Page 1

www.mladinska.com/revije • meseËnik • letnik 3 • 3,16 EUR za naroËnike v vrtcu, 3,39 EUR za individualne naroËnike, 3,70 EUR v prosti prodaji

2, oktober 2009

• HRUŠKA • »EBELA • SPANJE • RIMLJAN


MOJA NALOGA

1. V reviji poišËi

nalepi

nalepke in z njimi dopolni sliko. 2. Kaj dela

jeseni kmet? Pripoveduj. 3. Imenuj ptice,

ki bodo jeseni odletele v južne kraje. 4. Obkroži živali,

ki si jeseni pripravijo zalogo hrane. 5. Kaj se jeseni

zgodi z listi? Nariši gozd. 8 10

nalepi


nalepi

11 9

PRIPRAVILA: JASNA MERC, VIR: DOTIK OKOLJA 1, DELOVNI ZVEZEK 2. DEL, MKZ, ILUSTRACIJA: POLONA LOV©IN

nalepi

nalepi

nalepi


RASTLINE

a k s Hru

o zraste zelo hk la ki o, ev dr o dn sa je a šk Hru sadnimi ed m ik Ën ti bo ne t ko Je . ko viso Ënikih so po ti bo ne h ki ns to be a N i. es ev dr soËni in sladki pa ki uš hr na , ne te an di va na 10 plodovi.


DEBLO

VE» HRUŠK, VE» OKUSOV Hrušk je veË vrst in njihovi plodovi se med sabo lahko zelo razlikujejo po okusu. Niso vse hruške sladke. Kakšne so lahko prav trpke. Tudi mehke niso vse enako. V nekatere zagrizemo z lahkoto, v druge komajda. Tiste bolj trde so primernejše za ozimnico.

• S  amorasla hruška je trnasto gozdno drevo, iz katerega smo ljudje vzgojili sadno hruško. • Hruškov les je zelo trd, kakovosten in cenjen. • Hruške so odliËne za mošt, kompot in sladice, najboljše pa so sveže, ki jih utrgamo na drevesu. 13

KRI©TOF DOVJAK, ILUSTRACIJA: POLONA LOV©IN, FOTOGRAFIJA: SHUTTERSTOCK

hruške je lahko kar debelo. Pokrito je s trdim, razpokanim lubjem sivorjave barve. Listi hruške so zgoraj gladki in temnozelene barve. Spodaj so svetlejši in dlakavi. Veliko mladih vejic ima na koncu trnaste vršiËke, tako da te hruška lahko tudi zbode.


»LOVE©KO TELO

DEDEK V NASLANJA»U Opazujmo dedka, ki po kosilu sedi v naslanjaËu in bere. Nekaj v Ëasopisu ga je zjezilo, a je hitro spet pomirjen. Diha poËasneje in globlje. 28 Njegove veke so vse težje. Aha, oËi so zaprte.


Dedkova glava zaniha in se spusti k prsim. Še preden zašepetamo, da je zakinkal, ded glasno zasmrËi. Zdaj trdno spi … Ne. S smrËanjem zbudi samega sebe. Zdrzne se, odpre oËi, dvigne Ëasopis, popravi oËala in bere naprej, Ëeprav je zaspan.

ZASPANOST Vsi postanemo prej ali slej zaspani, ne samo dedek. Zaspanost nas ovira pri igri in delu. Le kako bi to tegobo premagali? Starejši hoËejo vËasih malo pogoljufati in pijejo kavo ali pravi Ëaj, ampak zaspanost se ne pusti kar tako. Zaspanost lahko ljudje in živali premagamo samo s spanjem.

DOBRO JE, DA LAHKO SPIMO Brez spanja bi se naše telo namreË tako utrudilo, da bi od budnosti kar umrli. Budnost in spanje sta dve povezani znaËilnosti našega telesa. Zelo se razumeta in dopolnjujeta. V budnosti naše telo lahko dela z mišicami in z glavo. S spanjem pa se celotno telo in možgani odpoËijejo in naberejo novih moËi. 29

revija mini moj planet  

revija o naravi in živalih za otroke

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you