti, a smo izvedeli, da nas bo ta italijanski pisatelj verjetno obiskal v kratkem. Adriaan van Dis, nizozemski pisatelj, svetovni popotnik, televizijski voditelj, trenutno živeč v Parizu z mislijo, da se bo moral počasi preseliti drugam – Zaverovan v družino je roman številka 20 in van Dis ga je v živahnem klepetu s prevajalko Tanjo Mlaker predstavil oktobra v kavarnici/čajnici Slamič. Njegova družinska zgodba, radovednost in večno iskanje novega sveta je pogonsko kolesje van Disovega ustvarjanja in njega kot osebe. Odlomke iz knjige je interpretirala igralka Darja Reichman, igrala je skupina Morana.

Foto: Goran Ivašić

Euromanovci berejo Maltežan v Sloveniji v maju. Vincent Vella, avtor kratkih zgodb Iz rok mojih prijateljev, v zbirki Euroman nosi številko 18, je na literarnem večeru v kavarnici/čajnici Slamič (z njim se je pogovarjala njegova prevajalka Miriam Drev) predstavljal barve svojega literarnega ustvarjanja in polno zgodovino svojega otoka. Ste vedeli, da malteška dekleta, godne za ženitev in željne snubcev, na okenske poličke v posebnih lončkih posta-

vijo baziliko? Na večeru sta sodelovala tudi pianist/harmonikaš Joži Šalej in igralka Tina Uršič. V začetku septembra sta na skupnem literarnem večeru festivala Vilenica in Modrijana nastopila »euromanovca« Sigitas Parulskis iz Litve (na sliki levo), ki ga je spraševal Klemen Pisk, prevajalec njegovega romana Tri sekunde neba, in Florin


Modrijan 01.04.08

cyan magenta yellow black

stran 31

www.modrijan.si • www.euroman.si

31

Nagradna kri`anka

telefon: (01) 236 46 00 faks: (01) 236 46 01 e-pošta: prodaja@modrijan.si

Križem po sv etu Modri janovih knjig OTROK V 1. MESECU PO ROJSTVU

OSRČNIK

VLADIMIR LAMUT

GRŠKA BOGINJA ZORE

VRSTA INSEKTICIDA

AM. FILM. IGRALEC (ROBERT DE)

KOPNO SREDI VODE

SEKANJE

SNOV, IZ KATERE JE KAJ NAREJENO

7

ROMAN MILANA KUNDERE

2

SPLOŠNA DRŽAVNA DAJATEV

OKAY PALEC, COLA

RANDEVU MARTIN AMIS

AVTOR KNJIGE O ZNAČAJIH

JESENSKI JURČEK NADUHA IRSKA (ORIG.) ŽELEZNIŠKA PROGA

H2O

ZELO SUH ČLOVEK

ZADNJA IN TRINAJSTA ČRKA ABECEDE

MAJHEN LIST

AMERIŠKA VESOLJSKA AGENCIJA

BANJA

TAJSKA REKA

ŠKRIC PRI SUKNJI

PISATELJ STADLER JEZA (LAT.)

ŽIVAL S ČLENASTIM TELESOM

KLEMEN PISK

LEVI PRITOK PADA

OSTANEK DOGORELE CIGARETE, OGOREK

ITAL. PRIZORIŠČE DIRKE F1

SLOVENSKI HOKEJIST (IVO)

RADIOAKTIVEN IZOTOP TORIJA DEDIĆ BELKASTA KRAVA DEL KOLES. DIRKE

GRŠKI BOG ČASA ZAPOR

ŽLAHTNI PLIN

ITAL. PLEM. RODBINA PREBIV. IRSKE

4

3

20

EMBRIO TIBETANSKO GOVEDO

NIČLA REKA SKOZI CAMBRIDGE

19 AMERIŠKI IGRALEC ROBBINS CELJE

ZDRAVILO PROTI VSEM BOLEZNIM

PRISTANIŠKO MESTO NA JAPONSKEM

JAPONSKI POLITIK (KAKUEI)

ALEŠ NOSE

8

9

10

11

INDIJSKI FIZIK, NOBELOV NAGRAJENEC

11

NEMŠKI ADMIRAL (ERICH) POLJSKI KONJENIK

SLOVENSKI KOŠARKAR (UROŠ)

7

BIBLIJSKI PREROK

PREDLOG NADUT ČLOVEK

TOM CRUISE

KDOR KAJ PONEVERI GUSTAV IPAVEC

6

SKUPINA ČEBEL

14

AVSTRIJSKI PSIHIATER (ALFRED)

12

KOS POHIŠTVA

5

OBLIKOVALEC BERK

ANTON NANUT AFRIŠKI VELETOK

NAPIS NA KRIŽU GOMILA EDVARD GRIEG PRIPRAVA ZA VZPENJANJE

13

PRIPOVEDNO LITERARNO DELO

MESTO V NEVADI (ZDA)

6

AFRIŠKI POLITIK (SEKOU)

GLAVNI ŠTEVNIK SAMOGLASNIKA

VENO TAUFER OZRAČJE

VELIKA VEŽA

1

GRŠKI PESNIK

UMETEN JEZIK

15

PORAZDELITEV

4

PREVARA

VRSTA HRANE NEON

HIŠNO OBUVALO

3

NATAŠA URBANČIČ

ŽRTVENIK NIZOZEM. NOGOMETAŠ (RUUD)

VRSTA TLAKA OSLOVO OGLAŠANJE

IZMETAČ

2

ŠIRJAVA

ENA OD DVEH IZKLJUČUJOČIH SE MOŽNOSTI

PRODAJALEC NA VATLE PLOŠČINSKA MERA

17

1

IRANSKA VALUTA GRŠKI EPSKI PESNIK

RUSKI AVTOMOBIL MESTO NA POLJSKEM

ANTIČNA BOJNA LADJA

TRAVA TRETJE KOŠNJE

9

REDOVNICE SV. KLARE

TRINITROTOLUOL

MUSLIMANSKO MOŠKO IME

AVSENIIK

10

DEL OČESA VRSTA PLESA

ALENKA VIPOTNIK

RIMSKO MITOLOŠKO PODZEMLJE SATIRIČNO DRAMSKO DELO PODZVRST GLASBENE PSIHEDELIJE

ČRTA, KI GRE SKOZI SREDINO PREDMETA

TV-ZASLON

DOMAČA PERNATA ŽIVAL

8

5 DISK OPERATING SYSTEM

GLAVNO MESTO SENEGALA

NAVIDEZNI STROKOVNJAK ANGORSKA VOLNA

DESNI PRITOK VOLGE V RUSIJI

ZAČINJANJE JEDI S KISOM

ZEVSOVA MATI

SOLI OLJNE KISLINE FEVDALNI SLUŽABNIK

OSEBNI ZAIMEK

PROSTOVOLJEC

SLOVENSKA GLEDALIŠKA IGRALKA

18

ZADNJI DOBITNIK KRESNIKA (ŠTEFAN)

OPLODNJA

AVTOR: MILAN ČERNJAK

GLASBENA PRIREDITEV

12

13

14

15

16

17

Geslo križanke vpišite na naročilnico in jo pošljite na naš naslov najpozneje do 24. 12. 2008. Izžrebali bomo 10 nagrajencev, ki bodo prejeli knjižno nagrado. Žrebanje bo 29. 12. 2008 v prostorih založbe Modrijan. Nagrajence bomo obvestili po pošti, seznam pa objavili na naših spletnih straneh www.modrijan.si. Zaposleni na založbi Modrijan, njihovi bližnji sorodniki in stalni sodelavci Založbe ne morejo sodelovati.

18

16

SLOVENSKA IGRALKA (IVANKA)

19

20

Nagrade: 1. nagrada: Umberto Eco, Zgodovina grdega 2. nagrada: Michael Palin, Nova Evropa 3.–10. nagrada: Leonard Cohen, Knjiga milosti

Geslo nagradne križanke iz aprilskega (2008) Modrijana: Iskanje lepega v grdem Izžrebani reševalci: 1. nagrada (Tihomir Pinter, 1/125, Trenutki z umetniki): Zvonka Osredkar, Šentvid; 2. nagrada (Lenart Nilsson, Od spočetja do rojstva): Kaja Kosmač, Ljubljana; 3.–5. nagrada (Aleksandar Hemon, Nowhere Man): Marijana Čegovnik, Ravne na Koroškem; Andreja Vesel, Sodražica; Štefan Krampač, Škofije; 6.–10. nagrada (Michael Frayn, Vohuni): Majda Ilc Hussein, Sodražica; Maja Poljšak, Ljubljana; Zinka Benulič, Ribnica; Sonja Zver, Ljubljana; Virineja Kajzer, Ruše. Nagrade smo izžrebancem poslali po pošti.

Način plačila Z gotovino po povzetju: Celotno kupnino plačate ob prevzemu pošiljke. Na ve~ obrokov: Lahko se odločite za nakup do 6 obrokov,* brez obresti. Prvi obrok plačate ob prevzemu pošiljke. Najmanjša vrednost obroka je 15 €. S kartico: Sprejemamo kartice Eurocard, Visa, Karanta, Diners, American Express, Activa. Ob oddaji naročila nam posredujete številko kartice in datum veljavnosti. Vse cene vklju~ujejo DDV.

Dostava Po po{ti: Naročeno boste prejeli najpozneje v 8 dneh od naročila. Stroški dostave se obračunavajo po veljavnem ceniku Pošte Slovenije. Pri naročilu v vrednosti, ki presega 40 €, je dostava brezplačna. Osebni prevzem: Naročeno lahko vsak delovnik od 8.30 do 15.00 prevzamete tudi na sedežu Založbe, Poljanska cesta 15, Ljubljana. O prevzemu nas obvestite na telefonsko številko (01) 236 46 00.

Garancija: Če z naročeno knjigo ne boste zadovoljni, jo lahko brez obveznosti (nepoškodovano) vrnete v 8 dneh od prejema. Zamenjali vam jo bomo za katerokoli drugo knjigo ali vam povrnili kupnino. Če želite naročeno vrniti, pokličite (01) 236 46 00 in razložili vam bomo način vračila. Splo{ni pogoji naro~anja: S podpisom na naročilnici potrjujete, da ste seznanjeni s prodajno-plačilnimi pogoji. Hkrati dovoljujete, da Modrijan založba, d. o. o., pri neposrednem trženju uporablja vaše podatke. Njihovo uporabo lahko kadarkoli prekličete. * Zbirko Euroman lahko plačate tudi v 12 obrokih. Ponudba po cenah, objavljenih v tem katalogu, velja do izida aprilske številke.

www.modrijan.si, www.euroman.si


Modrijan 01.04.08

cyan magenta yellow black

stran 32

www.modrijan.si • www.euroman.si

32

Zadnja beseda

Modrijan založba, d. o. o. Poljanska cesta 15 p. p. 2004, 1001 Ljubljana

Marsovec, ki ni z Lune padel

Foto: Barbara Culiberg

Goran Vojnović V slovenski literarni svet nisem padel ravno z lune. Vsaj tako se mi je zdelo pred časom, ko sem bil še mlad in naiven. Leto in pol sem deloval pri založbi UMco, sodeloval sem tudi pri nastajanju brezplačne knjižne revije Bukla, sem ter tja sem prebral Delove Književne liste, spremljal podelitve Kresnika in gledal slovenske filme, posnete po slovenskih romanih. No, nekaj teh romanov sem tudi prebral in se resnično navduševal nad Lojzetom Kovačičem, Cirilom Kosmačem in Vitomilom Zupanom. Celo pesniško zbirko sem v hormonsko podivjanih gimnazijskih letih spravil skupaj in izdal v samozaložbi. Pa vendar sem kmalu po tistem, ko sem uredniku v priponki elektronskega sporočila poslal rokopis svojega prvega romana, ugotovil, da sem mali zeleni Marsovec, ki z izbuljenimi očmi odkriva čisto nov svet. Bil sem podobno zmeden kot moji trije tajvanski prijatelji, ki so me po sili razmer spremljali na literarnem večeru v Novem mestu in niso mogli verjeti, da je nabito polna novomeška kavarnica lahko tudi izjemno obiskan družabni literarni dogodek, ki ga lahko nastopajoči avtor šteje za izjemen osebni uspeh. Tako kot številni obiskovalci okrogle mize na budimpeškem First novel Festu niso mogli verjeti, ko sem jim omenil, da je v Sloveniji bestseller knjiga, ki se proda v treh tisočih izvodih. Smejali so se in mnogi so najbrž mislili, da se šalim. Drugi so se zmedeno spogledovali in si mislili svoje.

Po eni strani sem v vsem tem času intenzivnega druženja z Nemarsovci odkril, da imamo veliko revij, časopisov in drugih publikacij, ki pokrivajo literarni svet, a tudi to, da je ves ta navidezno pester medijski prostor namenjen zelo ozkemu krogu ljudi. Hkrati, ko so se mi nekateri ljudje pritoževali, da se bojijo odpreti konzervo, da me ne bi dobili kot dodatek k pašteti, in so se začeli zapisi o medijskem fenomenu in o norišnici, povezani z mojo knjigo, so zunaj tega sveta ostajale nepregledne množice Slovencev, ki tega fenomena niso in tudi ne bodo nikoli zaznale. Pravzaprav sem prišel do spoznanja, da

je literarni svet tako močno povezan in prepleten, a hkrati skoraj hermetično zaprt, da pogosto kar nekako ne opazi sveta zunaj svojih meja. In tu sem našel močne vzporednice s filmskim svetom, ki sem ga kot diplomant AGRFT poznal veliko bolje. V obeh svetovih se vsake toliko pojavi med vpletenimi lažni občutek nekega izjemnega dogodka, potresnega sunka odlične knjige ali filma, ki tako močno vznemiri vse in vsakogar, a vendar ga v zunanjem svetu v resnici zazna le malokdo. Filmski in literarni svet imata namreč v Sloveniji občutek neke veli-

kosti in pomembnosti predvsem zaradi svoje razklanosti, klanovstva in različnih interesnih skupin, ki druga proti drugi vsakodnevno nastopajo in se bijejo na najrazličnejših nivojih. Če bi bili vsi literati ali filmarji ena velika družina, bi kmalu skupno prišli do ugotovitve, kako majhna in nepomembna družina so. Tako pa se kot veliki in močni karteli ob ameriško-mehiški meji borimo za prevlado, ta pritlehna borba za državne subvencije, nagrade, priznanja, medijsko pozornost in ugled pa nas vsakodnevno dela še manjše, še bolj smešne, še bolj uboge. Tako literate kot filmarje te njihove interne igrice v

očeh nevpletenih spreminjajo v vedno manj pomembne akterje na slovenskem družbenem prizorišču. V filmskem okolju, v katerem se posnameta dva celovečerna filma letno, vsakoletno nagrajevanje nima ravno pretiranega smisla in ne more imeti določene teže v širšem družbenem prostoru. Zato so raznorazne zakulisne igrice, ki so se dolga leta odigravale v boju za te nagrade, s tega vidika naravnost patetične, njihovi udeleženci pa pomilovanja vredni. In skoraj enako velja tudi za literarni svet, pa najbrž tudi za gledališkega, slikarskega, glasbenega.

Naj zaključim s pomenljivim primerom iz košarkarskega sveta. Ko je Olimpija pred leti dosegala največje mednarodne uspehe in se uvrstila celo na zaključni turnir četverice v Rimu, so v domačem prvenstvu varčevali z močni ter pogosto izgubljali proti precej šibkejšim nasprotnikom. A zaradi tega se takrat nihče ni pretirano vznemirjal, saj so se vsi zavedali Olimpijinih višjih ciljev. Čas bi bil, da si tudi naša kultura zastavi višje, mednarodne cilje in se dokončno izkoplje iz primeža domačih peskovniških zdrah. Naš prostor je namreč izrazito premajhen, da bi bil za kogarkoli, ki resno deluje na področju kulture, dovolj velik.

Obiščite 24. slovenski knjižni sejem od 26. do 30. novembra 2008 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Naš razstavni prostor boste našli v veliki sprejemni dvorani (pritličje), knjige pa bodo na voljo tudi v prvem preddverju. Vabljeni, vstop je prost! Veseli smo, da so organizatorji jesenskega knjižnega sejma – edinega, kjer imamo možnost predstavitve vsi založniki – končno spoznali, da zaračunavanje vstopnine precej razblini njegov pomen. Tako bo letos že drugič vstop v ta knjižni hram prost. Pridite in se naužijte knjig: z našim časopisom v roki se boste še laže odločili za nakup. Uredila: Bronislava Aubelj Sodelavci: Milan Černjak, Uroš Kalčič, Suzana Koncut, Maja Novak, Primož Oberžan, Aljana Primožič, Alenka Vesenjak, Goran Vojnović Oblikovanje: Branka Smodiš Prelom: Goran Čurčič, Dušan Obštetar (križanka) Izdala in založila: Modrijan založba, d. o. o. Direktor: Branimir Nešović Prodaja in trženje: Lidija Gorenc (oglaševanje), Tina Jurković (PR), Jožica Robnik (telefonska prodaja) in Aleš Vesel (vodja)

Tisk: SET, d. d., Vevška c. 52, Ljubljana Naklada: 47.000 izvodov Ljubljana, november 2008 Naslednja številka izide aprila 2009.

Modrijan založba, d. o. o. Poljanska cesta 15 p. p. 2004, 1001 Ljubljana telefon: (01) 236 46 00 faks: (01) 236 46 01 e-pošta: prodaja@modrijan.si

Če se vam je ta izvod Modrijana po naključju znašel v rokah in želite naslednjo, aprilsko izdajo prejeti na svoj naslov, nam ga sporočite po telefonu, z dopisnico ali na e-naslov jozica.robnik@modrijan.si. Poslali vam jo bomo takoj po izidu. Prav tako vas vabimo, da nam sporočite svoje mnenje o časopisu, oceno katere od knjig, predlog itd. Pišite nam na casopis@modrijan.si.


05Modrijan_NOV08