Page 1

Zannah Kearns

Ne obupaj Niki.indd 3

16.8.2012 20:33:34


Prvo poglavje

Za Andyja, Phillipa in Bridget

5

Ne obupaj Niki.indd 5

16.8.2012 20:33:35


Prvo poglavje

PRVO POGLAVJE

″Torej, kaj je hotela gospodična K?″ je vprašala Akiko in v ritmu brcala svojo šolsko torbo, medtem ko je pred šolskimi vrati čakala na Niki. ″Oh,″ je zavzdihnila Niki in stopila v korak z njo proti avtobusnemu postajališču. ″Želi samo preveriti, če so naše zgodbe take, kot je takrat rekla, da naj bi bile: zanimive. Razumela sem, da ima v mislih pravo vrsto zanimivosti.″ ″Aha.″ ″Napačna vrsta zanimivosti te privede k psihologom, ki uredijo, da svoje občutke razložiš z uporabo lutk. Kot da bi to pozabila.″ ″Sliši se skoraj zabavno … Torej nobenih čistilcev oken, ki režejo mami stran glavo?″ ″Mislim, da ne.″ ″Škoda.″ ″Saj ne morem verjeti, da še vedno zganja tak cirkus zaradi tega,″ je rekla Niki. ″Takrat sem bila šele v šestem razredu - še preden sem sploh prišla v višji letnik! Misliš, da sem še vedno glavna tema pogovorov med učitelji: To je pa tale čudaška in strašljiva, malce premaknjena punčara, ki ji ni treba plačevati šolnine - saj bo spridila še vse druge polikane bogatinske otročiče na elitni šoli sv. Magde?″ 7

Ne obupaj Niki.indd 7

16.8.2012 20:33:36


Ne obupaj, Niki

″Mogoče se pa boji, da boš v svoji naslednji zgodbici še njo razsekala na koščke.″ ″Sploh ni slaba ideja.″ ″Si pozabila, da sem tudi jaz eden izmed polikanih bogatinskih otročičev, hvala lepa?″ je Akiko zaigrala užaljenost. ″No, zdaj veš, kako je z mano. Ne bom ti več polnila glave s svojo domišljijo, ki je bolj smrdljiva kot čarovničina podpazduha.″ ″Kakšna srčkana prispodoba. Pohiti, zamudili bova avtobus.″   ″Ali je kaj narobe?″ je vprašala Niki, ko so vsi v razredu že dobili vrnjene svoje zgodbe, le ona ne. Prvi teden na novi šoli - povrhu je bila to še zasebna dekliška šola, kjer se Niki ni počutila preveč domače -, pa je že zašla v težave. ″Samo ne povejte mami, prosim vas.″ ″Saj bo vse v redu, dragica, kar pomiri se,″ je rekla gospa Hughes in vstala, da bi nadaljevala z učno uro. ″A vseeno bi se rada o tem pogovorila s tvojo mamo, samo zaradi formalnosti. Zdaj se pa usedi nazaj, da bomo lahko nadaljevali z nalogo o vremenu.″ Niki je bilo prav malo mar za vreme. Hotela je svojo zgodbo nazaj in si hkrati želela, da je nikoli ne bi napisala. Ampak takrat jo je preprosto morala napisati – napolnjevala ji je glavo, tako kot še mnoge druge sanje, ki 8

Ne obupaj Niki.indd 8

16.8.2012 20:33:36


Prvo poglavje

so jo preganjale še cel naslednji dan. Moški je na notranjem dvorišču pomival okna. Niki je gledala televizijo, medtem ko je stal na drugi strani zastekljenih dvoriščnih vrat in jih milil z brisalcem za pomivanje oken. Pogledala je navzgor in opazovala, kako milnica v spreminjajočih vzorcih polzi navzdol po okenskem steklu. Vzel je drug brisalec in z nekaj spretnimi potezami obrisal steklo, da je bilo spet čisto, suho in bleščeče. Tako zelo čisto, da se ji je zazdelo, da med njima sploh ni več okna; samo še zrak. Pogledala je navzgor, naravnost v njegove oči; v oči pomivalca oken z metlami in vedri in brisalci. Nasmehnil se ji je. Zdelo se ji je, da med njima ni ničesar, nobenega okna, ki bi mu preprečilo, da bi vstopil in jo zadušil s svojo sivo pomivalko. Tako hitro bi ji zatlačil tisto cunjo v grlo, da ne bi mogla niti zastokati. Nato pa bi jo razsekal na kosce, jo pospravil v vedro, odnesel domov in jo pojedel. Niki je hitro stekla iz sobe čez hodnik v spalnico in podložila stol pod kljuko. To je enkrat videla po televiziji in bila je presenečena, da resnično deluje. Začela je pisati zgodbo, naslonjena na vrata omare, od koder je imela razgled na vrata in okno. Medtem ko je pisala, je njena domišljija zašla v še temačnejše vode. Zamišljala si je, da pomivalec najprej ubije njeno mamo, ki jo je želela zaščititi pred njim. Z nasmeškom na obrazu ji odreže glavo. Pisala je o tem, kako se je skrivala na podstrešju, tem­ nem, kot so temna netopirjeva krila, in poslušala njegove­ 9

Ne obupaj Niki.indd 9

16.8.2012 20:33:36


Ne obupaj, Niki

korake, medtem ko so glasovi postajali vse glasnejši, tema pa vedno bolj grozeča. Zgodbo je napisala zato, ker je ni želela obdržati v svoji glavi. Če jo bo zapisala na papir z vsemi grozljivimi podrobnostmi­, je razmišljala, potem bo izginila in se razblinila. Tako kot kup stare šare v zavezanih plastičnih vrečah, ki jih smetarji nato odpeljejo nekam stran. Niti sanjalo se ji ni, da ji bo njena zgodbica povzročila toliko težav.   ″O čem boš pa tokrat pisala?″ jo je vprašala Akiko, ko je Niki izstopala na svoji postaji. ″O odiranju majhnih kužkov? Prekuhavanju zajčkov?″ ″Ti si še bolj prismojena kot jaz.″ ″Samo vprašam.″ ″Samo zato, ker je moj oče razvpit kriminalec, še ne pomeni, da sem tudi jaz psiho, tako da veš.″ Niki ni točno vedela, kdaj se je začela šaliti na račun svojega očeta - a vsakič jo je ob tem čudno stisnilo v želodcu. Pretvarjala se je, da ji je vseeno, a šale preprosto niso bile smešne. ″Tako vsi pravite,″ je rekla Akiko in s posmehljivo sumni­ čavostjo privzdignila obrv. ″Se vidiva v ponedeljek, spaka.″ ″Lepo se imej, zguba.″ Niki je hodila od avtobusne postaje proti ogromni hiši Mun­roejevih, kjer sta z mamo stanovali. Odkar pom­ni, sta se Niki in njena mama Angela selili od hiše do hiše, 10

Ne obupaj Niki.indd 10

16.8.2012 20:33:36


Prvo poglavje

v katerih je mama delala kot negovalka za starejše ljudi. Redkokdaj sta ostali dlje kot dva semestra - v tem času so ljudje že ugotovili, da je bil njen oče ″neprijetnega značaja″, in tako sta se spet morali preseliti. Z očetom sicer nista imeli nobenega stika, a to ni kaj dosti pomagalo. Takoj, ko sta zaslišali šepetati umor, droge­, zapor­ - morda se je katera od učiteljic spozabila pred katero od sošolkinih mam pri sobotni vaji pilatesa -, je Angela že začela iskati drugo delo. ″Tako je najlažje,″ je vsakič rekla mama. To je bilo njuno najdaljše bivanje v eni hiši. Dve leti. Profesor Munroe je umiral za boleznijo, ki ga je popolnoma ohromila - ni več mogel hoditi, premikati rok in komaj je lahko še govoril. Njegova žena Beatrice je bila nekoč ravnateljica na šoli svete Magdalene in je Niki uredila brezplačno šolanje. Popper, Munroejev Jack Russell terier, je zdrvel po dovozu in skočil v Nikijino naročje ter se zvijal v obupanem poskusu, da bi jo polizal po obrazu. ″Že v redu, Pops, pomiri se! Saj nisem prvič prišla domov!″ se je smejala Niki. Vstopila je skozi zadnja vrata, odložila plašč in vzela Pop­perja v naročje. Z licem je podrgnila ob njegovo mehko dlako, Popper pa se je od mahanja z repom kar tresel. ″Domača naloga lahko še malo počaka, Pops. Najprej si bom malo odpočila.″ Odšla je v kuhinjo pozdravit mamo in poiskat kaj za pod zob. ″Saj nimam izbire!″ je zaslišala svojo mamo. ″Ne preostane mi drugega.″ 11

Ne obupaj Niki.indd 11

16.8.2012 20:33:36


Ne obupaj, Niki

Niki je začutila jezo v maminem glasu in obstala na hodniku pred kuhinjskimi vrati. ″Daj, no, kaj pa govoriš – ′ne preostane mi drugega′. Samo poslušaj se! Beatrice Munroe je zlagala skodelice v razpenjeno vodo, ki je bila tako vroča, da so ji roke kar pordele. Razpljusknila je vodo, da bi naredila še več mehurčkov, nato pa se obrnila k Angeli. ″Niki lahko ostane tukaj pri nama, da veš. Ti pa le pojdi. Med prazniki te bo prišla obiskat, ti pa se lahko kadarkoli prideš sem odpočit.″ ″Tega ne bi mogla storiti!″ je rekla Angela. ″To ne bi bilo dobro za Niki. Preveč jo imam rada.″ ″Temu ti praviš ljubezen - prikrajšala jo boš za enkratno priložnost! Tukaj ima polno štipendijo na eni najboljših zasebnih šol! Dobro ji kaže, Angela. Saj vidiš, kako dobro se tukaj počuti. Celo življenje si jo selila iz enega kraja v drugega - še sama si rekla, da te skrbi, ker Niki nikoli ni imela pravega doma. Sedaj jo boš pa spet iztirila?″ ″Ali sploh veš, koliko časa mu je še preostalo? Oprosti, da sem tako črnogleda, a če gre samo za nekaj tednov ali mesecev, se mi zdi nespametno, da gre Niki s teboj. Mogoče se boš pa vrnila prej, kot si misliš.″ Angie je prijela lonček svoje zdaj že hladne kave in ga ponesla k ustom. ″Pomisli na otroke, ki živijo v internatih,″ je nadaljevala Beatrice. ″Lahko te bo obiskala skoraj vsak konec tedna. Želez­niška povezava je zelo dobra.″ 12

Ne obupaj Niki.indd 12

16.8.2012 20:33:36


Prvo poglavje

″Ampak Niki rabi mamo.″ ″Saj jo bo še vedno imela! Semestri so kratki - skupaj bosta preživljali zimske počitnice, nato pa še dolge poletne. Pri naju bo samo v času šolskih semestrov, kar je še manj časa, kot ga otroci preživijo v internatu. Saj veš, kako zelo rada je tukaj.″ ″V tem grmu torej tiči zajec, kaj?″ Niki je še tesneje objela Popperja. Skozi odprtino med vrat­nimi tečaji je videla Beatrice, ki je stala pri kuhinjskem oknu. ″Oprosti, Bea,″ je po kratkem premoru rekla Angie, ″sem se že odločila.″ ″Res misliš, da bo to dobro za Niki? Odpeljala jo boš naravnost k izvoru vseh svojih težav. Ali je to odločitev dobre mame?″ ″Samo zato, ker po meni niso poimenovali celega šolskega oddelka in nimam univerzitetne diplome, še ne pomeni, da nisem bila dobra mama …″ ″Ah, daj no, Angela, saj nisem tako mislila. Ne obračaj mojih besed. Če rečem, da si najboljša hišna pomočnica, kar sem jih kdaj imela, ni v tem nič pokroviteljskega ali ponižujočega. Ko ti morajo neznanci brisati rit in ne moreš požirati hrane, ne da bi ti tekla po bradi - to je ponižujoče.″ ″Daj, no, Bea.″ ″Samo upala sem, da boš ostala z nama do konca,″ je tiho rekla Beatrice. ″Peter te obožuje. Tako zelo dobro vplivaš nanj - na oba, pravzaprav. Lepo si skrbela zanj. Če pomislim, da bom morala najeti novo negovalko …″ 13

Ne obupaj Niki.indd 13

16.8.2012 20:33:36


Ne obupaj, Niki

″V vsakem primeru boš kmalu potrebovala izučeno negovalko. Jaz se ne bom več znašla v tej vlogi, ko bodo stvari postale … no, saj veš, kaj ti hočem povedati.″ ″Kljub temu sem te hotela obdržati. Upala sem, da boš ostala vsaj še toliko časa, da bo Niki končala šolanje in se vpisala na univerzo. Potem bi si lahko poiskala drugo službo in se nastanila pri nas - lahko bi se izšolala za negovalko, saj si še mlada. Tako bi lahko Niki ostala pri nas, kjer se dobro počuti. Zanjo ni najbolje, da bi se spet preselila.″ Zaslišalo se je škripanje maminega stola, ko je vstala. Po hodniku je skozi mlečno steklo na vhodnih vratih pro­di­rala medla svetloba. Bil je oktober in dan se je že vid­no krajšal. S kotičkom očesa je Niki zaznala gibanje. Obrnila se je in zagledala profesorja Munroeja, ki se je na električnem vozičku pripeljal iz svojega kabineta. Molče sta se spogledala in skupaj prisluškovala pogovoru. Niki ni razumela, zakaj njena mama tako vztraja pri ponovni selitvi. To ni imelo nobenega smisla. Le zakaj bi morali oditi? Zakaj ni nobene druge možnosti? Gospa M je vendar hotela, da ostaneta. Jaz ne grem nikamor, je odločno pomislila Niki. ″Zakaj pa ne pride on sem - saj je zadosti prostora?″ ″Ne poznaš mojega očeta, Bea. Na kaj takega ne bi nikoli pristal.″ Niki je pogledala Petra. Kljub njegovemu brezizraz­ nemu obrazu mu je iz oči vendarle razbrala, da je nad 14

Ne obupaj Niki.indd 14

24.8.2012 14:38:53


Prvo poglavje

tem prav tako presenečen kot Niki. Saj njena mama vendar ni imela očeta - umrl je, še preden se je Niki rodila. Tako kot njena babica. Mama je o tem nerada govorila, a Niki je bila prepričana, da sta oba njena stara starša že zdavnaj pokojna. ″Ko sem pred štirimi leti zadnjič videla mamo …″ Niki je postalo slabo. ″… sem ji morala obljubiti, da bom skrbela zanj. To je bila njena poslednja želja. Prisegla sem, da bom kljub vsemu naredila, kar je prav in mu pomagala. To moram storiti za svojo mamo. Ne gre drugače. Trdno sem odločena­.″ ″Kdaj si ji pa mislila povedati?″ je vprašala Beatrice s tako utrujenim in izžetim glasom, kot da je njena hiša že napol prazna­. ″Ne vem še,″ je odgovorila Angie. ″Kako pa naj ji sploh razložim situacijo z očetom? Morda bi ji pa lahko rekla, da je pač nek starček, za katerega bom od zdaj naprej skrbela.″ V tem trenutku se je Niki sklonila in spustila Popperja iz naročja. Zaslišalo se je praskanje pasjih krempeljcev po kamnitih ploščicah, ko se je v divjem teku pognal v kuhinjo. Angie in Bea sta z začudenjem na obrazih pred vrati zagledali Niki. ″Si mi hotela natvesti še eno laž?″ je vprašala mamo. Angie se je opravičevala: ″Niki, ljubica, poslušaj …″ ″Me sploh ne zanima,″ je rekla Niki, ″nič več ti ne verjamem.″ 15

Ne obupaj Niki.indd 15

24.8.2012 14:38:53


Ne obupaj, Niki

″Kaj, če bi šli skupaj nahranit konje?″ je vprašala Beatrice in podržala ključ od konjske staje. Niki je za trenutek pogledala ključe, nato pa zdrvela po stop­nicah navzgor, z vso močjo zaloputnila vrata, jih odprla in jih spet zaloputnila. Lastna mama se ji je zlagala! Tega si sploh ni mogla predstavljati. Sama ji nikoli ne bi prikrivala česa tako pomembnega. Z mamo sta vedno držali skupaj. Ampak tole ni bila samo majhna izmišljotina. Mama ji je zamolčala, da so njeni stari starši še živi. Celo življenje jo je zavajala! Sedela je na postelji in preštevala vse mamine laži. Niso bile čisto prave laži - bolj prazne obljube. Kolikokrat ji je na primer že obljubila, da se jima ne bo treba spet seliti in zamenjati šole? Najbolj pa jo je bolela laž o njenih starih starših. Čudno se ji je zdelo, da bi nekdo zatajil svoje starše. In kaj je mislila s tistim ″kljub vsemu″? In sedaj bosta šli živet k človeku, ki naj bi bil njen dedek. Kaj pa profesor in gospa Munroe? Njuna hiša je postajala Nikijin dom; je pravilno ugotovila gospa Mun­ roe. Niki je tudi edina lahko razumela profesorjevo nerazločno govorico, medtem ko se je Beatrice pogosto nemočno sklanjala nadenj in v obupu ponavljala: ″Kaj si rekel, dragi? Ponovi, prosim.″ Takrat se je profesor Munroe zravnal v stolu, naveličano stresel z glavo in na pomoč so poklicali Niki. Sedaj pa ga bosta kar naenkrat zapustili­? Nekdo je potrkal na vrata. 16

Ne obupaj Niki.indd 16

16.8.2012 20:33:36


Prvo poglavje

″Lahko vstopim?″ Niki je še tesneje objela svoja kolena in se ugriznila v ustnico. Tako nepremično je strmela predse, da bi njen pogled lahko izvrtal luknjo v steno. ″Niki.″ Angie je stopila do postelje, a namesto da bi se usedla nanjo, je obstala in se živčno prestopala. ″Mrtev, še preden sem se rodila, kaj?″ je rekla Niki in prekinila mučno tišino. ″Kar dobro je okreval za mrtveca, kajne,″ je rekla Angie in se poskusila nasmehniti. ″Oprosti. Ne vem, kaj naj ti rečem. Nisva bila v najboljših odnosih - nikoli naju ni videl in najboljše in najlažje je bilo reči, da sploh ne obstaja. Ali lahko to razumeš?″ ″Ne.″ ″Ah, ljubica - poslušaj …″ ″Kje pa je babica?″ ″Babica je res mrtva … Ampak njo si nekajkrat videla.″ ″Kako to misliš?″ ″Ali se spomniš babi Smith?″ Angela in Niki sta se vsako leto, včasih celo večkrat, dobili z babi Smith. Angela je povedala Niki, da je skrbela zanjo, ko si je babi Smith zlomila kolk. Niki naj bi bila takrat še dojenček. Smith je zelo pogost priimek in Niki sploh ni pomislila, da sta v sorodu. Še naprej sta obdržali stike in hodili na čaj v kavarno ali pa na sprehod v živalski­vrt. Od babi Smith je Niki redno dobivala darila za božič in rojstni dan. Pogosto so bila to draga darila. Zdelo se ji je čudno, da Angela dovoli babi Smith 17

Ne obupaj Niki.indd 17

16.8.2012 20:33:36


Ne obupaj, Niki

pošiljati­ darila, medtem ko nikomur od svojih bivših oskrbovancev tega ni pustila. Niki je imela babi Smith zelo rada; pisala ji je pisma in za srečo vsakič pobožala njeno fotografijo; vse dokler ji Angie ni povedala, da je umrla. Niki ni bila povsem prepričana, kaj točno bi se spremenilo, če bi vedela, da je babi Smith v resnici njena babica. Kljub temu se ji je zdelo to zelo pomembno. Tako dolgo je poznala to žensko, v resnici pa sploh ni vedela, kdo je. ″Zakaj pa greva skrbet za tvojega očeta, če ga pa sovražiš?″ ″Saj ga ne sovražim. Nisva se najbolje razumela. Mami sem obljubila, da mu bom pomagala, če bo potrebno. Ljubila ga je in poleg tega je le moj oče.″ ″Kje pa živi?″ ″V Londonu. Poslušaj, Niki, Beatrice ima prav. Tukaj imaš vse, kar potrebuješ. Celo življenje sva se samo selili. Boljše šole, kot je Sv. Magda, ne boš našla. Za vse to te ne morem prikrajšati. Sploh pa me lahko prideš med počit­ nicami obiskat v London. Lahko pa da bom zelo kmalu nazaj, če bo oče … hočem reči, če očetu ni ostalo več dosti časa.″ London. Že beseda je zvenela gromozansko. Niki je pogledala svojo mamo, vso drobno in bledo - čisto nič si nista bili podobni. Rodila jo je že pri šestnajstih­, pustila je šolo in čisto sama skrbela za otroka. Nič čudnega, da se z očetom nista razumela - zakaj bi drugače lagala o svojih starših? Sedaj pa se bo morala 18

Ne obupaj Niki.indd 18

16.8.2012 20:33:36


Prvo poglavje

soočiti in celo skrbeti za tega svojega očeta, ki jo je zavrgel prav zaradi nje. ″Kdaj torej odpotujeva?″ ″Niki, ali si slišala, kaj sem rekla …″ ″Sem.″ ″Kaj pa, če ti ne bo všeč?″ ″Potem se bom pa kujala, ti pa mi boš zaradi same slabe vesti kupila iPod.″ ″Kar misli si.″ Angela je padla na posteljo in jo objela. ″Hvala ti. Brez tebe tega ne bi zmogla.″ ″No, kdaj torej greva?″ ″Takoj ko se konča tvoj semester … To je že čez dva tedna - poiskati ti moram novo šolo. Toliko stvari je treba še narediti. Ah, ljubica, kako sem vesela, da greš z mano. Ti in jaz, kajneda? Nič na svetu naju ne more ločiti.″ Angie se je nasmehnila in jo poljubila na lase. Niki se je z objetimi koleni naslonila na mamo in se zastrmela v preprogo. Prepričana je bila, da sta tukaj končno našli svoj dom, zdaj pa se bo spet vse obrnilo na glavo.

19

Ne obupaj Niki.indd 19

16.8.2012 20:33:36

Ne obupaj, Niki  

Mladinski roman o Niki, ki se preseli v London in odkriva laži in skrivnosti svoje družine. Medtem se spoznava z novo šolo, novimi obrazi in...

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you