Issuu on Google+

www.mladinska.com/mojplanet • MESEČNIK, ŠT. 6 • FEBRUAR 2010 • LETNIK 5 • 3,47 € za naročnike v šoli, 3,72 € za naročnike na domu, 4,10 € v prosti prodaji

REVIJA, S KATERO SE ZABAVAM IN RAZISKUJEM SVET

TEST

Živalske sledi a j i n e K 6

Nagradni razpis za naj risbo

Te kaj meče puberteta?

Po s t e r

1


sesalci

4


Telesne značilnosti Poljski zajec ni prav velik, tehta od dva do pet kilogramov, v dolžino pa meri od 40 do 70 centimetrov, z repom še kakšen decimeter več. Rep je zgoraj črn, spodaj bel. Črna lisa je tudi na vrhu zadnje strani uhljev. Njegova življenjska doba je do 13 let, vendar v naravi redko doživijo pet let, najbolj so ogroženi v prvem letu življenja. Kakšnih posebnih vidnih razlik med samci in samicami ni. Poljski zajec zelo dobro voha in sliši. Dolgi uhlji so v primerjavi s telesom nesorazmerno veliki in se premikajo vsak zase. Ker ima oči ob straneh, vidi na vse strani, ne da bi moral obračati glavo. Ko počiva, je vedno obrnjen proti vetru, tako pravočasno zavoha nevarnost in zbeži.

Le kaj počnejo v tem globokem snegu zajci? Ne domači, ampak divji ali poljski, ki živijo zunaj? Tista dolgouha, plašna bitja, ki te lahko na smrt preplašijo, ko se tik pred tabo poženejo v dolgih skokih izza kakšnega grma. Pa nimaš prav veliko časa za strah, saj so zajci zelo zelo hitri – in že jih ni. Najraje so kje v bližini njive z okusnim zeljem, koruzo, korenjem ... skratka z zelenjavo.

Četudi gloda, ni glodavec …

Kako nasuješ zajcu soli na rep …?

Zajce so zaradi zob dolgo prištevali med glodavce, potem pa ugotovili, da obstajajo razlike – ne le v številu zob, ampak naj ne bi imeli niti skupnih prednikov. Njihovo telo je pokrito z gosto dlako, ki jih ščiti pred hudim mrazom pozimi in močnim dežjem v drugih letnih časih. Tudi če pade pozimi temperatura pod minus 20 °C, jih ne zebe. Tik ob koži jih namreč greje mehka, kodrasta poddlaka, to pa prekriva daljša in debelejša naddlaka. Pozimi se barva dlake nekoliko spremeni, postane svetlejša. Dlako jeseni in pomladi menjajo.

Njegove zadnje tace so močnejše in daljše od prednjih. Zato lahko zelo hitro teče ter visoko in daleč skače. Giblje se predvsem s skoki, pri teku meče zadnje noge pred prednje in tako v snegu pušča za sabo značilno sled v obliki črke Y. S hitrim cikcak tekom se zajec rešuje pred svojimi naravnimi sovražniki, predvsem lisicami, mladičem so nevarne tudi kanje, nemalokrat pa postanejo plen domačih mačk. Zajec lahko teče tudi do 65 km na uro, pa še zadiha se ne pretirano, saj ima dobro razvita pljuča. 5


ljubljenčki

p l s P e s s

Psi najbolj uživajo, kadar lahko s svojim lastnikom kaj počnejo – gredo z njim na sprehod ali v hribe, mu prinašajo žogice, skupaj skačejo čez veje ali potoke, se igrajo skrivalnice. Če so sami, jim je dolgčas. Všeč jim je, če se kaj naučijo, in nam to ponosno pokažejo. Psi pa tudi zelo radi plešejo.

12


om Človekov najboljši prijatelj Pes že več tisoč let spremlja človeka in mu pomaga preživeti. Nekdaj je bil njegov nepogrešljivi spremljevalec na lovu in je varoval njegovo bivališče pred divjimi živalmi ali nepovabljenimi gosti. Zdaj so psi predvsem človekovi družabniki, pomagajo pa tudi pri reševanju izgubljenih ljudi in ponesrečencev izpod ruševin in plazov, so vodniki slepih ali invalidnih oseb. Pasja ljubezen je neizmerna; psi imajo svoje lastnike radi poleti in pozimi in nas razveseljujejo tudi takrat, ko se nam zdi, da nam gre vse narobe. Zato moramo tudi mi biti njihovi prijatelji. Psu ni mar, koliko smo stari, kako smo oblečeni ali v katero šolo hodimo, važno je, da ga imamo radi. Imeti rad psa ne pomeni, da mu moramo kupiti veliko igrač ali pasjih piškotov. Psi so srečni, če se lahko z nami učijo in spoznavajo svet.

Učenje s klikerjem Pri šolanju je najbolj pomembno, da bo pes razumel, kaj od njega želimo oziroma katero njegovo početje nam je všeč. Pred več kot 60 leti so znanstveniki, ki so se ukvarjali tudi z učenjem delfinov, ustvarili kliker. To je preprosta napravica v plastičnem ohišju, ki ob pritisku oddaja kovinski zvok. S klikom živali povemo, da je nekaj naredila točno tako, kot si želimo, kliku pa sledi nagrada za dobro opravljeno delo. Ker ima pes rad nagrado, bo vedenje, ob katerem je zaslišal klik, ponovil. Navodilo za klikanje je preprosto: ko pes naredi nekaj, kar nam je všeč, kliknemo, kliku pa sledi nagrada.

Pozitivna motivacija Psi so radovedna bitja in prekipevajo od želje, da bi se učili – kako nesti košaro v gobčku, dati tačko, narediti preval ali pomahati. Ker pa nas ne razumejo in ne znajo govoriti, moramo učenje po pasje prilagoditi. Vsi psi so pametni in se lahko naučijo na stotine stvari, le mi se moramo potruditi, da bomo dobri pasji učitelji. Tako kot ljudje imajo tudi psi in sploh vse živali radi, da jih pohvalimo in nagradimo, ne marajo pa, da jih kaznujemo. Pozitivna motivacija pomeni, da psa za vedenje, ki nam je všeč, nagradimo. Za nagrado mu lahko damo pasji piškotek, košček sira ali salame, mnogi psi pa imajo radi tudi jabolka, borovnice ali banane. Nagrada je vse, kar ima kuža rad, tako se lahko za nagrado s psom tudi poigramo. 13


države sveta

n a e i K j

Nairobi

Ena najbolj turistično razvitih dežel na vzhodnem delu afriške celine je po svetu znana predvsem po številnih narodnih parkih in divjih živalih ter po plemenu Masajev.

Nairobi je glavno mesto nekdanje angleške kolonije. Vse do leta 1963 so v deželi vladali belopolti kolonialisti, ki so v njej pustili globok pečat. Tako je danes mesto sodobna gospodarska in upravna prestolnica dežele. Ob prvem sprehodu po ulicah glavnega mesta sem bil presenečen nad njegovim utripom. Visoke stolpnice, polno trgovin, na ulici veliko ljudi in gost promet. Pred tem sem o Nairobiju slišal kar precej opozoril. Predvsem zaradi ne-varnosti. Nairobija se drži sloves, da je »Nairobbery«. 16

Dežela, ki je za skoraj 30-krat večja od Slovenije, je znana po narodnih parkih, kjer živijo divje živali. Tako je v državi 52 narodnih parkov in živalskih rezervatov. Večina obiskovalcev pride v Kenijo na nekajdnevni safari. Eden od najbolj obiskanih je svetovno znani rezervat Masai Mara, ki slovi po največji koncentraciji divjih živali.


Narodni rezervat Masai Ma

ra

Masai Mara leži v jugozahodnem delu Kenije tik ob meji s Tanzanijo, kjer se park nadaljuje v svetovno znani Serengeti. Na površini 1672 km² se raztezajo širna prostranstva pašnikov, kjer je zaradi bogate prsti in spremenljivega podnebja vedno dovolj hrane za številne živali, ki tukaj preživijo velik del leta.

Najvišje živali so žirafe. V narodnem parku Masai Mara lahko vidimo masajske žirafe, katerih samci zrastejo v višino med 4 in 5,5 metra, samice pa do višine 4,5 metra. Kljub svoji višini so zelo plašne in se jim je težko približati. Severneje od Nairobija ležijo kar trije, med seboj povezani rezervati. To so Samburu, Buf­falo Springs ter Shaba. Tu je doma mrežasta žirafa (Giraffa camelopardalis reticulata), ki se od masajske loči po vzorcu dlake. Masajske so posejane z rjavimi pikicami, medtem ko imajo mrežaste žirafe pravokotne vzorce. Dolgovrate masajske žirafe

17


narava

Živalske sledi

ILUSTRACIJA: DAMIJAN STEPANČIČ

Postani detektiv

Se ti je že kdaj zgodilo, da si hodil po gozdu, sadovnjaku, travniku, ob reki ali v gorah, pa dolgo nisi opazil nobene živali? Posebej pozimi mora biti izlet zelo dolg, preden opaziš kaj živega. A če si pridobiš znanje gozdnega detektiva, boš lahko prisotnost živali ugotovil vsaj po sledeh.

22

Kje lahko najdeš sledi? Če pozorno opazuješ, jih lahko odkriješ prav povsod, tudi v naseljih. Največ jih je na tleh, najdeš pa jih tudi na zgradbah in drevju. S postopnim nabiranjem izkušenj boš lahko določil, kateri živali pripadajo. al, iztrebki, izbljuvki, Sledi je več vrst. To so odtisi stop , kot so perje, kosti, ostanki od hranjenja, telesni deli j bomo spoznali nekaj dlaka, ter gnezda in brlogi. Najpre ozapadli sneg razkrisledi, ki se ti ponujajo pozimi. Nov i in ponoči. je mnoge dejavnosti živali podnev


Opazovanje ptic pri gnezdenju je sicer veliko bolj zanimivo kot iskanje gnezd, ko so se ptice že odselile. Toda vrsto, ki je gnezdila, lahko določiš tudi takrat. Gnezdo črnoglavke, ki je poleti skrbno skrito v gostem grmu, pozimi laže najdeš, saj je listje odpadlo z vej. Edino črnoglavke zgradijo gnezdo iz posušene trave v obliki skodelice, tako da ga zlahka prepoznaš, tudi ko ga prekrije sneg. V premeru meri le nekaj nad deset centimetrov.

Gnezdo črnoglavke

Krti preživijo večino življenja pod zemljo in le malokdo jih ima priložnost opazovati. Njihov podzemni sistem rovov je obsežen in dolg na desetine metrov. Sprednje noge krtov so prilagojene za kopanje. Široke dlani s petimi kremplji so trajno obrnjene navzven. Ko izkopavajo nove rove, porivajo prst ob strani in nazaj, na primerni razdalji pa naredijo navpične rove ali jaške do površja in po njih porivajo in kopičijo prst na površju. Aktivni so tudi pozimi, in če zemlja ni pregloboko zmrznjena, krtine pokukajo skozi sneg. Krti si delajo tudi zimske zaloge hrane. Kadar se sprehajaš po čudoviti zasneženi pokrajini, polni majhnih grbin, si predstavljaš, da se pod tabo krti mastijo z deževniki iz svoje zimske zaloge? Ta pri najbolj pridnih znaša tudi več kot dva kilograma. 23


plazilcikako? zakaj? Zakaj ne smem jesti preveč sladkarij? Zobe si redno umivam, tako da to ni problem. Jaka, 11 let Zdrava prehrana vpliva na sposobnost za učenje, delo, igro in preprečuje bolezni. Da je prehranjevanje zdravo, pa mora biti uravnoteženo. Zadostiti mora vsem našim energijskim potrebam in potrebi po hranilnih snoveh. Hranilne snovi so beljakovine, ogljikovi hidrati, maščobe, vitamini in minerali. Živ­ ljenjsko pomembna je seveda tudi voda. Glavni vir energije pa so ogljikovi hidrati. Več kot polovico dnevne prehrane naj bo ogljikovih hidratov, na primer kosmičev, polnozrnatih testenin ipd. Ti namreč prehajajo v kri počasi. So pa tudi tak­šni ogljikovi hidrati, ki prehajajo v kri hitro – slaščice, na primer. To ima za posledico tri negativne učinke. Pri hitrem povišanju sladkorja v krvi se tudi hitro poveča količina hormona inzulina. Zato se velik del našega krvnega sladkorja spremeni v maščobo, tudi če ne jemo mastne hrane. Poleg tega višek inzulina porablja sladkor, ki je namenjen našim možganom. Zato nimamo volje in energije za delo, trening, počutimo se slabo in pogosto dobimo napad lakote ter znova začnemo jesti. Inzulin pa tudi zelo upočasni porabo odvečnih maščob, zato začne naše telo kar naenkrat varčevati z maščobami. Zato raje jej čim več »zdravih« sladkorjev, ki so skriti v sadju, zelenjavi, mlečnih izdelkih, pri uživanju sladkorja, tort, čokolad in drugih slaščic pa se le skušaj čim bolj omejiti.

Zakaj preveč soli v hrani škoduje? Zelo mi paše slana hrana, obožujem tudi čips in podobno. Ampak doma me grdo gledajo že, če si dam malo več soli v juho. Imajo prav? Manca, 10 let S soljo res ne gre pretiravati. Seveda sol sodi k živ­ljenjsko pomembnim mineralnim snovem. Naš organizem jo nujno potrebuje za naravno rast in delovanje. Vendar pa je v današnjem času soli v prehrani odločno preveč (npr. v klobasah in mesnih izdelkih, sirih, kruhu, prigrizkih, omakah, industrijsko pripravljenih živilih, čipsu …) in jo zato jedem dodamo v minimalnih količinah. Uporaba do 6 g soli na dan na odraslega je koristna. Otroci od 7. do 10. leta pa lahko zaužijejo 5 g soli. Kar je več, škoduje. Preveč soli lahko povzroči zadrževanje vode v telesu, visok krvni pritisk, motnje v delovanju živcev in možganov, nastanek čirov, težave s kožo, tudi mozoljavost … Tina Pavlovič 38 30


prehrana

Vaša vprašanja o hrani

Ali se res lahko prehladimo, če jemo sladoled v mrazu? Matic, 9 let Sladoled nam povzroča prehladne težave samo zato, ker je hladen. Telo si vedno prizadeva, da ohranja stalno temperaturo, v vseh delih. Pri lizanju sladoleda se v območju grla toplotno ravnovesje poruši. Vzpostavljanje ravnovesja je pozimi težje že zaradi mraza. Ali se boš prehladil ali ne, je tako odvisno od tega, kako močno te bodo zapeljale hladne sladoledne slasti. Če se jim ne moreš upreti, ga jej počasi.

Kaj je pravzaprav v medu, da ga tako zelo priporočajo pri boleznih, prehladih ipd.?

Koliko kilogramov (ton) poje človek v svojem življenju? Če predpostavimo, da v povprečju živimo 70 let in se prehranjujemo po priporočilih zdravega prehranjevanja, porabimo za pripravo obrokov približ­ no 54 ton surove hrane.

Med je posebna naravna snov. Vsebuje veliko (tudi 200) različnih kemičnih snovi. Nekatere izvirajo iz rastlinskega nektarja in cvetnega prahu, nekatere v med primešajo čebele. Največ je sladkorjev (fruktoza, glukoza) in vode. Zaradi sladkorjev je med sladek, zaradi vode je tekoč. Drugih snovi je po količini manj, a so po svoji sestavi zelo različne in prav zaradi njih je med posebno živilo. To so minerali, vitamini, rastlinska barvila, kisline. Posebno dragoceni so encimi. Encimi telesu pomagajo, da zapleteni procesi (kot je na primer obramba pred virusi), potekajo hitro in brez težav. V med jih izločijo čebele delavke iz ustnih žlez. Pri visoki temperaturi se encimi uničijo. To se zgodi tudi, če damo med v vroč čaj. Zato je zelo pomembno, da medu ne pregrevamo (več kot 40 °C). Vesna Šučur

39 31

FOTOGRAFIJE: SHUTTERSTOCK

Urška, 11 let


test

Te kaj meče pub

ni znajo biti tudi občutki, ko te to obdobje Izraz »puberteta« zveni zelo zapleteno. In takš več kot mnenje staršev. Če ti lasje enkrat doleti. Mnenje prijateljev takrat šteje zdi, da stojijo narobe, je konec sveta, in včasih se ti sno te starši sploh ne razumejo (sicer je to obča ne sebe i sam res, ker je pubertetnike, ki niti razumejo, tu in tam težko razumeti; tako grozno pa le ni). Se pubertetniški znaki kažejo tudi pri tebi? Starši predlagajo, da greš za ves 1. konec tedna z njimi na izlet. *** * **

S starši! Kakšna mora! Veliko raje bi bil s prijatelji. Super! Z njimi je vedno zabavno, pa še na pico me peljejo. Nameraval sem se dobiti s prijatelji, a bom prestavil na drugič.

Starši pravijo, da moraš iti vsak večer spat 2. ob isti uri. *** * **

Izza vogala zaslišiš materin glas: »Si že naredil 3. domačo nalogo?« * *** ** 48 40

Lepo, da vpraša, po navadi mi kaj pomaga. Briga naj se zase, moja stvar! Če imam nalogo že narejeno, me to vprašanje nič ne moti.

Vse krasno, ko le ta ura ne bi bila tako zgodnja! Na skrivaj berem pod odejo. Iz tega ne delam nobenega cirkusa. Spat grem takrat, ko smo dogovorjeni. Moji prijatelji so lahko dlje pokonci. Nekoč bom starše poskusil prepričati.


ber te ta? Nekateri ure in ure preživijo v kopalnici, stojijo 4. pred ogledalom, se čedijo, si popravljajo lase,

proučujejo, pod katerim zornim kotom je njihov nasmeh najlepši ... Pa ti?

** * ***

Čist že moram biti, zaudarjati nočem, a me črnina za nohti prav nič ne moti. Umit se grem takrat, ko me v to prisilijo grdi pogledi (in zavihani nosovi) staršev. Sicer bi lahko ves dan prebil v kopalnici, a žal se življenje dogaja zunaj kopalnice.

Lasje ti štrlijo v vse smeri, nikakor se nočejo 5. poleči. *** ** *

7. * ** ***

Katastrofa! Tak ne grem v šolo, rekel bom, da sem bolan. Malo se počešem, vika in krika pa ne zganjam. Res? Če me ne bi opozorili starši, še opazil ne bi.

Očka zatava v tvojo sobo, se zgroženo 6. prime za glavo in zarohni: »Pospravi že

enkrat ta svinjak!«

** *** *

To je moja soba. A pač živim pri starših. Po tihem se pridušam in pospravim. Naj vtika nos kam drugam! Od jeze zabrišem na tla prvo stvar, ki mi pride pod roke. To se zgodi zelo redko, ker sproti pospravljam. Tako želijo starši in red je red.

Zjutraj nase navlečeš prvo stvar, na katero naletiš v omari. Pravzaprav mi mami že prejšnji večer pripravi oblačila. Tudi kupuje jih ona. Niso mi všeč vsa oblačila, a pomembno je, da se v njih udobno počutim. Nikakor! Vsaj trikrat preoblečem pulover. V šolo ne morem kot »šalabajzer«. Barbara Jarc

7–11 *

Buba Mnenje staršev ti je sveto. Z njimi rad preživ­ ljaš veliko časa, veliko manj časa pa prebiješ v kopalnici. Umiješ se, ko je treba, za obliko pričeske ti je dokaj vseeno in z oblačili se ne ukvarjaš pretirano. Lahko da bo tako ostalo, lahko pa da boš kmalu opazil kakšne spremembe – ko bo metulj želel odrasti in bo hotel pokukati iz bube. Do takrat pa srečno!

12–16 *

Predpubertetnik Puberteta te še ne meče z vso silo, prvi znaki se pa že kažejo. Opažaš, da ti mnenje prijateljev vedno več pomeni, da z njimi preživljaš vedno več časa in da starši nimajo vedno prav. Če gre, skušaš uveljaviti svoje mnenje – in o vedno več stvareh ga imaš. Če ti niha razpoloženje, si nikar ne beli glave, to je v teh letih čisto običajno. Vso srečo!

17–21 *

Pubertetnik Čudnim nihanjem v tvojem razpoloženju, trmi in uporništvu lahko damo ime: puberteta. To je čustveno naporen čas, ki prej ali slej doleti vsakega, zato brez skrbi – s teboj ni nič narobe. Želimo ti uspešno in čim manj stresno pot skozi odraščanje. Včasih pa le pomisli, da tudi starši težko sledijo spremembam, ki se ti dogajajo, in jim nakloni malo razumevanja.

49 41

ILUSTRACIJE: DAMIJAN STEPANČIČ

Seštej zvezdice ob izbranih odgovorih. Rezultati:


magazine moj planet 6