Issuu on Google+

REVIJA, S KATERO SE ZABAVAM IN RAZISKUJEM SVET • MAJ 2012 • LETNIK 7

9

MESEČNIK, ŠT. 9 • MAJ 2012 • LETNIK 7 • 3,63 € za naročnike v šoli, 3,88 € za naročnike na domu, 4,59 € v prosti prodaji

www.mladinska.com/mojplanet

Žuželke

Češnje Venera in Sonce


ptice

r k o lj t Š

Konec marca in v začetku aprila so se v naše kraje vrnile tudi ptice selivke, ki so čez zimo odletele v toplejše kraje. Ena izmed njih je tudi bela štorklja (Ciconia ciconia), ki jo pri nas najpogosteje kličemo kar štorklja.

Naša štorklja je Prekmurka V Sloveniji štorkljo navadno povezujemo s Prek­ murjem, saj prav v Prekmurju živi največ parov štorkelj. Pri nas naj bi v času gnezdenja (od marca do septembra) tako živelo okrog 200 parov teh le­ pih ptic.

Štorklje najdemo vse od Balkanskega polotoka do Anatolije, na jugozahodu Iberskega polotoka ter v velikem delu vzhodne Evrope. Celotna svetovna po­ pulacija naj bi štela več kot pol milijona štorkelj, kar četrt evropske populacije pa naj bi živelo na Polj­ skem. 4

V avgustu in sep­ tembru se štorklje odpravijo na prezimo­ vanje v savane srednje in južne Afrike, kjer se združu­ jejo v velike jate. Tam ostanejo do sredine februarja, ko se ponov­ no odpravijo nazaj proti severu. Njihovo potovanje traja okrog 49 dni, pri tem pa si zaradi zračnih tokov izbirajo poti, ki ne vodijo neposredno čez Sredozemsko morje. Tako štorklje vzhodna mi­ gracijska pot vodi čez Bospor v Turčijo, zahodna pa čez Gibraltar na Iberski polotok.


ja Močvirnica na dolgih nogah Bela štorklja je največja in najvišja evropska ptica, ki v višino zra­ ste do 120 cm, razpon njenih kril pa meri od 155 do 215 cm. Ima dolge rdeče noge in rdeč kljun, njeno perje pa je razen črnih krilnih obrob obarvano belo.

osebna izkaznica Razred:

ptiči (Aves)

Red: Vrsta:

močvirniki (Ciconiiformes) bela štorklja (C. ciconia)

Teža:

od 2,3 do 4,4 kg

od 100 do 120 cm Življenjsko okolje: travniki in močvirja na Španija, severozahodna Afrika, vzhod Razširjenost: Evropa, Anatolija, srednja Azija

Višina:

Mladiči:

najpogosteje štirje v paritvenem obdobju

Življenjska doba: do 35 let

Poleg evropskih belih štorkelj, ki migrirajo v južno Afriko, v srednji Aziji živi manjša populacija, ki prezi­ muje na indijski podcelini. Ker so te štorklje od svojih sorodnic nekoliko večje, jih uvrščajo v ločeno podvr­ sto – azijsko belo štorkljo (Ciconia ciconia asiatica).

Štorklje najraje prebivajo v bližini vlažnih in močvirnatih travnatih površin, hrano pa si pogosto iščejo tudi na njivah. Prav zato pogosto gnezdijo v bližini ljudi, ljudje pa jih ne pre­ ganjajo, saj izročilo pravi, da štorklje prinašajo srečo.

5


vesolje

e n r e e V č e d o h e Pr 6. junija zjutraj bo viden izjemen nebesni pojav!

V vesolju se vse premika. Zemlja in drugi planeti krožijo okoli Sonca. Okoli planetov krožijo lune. Tudi Sonce se giblje med drugimi zvezdami. Prav zaradi gibanja se vesoljska telesa včasih znajdejo v nenavadnih medsebojnih legah. Med zelo redke pojave spada poravnava Sonca, Venere in Zemlje. To se bo zgodilo 6. junija, naslednja taka poravnava bo šele 11. decembra 2117.

Kaj bomo videli? Ko se Venera znajde natanko med Soncem in nami, jo vidimo kot temno okroglo piko, ki počasi potuje prek Sončeve ploskvice. Pojav traja več ur. 6. junija bo Sonce vzšlo približno ob 5. uri in 10 minut. Takrat bo Vene­ ra že na Sončevi ploskvici. Počasi se bo sprehodila čez Sonce in približno ob 7. uri bo pojava konec.

Sonce je na nebu vidno kot svetla okrogla ploskvica. Ob prehodu Venere čez Sonce je ta planet viden kot temna pika na Soncu.

Pomen Venerinih prehodov Ste se kdaj vprašali, kako so učenjaki izmerili oddalje­ nost Lune, planetov in Sonca? Do vesoljskih teles ne moremo potegniti metra, zato se naloga zdi nemogo­ ča. Prav prehodi Venere čez Sonce pa so učenjakom dali možnost, da zelo natančno izmerijo razdaljo med Zemljo in Soncem. Ko so poznali to razdaljo, so lahko enostavno izračunali še oddaljenosti planetov in dru­ gih teles v Osončju. Toda kako nam lahko pomaga Ve­ nera? Poskusite to. Kazalec iztegnjene roke postavite pokonci in ga poravnajte na primer z oddaljenim de­ blom drevesa. Z drugo roko si zakrijte najprej eno, nato pa drugo oko. Čeprav prsta nismo premaknili, se je nje­ gov položaj glede na deblo spremenil, ko smo gledali z enim ali drugim očesom. Če primaknemo prst bližje, vidimo, da je navidezni premik še večji. To je posledica razmika med očesoma, saj vidimo prst z vsakim oče­ som v različni smeri. 12

Nekaj podobnega moramo opaziti, če opazujemo prehod Venere iz različnih krajev na Zemlji. V tem primeru razdaljo med očesoma nadomesti razdalja med krajema. Zaradi tega opazovalca na različnih koncih sveta vidita prehod Venere na različnih mestih ploskvice Sonca. Iz take razlike pa lahko učenjaki zelo natančno izračunajo, kako daleč sta Venera in Sonce.


Do navideznega prehoda Venere čez Sončevo ploskvico pride tedaj, ko je Venera med Zemljo in Soncem. Opazovalca na različnih zemljepisnih širinah vidita prehod na različnem mestu ploskvice Sonca, iz česar je mogoče izračunati medsebojne oddaljenosti. Slika ni v merilu.

Pri teleskopskem opazovanju prehoda Venere čez Sonce in Sonca sploh velja zelo pomembno pravilo: nikoli ne smeš pogledati skozi teleskop!

Prehod Venere čez Sonce je viden že s prostim očesom. Čeprav bo Sonce še nizko nad obzorjem, moramo oči primerno zaščititi pred njegovo svetlobo. To lahko najbolje naredimo z varilskim steklom gostote 12 ali več. Stekla za varilce je mogoče kupiti v vsaki bolje opremljeni tehnični trgovini in niso draga. Še lepše je pojav mogoče spremljati z lovskim daljnogledom ali telesko­ pom. FOTOGRAFIJE: ANDREJ GUŠTIN, ILUSTRACIJA: IVAN MITREVSKI

ez Sonce

Kako varno(!) opazovati

Varno opazovanje s teleskopom in projekcijo na bel papir. Svetel krog v sredini je Sončeva ploskvica, Venera pa je na njej vidna kot črna pika, ki je označena s puščico.

Toda pozor! Nikoli ne smemo v Sonce pogledati skozi daljno­ gled, saj lahko v trenutku oslepimo! Pomagamo si tako, da Son­ ce projiciramo na svetel zaslon, na katerem lahko varno opa­ zujemo dogajanje. Neizkušeni opazovalci naj raje počakajo na javna opazovanja, ki jih bodo organizirala astronomska društva po Sloveniji.

• Pri opazovanju prehoda Venere in Sonca moramo poskrbe­ ti za primerno zaščito oči, sicer lahko pride do nepopravljivih okvar oči. • Nikoli ne uporabljajmo doma narejenih in improviziranih filtrov, kot so s svečo potemnjena stekla, počrnjeni fotografski filtri in podobno! • Primerna filtra sta le folija mylar in varilska stekla z gostoto 12 ali več! • V Sonce ne smemo neposredno gledati skozi nobeno optično napravo (daljnogled, fotoaparat), ki ni opremljena s primernimi filtri, saj lahko v hipu oslepimo! Otroci naj vedno opazujejo v spremstvu staršev ali drugih odraslih oseb. Andrej Guštin

13


žuželke

Brez njih ne

Če bi izumrle žuželke, bi življenje na našem planetu kaj hitro začelo ugašati. Od lakote bi poginili ptiči in druge živali, ki se prehranjujejo z žuželkami, ne bi bilo več plodov, saj čebele ne bi opraševale cvetov, metulji pa nas ne bi več razveseljevali s plahutanjem pisanih kril. In čeprav te ne bi več pikali komarji in ti muhe ne bi več nagajale pri pisanju naloge, bi bil svet brez teh drobnih bitij zagotovo pust in dolgočasen.

Človek je kljub vsej tehnologiji še vedno zelo odvisen od narave, tudi od žuželk, še tako drobnih in na videz nepo­ membnih za naše življenje. Zaradi njihove pomembnosti in raznolikosti je prav, da jih občuduješ in spoznaš. Če za­ res dobro pogledaš okrog sebe, jih lahko najdeš povsod, med travnimi bilkami, v zraku, na vodni gladini, v dreve­ snem deblu, tudi v tvoji sobi se zagotovo kje kakšna skri­ va.

Pražuželke so nagajale že dinozavrom V kraljestvu živali so žuželke zelo uspešne in številčne. Predniki današnjih žuželk so živeli že pred 600 milijoni let. Pravzaprav so bile žuželke prve živali, ki so živele na kopnem. Šele pozneje so se jim pridružili dinozavri. V takratnem času žuželke niso bile drobne, ampak precej večje od današnjih.

14

Dihajo, a nimajo pljuč Žuželke spadajo med členonožce. Telo žuželk je sestavljeno iz treh delov: iz glave, oprsja in zadka. Trdo zunanje ogrod­ je iz hitina ne varuje zgolj tridelnega telesa žuželk, ampak tudi noge, tipalke in oči. Tipalke niso namenjene le tipanju, ampak z njimi žuželke tudi vohajo – so torej nekakšen nos. Oči pa so sestavljene iz mnogo drobnih očes. Če človeku srce bije v prsnem košu, srce žuželk utripa v zadku, skupaj s prebavili, spolnimi organi in dihalnicami. Dihalnice so po­ sebne cevke, s katerimi žuželke dihajo. Torej nimajo ne pljuč ne škrg.


gre

FOTOGRAFIJE: SHUTTERSTOCK, ARHIV ARBORETUMA VOLČJI POTOK

Zagotovo pa so žuželke prave rekorderke. V knjigo rekordov so vpisane z dolgimi skoki, izje­ mnim vohom, hitrim utripanjem kril, s svojo odpornostjo in prilago­ dljivostjo. Orjaški prazgodovinski kačji pastir je na primer moral leteti najmanj 69 km na uro, da je zaradi svoje velikosti in teže sploh lahko ostal v zraku. Kako hitro se ti lahko pelješ s kolesom? Oglašanje škržatov lahko slišimo z razdalje 400 metrov. Kako daleč pa lahko prijatelji slišijo tebe? Najdaljši skok ima puščavska kobilica, ki skoči 50 centimetrov daleč. Sliši se malo. Kaj pa, če dodamo, da je to kar 10-krat več, kot je dolžina njenega telesa? Zanimivo, mar ne?

Stilska preobrazba ni modna muha Večina žuželk začne svoje življenje v obliki jajčeca, iz ka­ terega se po določenem času izleže mlada žuželka – li­ činka. Podlaga, na katero samica odloži jajčeca, je običaj­ no tudi prva hrana ličinki, ki pohrusta tudi lupino jajčeca. V naravi pač nič ne gre v nič. Vse žuželke gredo v svojem razvoju skozi več levitev. Preoblačenje ni modna muha, ampak ličinke na ta način odvržejo premajhen telesni zu­ nanji skelet.

FOTOGRAFIJE: SHUTTERSTOCK

Rekorderke

Svet žuželk je zares čudovit in raznolik. V Arboretumu Volčji Potok si lahko do 25. junija 2012 ogledaš pošastno velike žuželke, ki čakajo nate v bliži­ ni otroškega igrišča. Pssst … izdamo pa ti tudi, da se v Arboretumu skrivajo zakopani fosilni ostanki ogromnih prakačjih pastirjev in številni drugi fosilni ostanki. Na vhodu dobiš lopatko in čopič ter se podaš na skrivnostno poto­ vanje v zgodovino Zemlje.

Aleksandra Zidar 15


človeško

telo

Zo bj e Brez zob bi nam bilo težko. Človeku najprej zraste dvajset zob. Imenujemo jih mlečni zobje. Postopno jih zamenja dvaintrideset stalnih zob. Z zobmi trgamo, žvečimo in drobimo hrano zato, da jo lažje pogoltnemo in prebavimo. Hrano grizemo in žvečimo nadzorovano. Požiramo jo samodejno, refleksno.

Zob Vsak zob je sestavljen iz dveh delov. Zunanji, vidni del zoba se imenuje zobna krona. No­ tranji, nevidni del zoba, ki ga ščitijo dlesni, je zgrajen iz zobovine. Zobovina tvori zobno korenino, ki ima v sredici votlino zobne pulpe. V tej votlini ima vsak zob mehko tkivo z živcem in krvno žilo.

ZOBNA KRONA DLESEN ZOBNA PULPA KRVNA ŽILA ZOBNI ŽIVEC

ZOBNA KORENINA

Sklenina Zobne krone so najtrši del človeškega organizma. Trde so zaradi sklenine. Sklenina ni živo tkivo in se ne obnavlja z rastjo novih celic. Zato je nega zob tako pomembna. S temeljitim ščetkanjem odstranjujemo zobne obloge, zahrbtne zmesi bakterij in drobnih ostankov hrane, ki povzročajo gnitje zob. Ker se poškodovana sklenina ne obnavlja sama, jo morajo zobozdravniki nadomestiti z umetnimi snovmi. 22


SEKALCA PODOČNIK LIČNIKA KOČNIKI

Zobovina Po trdnosti je zobovina, ki tvori korenino zoba, podob­ na kostem. Sestavljena je iz celic, ki se lahko obnavljajo. Kri po žilah prinaša tem celicam hranilne snovi in zobo­ vino ohranja živo, s tem pa tudi občutljivo za razlikova­ nje med toplo in mrzlo hrano ali pijačo.

Vseh stalnih zob je dvaintrideset: šestnajst zgoraj v zgornji čeljusti in šestnajst spodaj v spodnji čeljusti. Zob­je so si med sabo različni po obliki in po nalogah, ki jih opravljajo. V vsaki čeljusti imamo štiri sekalce, ki imajo obliko dleta in sekajo hrano na majhne kose. Prav tako imamo v vsaki čeljusti po dva podočnika. Podočniki so podobni stožcu in s koničastim koncem držijo, prebadajo in trgajo hrano. Z ličniki, ki imajo plo­ ske krone in dva vršička, hrano drobimo in prežvečimo, s kočniki, ki imajo prav tako ploščate krone, vendar šti­ ri vršičke, pa hrano meljemo v kašo.

Umetnost požiranja v 7 točkah 1) Prežvečeno hrano s slino oblikujemo v kroglico. 2)Jezik kroglico potisne do ustnega neba in potem proti žrelu. 3) Mehko nebo zapre kroglici vstop v nosno votlino. 4) Kroglica se dotakne zadnjega dela žrela in sproži samodejno krčenje mišic. 5) Krčenje potisne hrano po žrelu v požiralnik. 6) Sapnik se zapre s poklopcem. 7) Kroglica hrane zdrsne proti želodcu.

Zobni cement Kdo bi si mislil, da naše telo premore podjetno ce­ mentarno, ki izdeluje zobni cement! Ta je zelo po­ memben, saj pritrjuje zob v čeljust in s tanko pla­ stjo prekriva zobno korenino.

avelši

...

… da dlesni trdno objemajo zobe in preprečujejo vstop bakterij pod zobno krono?

… da bakterije v zobnih oblogah izločajo kislino, ki razžira sklenino? … da so zobni aparati, s katerimi lahko odlično popravimo nepravilno raščeno zobovje, prav lep okras? Krištof Dovjak 23

FOTOGRAFIJE: SHUTTERSTOCK, ILUSTRACIJI: DAMIJAN STEPANČIČ

Stalno zobovje


o g r o iva i B Vse od industrijske revolucije naprej je človek obsežno izrabljal in kuril fosilna goriva, predvsem premog in nafto. Pri njunem gorenju nastaja ogljikov dioksid, toplogredni plin, zaradi katerega se ozračje vse bolj segreva. Vozila so eden izmed glavnih proizvajalcev toplogrednih plinov. Motorji z nizko porabo so ena od rešitev, druga so alternativna goriva.

Rumena polja Oljna ogrščica je med obnovljivimi viri energije eno najbolj znanih bioloških goriv. Požanjejo jo jeseni, ko se rastline posušijo. Semena zmlatijo iz strokov, ostanke rastline pa praviloma vržejo med odpadke. Samo semena pristanejo v stiskalnici, iz katere priteče olje. A tega olja še ne moremo uporabiti za gorivo navadnih dizelskih motorjev. Šele ko ga kemijsko obdelajo, se spremeni v bio­ dizel.

Številke Za 8500 kilometrov dolgo potovanje po­ rabi tovornjak količino goriva iz oljne ogr­ ščice, ki jo pridelajo na dva hektarja veli­ ki njivi. Za en sam tovornjak je to precej majhna količina. A samo v Nemčiji vsako leto porabijo 30 milijonov ton dizelskega goriva. Če bi hoteli pridelati dovolj se­ men, bi morali z oljno ogrščico posejati dve tret­jini Nemčije. To seveda ni mogoče. Oljna ogrščica je zato lahko samo eden iz­ med bioenergijskih virov. 40

Končni izdelek V Nemčiji so kmetovalci začeli izkoriščati tudi druge vire energije. Ena izmed sestavin, ki pristanejo v jaslih, je tudi pokošena silira­ na trava. Druga sestavina je končni izdelek zdrave prebave, obdelan z mikroorganiz­ mi. Z biokemijskim razkrojem nastaja plin metan. Ta je gorljiv in z njim lahko oskrbi­ mo motorne naprave. Če priključimo še ge­ nerator, bo ta z elektriko oskrbel kmetijo in sam obrat. Nekaj elektrike je celo preveč in je speljana v lokalno električno omrežje. Ke­ mijske reakcije v obratu za pridobivanje bio­ plina imajo tudi druge prednosti pri uporabi tekočega gnojila. To izgubi svojo jedkost in z njo oster vonj, kar je pomembno predvsem v turističnih krajih.


Sončna nafta

FOTOGRAFIJI: SHUTTERSTOCK, ILUSTRACIJA: IVAN MITREVSKI

Še ena obetavna alternativa obstaja, a je še na poskusni stop­ nji. Sončni dizel je slikovito ime za sintetično gorivo, pridelano iz biomase. Dobro izgoreva v vseh dizelskih motorjih, ne da bi ga bilo treba obdelovati. Količina izpuhov je manjša kot pri običajnem dizelskem gorivu, a energijski izkoristek je vseeno velik. V tem procesu suha biomasa pri visoki temperaturi zo­ gleni, plin, ki nastane, pa nato reagira s kisikom. Tako prido­ bljeni sintetični plin nato še utekočinijo.

Na zahodu nič novega Vozila, ki jih poganja biomasa, so pravzaprav obstajala že pred približno 60 leti. Proti koncu druge svetovne vojne je bencinskega in dizelskega goriva skorajda povsem zmanjka­ lo. A proces, s katerim biomaso pretvorimo v gorivo, so po­ znali in so ga v tistih težkih razmerah tudi uporabljali. Zalog goriva, pridobljenega iz fosilnih virov energije, je za zdaj še dovolj. A te niso neskončne, zato je skrajni čas, da se zateče­ mo k drugačnim virom. Da Vinci Learning Na www.mladinska.com/mojplanet poišči video o biomasi in si ga oglej. ZA VEČ O BIOGORIVIH IN DRUGIH ČUDESIH PREKLOPITE NA ODDAJO FENOMENALNO VSAKO NEDELJO OB 11.00 IN 19.30 – SAMO NA PROGRAMU DA VINCI LEARNING. 41


Kako se počutiš v

1. Kmalu boš šel na morje. Treba se bo preobleči v kopalke. šans, v kopalkah se »mišelinke« najbolj vidijo. ∑ ∑ ∑ Ni Kopal se bom v majici, češ da »me je ožgalo

Pred nami so vedno toplejši dnevi. Veselimo se češenj, sončnih žarkov, dolgih večerov, še malo, pa bodo tu počitnice in bomo šli na morje ... Super! Ampak nekaterim je ob tem malo tesno. Tistim, ki se v svojem telesu ne počutijo dobro in jim je obleči kratke hlače prava nočna mora. Si med njimi?

sonce«.

∑ ∑ Oblekel bom tiste kopalke, ki jih bom pač imel s sabo.

∑ Že imam izbrane najljubše kopalke, ki lepo

poudarijo moje obline.

2. Pred športno vzgojo se moraš v garderobi preobleči.

∑ ∑ V čem je tu problem? Preoblečem se kot vsi drugi. V kavbojkah pač ne morem telovaditi.

∑ Počasi se preoblačim in z veseljem drugim malce

razkažem, kako lepo oblikovano telo imam.

∑ ∑ ∑ Ne maram, da kdo vidi moj »špeh«. Šele ko vsi odidejo, smuknem v telovadno opremo.

3. V kopalnici se opazuješ v ogledalu. ∑ ∑ Fuj! Na stegnih in trebuhu vidim preveč maščobe ∑ (tudi če to sploh ni res).

∑ Občudujem svoje izklesane noge in poziram sam pred sabo. Všeč sem si.

∑ ∑ Svoj odsev ošvrknem mimogrede, to se mi ne zdi nekaj, s čimer bi se moral ukvarjati.

48


v svoji koži? 4. Ko se usedeš, se morebitne maščobne obloge na trebuhu in nogah drugače razporedijo.

∑ Zato držim trebuh noter in pazim na ravno držo. ∑ ∑ Sedim kot na trnih, upam, da obroči na trebuhu niso vidni. ∑ ∑ ∑ Res? Nisem opazil.

5. Nekateri se precej ukvarjajo s tem, kaj bodo oblekli.

∑∑

∑ ∑ ∑

Seveda. Majica mora biti oprijeta, tudi kaj kože mora kukati ven. Pazim, da so oblačila čista in dovolj moderna, sicer pa s tem ne izgubljam časa. Tudi jaz. Tako se gnusim sam sebi, da bi se najraje prekril s šotorom.

Od 5 do 8 zve­zdic

Od 9 do 12 zve­zdic

Od 13 do 15 zve­zdic

PONOSEN

RavnodušEN

ZAVRAČAJOČ

V svojem telesu se kras no počutiš. Tako krasno, da z veseljem pred sabo kdaj malce poziraš, se občuduješ in tu drugim pokažeš, kako le di po grajen si. Dobro je, da si si všeč in da si samozavesten, če pri tem le ne pretiravaš. Postava in oblačila, ki jo poudarijo , niso vse. Predvsem pa ni dopust no, se iz koga norčeval, ke da bi r ima kak kilogram preveč.

Svoje telo dojemaš kot nekaj samoumevnega, z mislimi se nič kaj posebej ne ukvarjaš z njim. Iz tega sklepamo, da se v svoji koži dobro počutiš, kar je zelo lepo. Pomembno je, da se na morju zabavaš, da po svetu ne hodiš zanemarjen, predvsem pa, da se posvečaš stvari, ki jo trenutno počneš, in ne zoprnim mislim o tem, kje imaš kako blazinico preveč.

V svoji koži se zelo slabo počutiš, sam sebi se kdaj celo gnusiš. Kakšna škoda! S tem si delaš krivico – dostikrat smo do sebe čisto preveč kritični. Zakaj bi si pustil vzeti kopanje, zakaj se ne bi sprostil pri pogovoru in pozabil na svojo postavo? Ljudje so dragoceni zato, ker so dobri po srcu! Če bo pomagalo, pa malo več migaj in pojej kak kos čokolade manj.

ILUSTRACIJE: DAMIJAN STEPANČIČ

Barbara Jarc

49


moj planet 9, magazine for kids