Issuu on Google+

HIMNA VRTCA »SONČNI ŢAREK«

Z ROKO V ROKI

Vsako jutro, vsak dan, vsak od nas je nasmejan, V »Sončni ţarek« pridemo, tu zaklade odkrivamo. Vstopi v igro še ti, bodimo prijatelji, naj odmeva iz srca pesem razigrana vsa. Sončni ţarki to smo mi! Sončni ţarki to smo mi! V svojem ţarku hodimo in se Soncu bliţamo Sonce toplo greje nas, to je dragi Jezus naš. Ko se radi imamo mi On med nami zaţivi, to prijateljstvo tako vedno trajno ostalo bo. Sončni ţarki to smo mi! Sončni ţarki to smo mi! Rastemo, delamo, jutri v svet odidemo V srcu pa ponesemo ţarek in resnico to: svet lahko se spremeni, če se z ljubeznijo gradi, Jezus z nami bo gradil, lepši svet bo naredil. Sončni ţarki to smo mi! Sončni ţarki to smo mi!

VRTEC SONČNI ŢAREK INTERNO GRADIVO

2011/2012 Letna brošura »Z roko v roki« je interno gradivo Vrtca Sončni ţarek.


Stran 2

OSNOVNI PODATKI

Ţupnijski zavod sv. Jurija Stara Loka Stara Loka 63 4220 Škofja Loka Tel.: 04 5121206 dr. Alojz Snoj, direktor Vrtec Sončni ţarek Stara Loka 67 4220 Škofja Loka tajništvo: Milena Kozjek tel: (04) 512 60 00 fax: (04) 512 60 02 Transakcijski račun: SI56 24401 - 9004 - 539 - 753 Davčna številka: 68895305 e-pošta: vrtec.soncnizarek@siol.net spletna stran: www.soncnizarek.net Vrtec Sončni ţarek SoncnizarekSLO _____________________________________________ *gradivo, ki je pred vami je le za interno uporabo

MALA SKRIVNOST

Stran 35

LJUBEZEN JE NAJVEČJA VREDNOTA IN VELIKA SKRIVNOST Chiara Lubich pravi: »Ljubiti je potrebno s posebno ljubeznijo. Prav gotovo ne z ljubeznijo, ki je namenjena zgolj lastnim druţinskim članom ali prijateljem, ampak ljubezen do vseh, simpatičnih in nesimpatičnih, revnih ali bogatih, majhnih in velikih, do tistega iz tvoje domovine ali iz druge, do prijateljev ali do sovraţnikov … Do vseh. In ljubiti je potrebno PRVI, tako da začnemo MI, ne da bi čakali, da bomo ljubljeni. In ne ljubiti samo z besedami, ampak konkretno, z dejanji; ljubiti se med seboj. Če bomo tako delali, se bo bratstvo med nami širilo, cvetela bo vzajemnost, dobrine bodo porazdeljene in nad svetom bo lahko zasijala mavrica miru. To bo tisti svet, ki bo čez nekaj let v rokah naših malčkov.«


Stran 34

NAŠI PROJEKTI

ZGODBE IZ LONCA Vsi otroci so ţe po naravi zelo radovedni, radi raziskujejo in preko lastnih izkušenj odkrivajo svet. Z zgodbami iz lonca smo jim pomagali vzgojno osebje in starši.

Stran 3 Dragi otroci, spoštovani starši! Stara Loka ima bogato zgodovinsko preteklost. Stara Loka ni mesto, ne trg in ne vas, je starodaven kraj, središče praţupnije. Naselje je ţe vsaj od leta 1074 ţupnija, iz katere se je odcepilo dvajset podruţnic, ki so postale samostojne ţupnije, med njimi leta 1804 tudi mestna ţupnija Loka. V dvajsetih letih 19. stoletja je Stara Loka postala dekanija za skoraj celotno nekdanje freisinško ozemlje. V njej je bilo doma ali je delovalo veliko uglednih in zasluţnih moţ. Ko sem koncem avgusta leta 2000 prišel za ţupnika v Staro loko, je bila farna cerkev sv. Jurija ravno prepleskana in tako vsa bleščeča v svoji lepoti, nekdaj imenitne zgradbe: staro ţupnišče, kaplanija in druge pa vse razpokane in vlaţne. Razumel sem, da je potrebno ne le obnoviti zunanjost teh zgradb, ampak jim dati tudi novo, času primerno vsebino. Ker ţivimo v času hude krize duhovnih in moralnih vrednot in je vzgojno delo zelo oteţeno in problematično, sem začutil, da moramo nekaj narediti prav za vzgojo otrok in to ne le šolskih, ampak ţe v najneţnejših letih, ko so zanjo najbolj dojemljivi. Zaradi velikega števila otrok je bila potreba po vrtcu velika in tako smo ţe leta 2003 v ta namen preuredili spodnje prostore novega ţupnišča. Skromnega prostora je bilo le za dva oddelka. Leta 2007 smo zanje zgradili tudi novo športno dvorano, ki je zelo pomembna za oblikovanje otrokove vsestransko pozitivne osebnosti, pri oblikovanju sloga ţivljenja, ki zahteva osebno zavzetost in se zaveda vrednosti svojega telesa. To je čudovit druţitveni prostor za gibanje telesa in gibanje duha, ki nam pomaga pri oblikovanju novega človeka. V preteklem letu pa je bila stiska s prostori za najmlajše v Škofji Loki ţe tako velika, da smo se po skrbnem premisleku odločili, da jim namenimo nove prostore veroučnih učilnic nekdanje kaplanije, novo ţupnišče pa bomo po preselitvi lahko celotno preuredili v veroučne prostore. Novi prostori so bili preurejeni po najzahtevnejših standardih in zahtevah našega časa, z največjo mero ljubezni do naših otrok, skromni in obenem zelo lepi. V njih se bodo vaši otroci nedvomno zelo dobro počutili, saj jih naše vzgojno osebje sprejemajo z največjo ljubeznijo in potrpeţljivostjo in jih bodo vzgajale po najsodobnejših metodah pedagogike skupnosti, občestvenosti, vzajemnosti in solidarnosti, ki so obenem najbolj človeške in hkrati najbolj evangeljske. Vzgajale bodo njihovo vest in jih učile pravih odnosov Pričujoča brošura vam predstavlja splošne podatke o našem vrtcu, vzgojnem osebju, interesnih dejavnostih, projektih in načrtu vzgojno-izobraţevalnega dela ter vse tisto, kar je pomembno vedeti, ko vpišemo otroka v vrtec.

Iskreno dobrodošli v našem vrtcu!. Alojz Snoj, direktor ţupnijskega zavoda sv. Jurija

Na sliki: dr. Alojz Snoj, direktor zavoda in gospa Slavi Snoj, strokovni vodja metodologije Pedagogike skupnosti


Stran 4

VIZIJA VRTCA

Sodobni svet je zapleten. Sredi njega pa stoji vaš in naš otrok, brezplačni dar iz nebes, enkratno in neponovljivo bitje, ki stopa na začetek svoje ţivljenjske poti. Kako mu pomagati in ga pripraviti na ţivljenje? Vrtec Sončni ţarek skuša osvetliti pot našim novim generacijam in v središče vzgojnega procesa postaviti človeka, da bo z veseljem to, kar je; da bo duhovno bogat, trden in pokončen tudi takrat, ko je teţko.

NAŠI PROJEKTI

Stran 33

BELKA IN NOČKA Prvo obdobje prilagajanja in vključevanja otrok v vrtec je bilo za nami. Otrokom smo ţeleli ponuditi moţnost, da razvijajo in oblikujejo lastno samopodobo, ţeleli smo jim pomagati pri odkrivanju lastnih sposobnosti. Junakinji v tem projektu sta bili simpatični kravici, ki so ju otroci poimenovali Belka in Nočka.

Vzgojno prakso gradimo na izkušnjah iz preteklosti, vendar trdno zasidrani v sedanjosti in s »pedagoško utopijo« zazrti v prihodnost: preteklost-sedanjost-prihodnost, en sam čas. Tri dimenzije, ki jih ni mogoče ločiti, ne da bi se zgradba časa zrušila. Časa pa ni mogoče zaustaviti. Vsak dan prinaša nekaj novega: bliskovit znanstveno-tehničen napredek, vedno nove vzgojne knjige, etični relativizem, lestvica vrednot, ki nam bega razum ... Toda človek ostaja kljub vsem spremembam in novostim enako otrok kot je bil, nebogljen, ki v svet ne more brez drugih. Potrebni sta mu vzgoja in izobrazba.

Tako so otroci pridobivali izkušnje in analizirali svoje neposredno okolje z uporabo čutil. Odkrivali so barve, oblike, karakteristike, orientacijo v prostoru … Poistovetili so se lahko z eno ali drugo kravico glede na njuno barvo, premagovali svoje strahove in v polni svobodi odkrivali sami sebe in druge.


Stran 32

NAŠI PROJEKTI

RESNICA VELJA VEČ KOT ZLATO

VIZIJA VRTCA

Vrtec ţeli biti in postati svetel ţarek sonca, ki bo otrokom omogočil: Ţivljenje - Ljubezen - Zorenje - Prihodnost - Večnost.

Vzgoja za vrednote: prosocialnost. Skozi projekt smo odkrivali, kaj je dobro in pravično in kako se počutimo, če naredimo nekaj dobrega. Razumevali in vrednotili smo materialne in duhovne stvari. Zgodba o Ani, Juriju in zlatem prstanu, ki smo ga našli v ţem lji, nas je peljala tako, da smo lahko skupaj utemeljevali vred note kot so: gostoljubnost, spre jemanje drugega, drugačnega, poštenost, resnicoljubnost, odnos do osebne in tuje lastnine, odnos do denarja, odnos do dela … Dotaknili smo se tem o človekovih pravicah in dolţnostih, odgovornostih, otrokovih pravicah, nalogah, opravilih.

Pustolovščina iskanja resnice nas je na koncu leta pripeljala do naslova Detektiv resnice, ki ga je prejel vsak otrok iz rok škofjeloške policije.

Stran 5

.


Stran 6

LETNI KOLEDAR

Ţivljenje in delo potekata v skladu z letnim delovnim načrtom in letnim koledarjem. Tu so osnovni podatki o dogajanjih, ki so povezani z vrtcem. Celotni letni koledar (letni delovni načrt vrtca) je na spletni strani vrtca, tukaj pa so podani zgolj osnovni datumi šolskega leta: začetek pouka svetovni dan otroka dan reformacije, vsi sveti jesenske počitnice mednarodni dan otrokovih pravic dan človekovih pravic začetek zime boţič dan samostojnosti in enotnosti novoletne počitnice slovenski kulturni praznik zimske počitnice začetek pomladi in svetovni dan poezije materinski dan veliki petek in velikonočni ponedeljek svetovni dan zemlje dan upora proti okupatorju prvomajske počitnice praznik dela svetovni dan sonca mednarodni dan druţin svetovni dan za ureditev okolja zaključna prireditev malih maturantov začetek poletja dan drţavnosti počitnice

1. september 3. okober 31 okt. - 1. november 2. - 4. november 20. november 10. december 22. december 25. december 26. december 27 - 31. dec., 2. jan. 8. februar 20. - 24. februar 21. marec 25. marec 6. in 9. april 22. april 27. april 27. april - 2. maj 1 - 2. maj 28. maj 15. maj 5. junij maj 21. junij 25. junij 26. junij do 31. avgust

* ob dnevih, ki so obarvani z oranţno barvo, je vrtec zaprt

S O D E L O VA N J E S S TA R Š I

Stran 31

prvi ponedeljek zapolnjen z drugimi stvarmi ali pa je takrat kakšen praznik, se govorilne ure prestavijo na drugi ponedeljek v mesecu. Na govorilne ure se starši prijavijo na seznam na vratih igralnice. Svet staršev Svet staršev sestavlja po eden predstavnik iz vsake skupine, ki je predlagan na roditeljskem sestanku. Osebni pogovori z vzgojitelji Osebni pogovori pri prihodu in odhodu otroka iz vrtca ter na govorilnih urah. Po elektronski pošti Na naslov: vrtec.soncnizarek@siol.net Preko spletne strani www.soncnizarek.net, (Starši lahko pridobite uporabniško ime in geslo v pisarni vrtca oz. po elektronski pošti) Preko oglasne deske Vsako obvestilo za starše se nahaja tudi na oglasni deski, ki je nad dvigalom v pritličju vrtca. Po telefonu PISARNA ……………………………………. +386 (04) 512 6000 VIJOLIČNA IN MODRA SKUPINA ………...+386 (0)40 826 011 ZELENA IN MARELIČNA SKUPINA ……...+386 (0)40 826 022 RUMENA IN ORANŢNA SKUPINA ……......+386 (0)40 826 033 Po sms-sporočilih Vsa pomembna obvestila za starše starši prejmejo tudi po smssporočilih. Po predalčkih za pošto v garderobi Obvestila, pisma, oglasne letake in podobno starši prejmejo


Stran 30

KOMUNIKACIJA

Sodelovanje med vrtcem in starši je pomemben vidik kakovostne predšolske vzgoje, saj prav to sodelovanje veliko prispeva k ustreznemu dopolnjevanju druţinske in institucionalne vzgoje. Ustrezni komunikacijski pristopi so (po vrstnem redu): 1. pogovor z vzgojitelji 2. pogovor z vodjo vrtca 3. pogovor s svetovalno delavko 4. pogovor z ravnateljico 5. sestanek sveta staršev 6. pritoţbe. FORMALNE OBLIKE KOMUNIKACIJE 1. sestanki s starši (roditeljski sestanki) 2. govorilne ure NEFORMALNE OBLIKE 1. obvestila na oglasni deski 2. spletna stran (www.soncnizarek.net; facebook in twitter profil) 3. SMS obvestila 4. pogovor ob prihodu otroka v vrtec in odhodu domov 5. razna srečanja in izpopolnjevanja za starše Sestanki s starši Organiziramo sestanke s starši, na katerih staršem predstavimo novosti, programe, načrte in ideje za tekoče in prihodnje šolsko leto. Na teh sestankih staršem predstavimo način delovanja vrtca, projekte ter metodo izvajanja le-teh. Prav tako je vedno priloţnost za dialog med starši in vzgojnim osebjem ter vodstvom vrtca. Datumi sestankov s starši so zapisani tudi v letnem načrtu na spletni strani vrtca. Govorilne ure Govorilne ure so vsak prvi ponedeljek v mesecu. V primeru, da je

ORGANIZACIJA VRTCA

Stran 7

USTANOVITELJ VRTCA Vrtec Sončni ţarek je ustanovil Ţupnijski zavod sv. Jurija Stara Loka 63, oktobra 2003. STROKOVNI ORGANI VRTCA Strokovni organi vrtca so: ravnatelj ali pedagoški vodja, vzgojiteljski zbor, strokovni aktivi, zbor vzgojnega osebja. SKUPNOST OTROK VRTCA Otroci so organizirani v oddelčne skupnosti. Prvo starostno obdobje: vijolična, modra in zelena skupina (~1-3 let). Drugo starostno obdobje: marelična, oranţna in rumena skupina (~3-6 let). DELOVNI ČAS: od 6.00 do 16.00 (10 ur) LOKACIJA VRTCA Vrtec se nahaja v srcu Stare Loke, v prostorih ţupnije Stara Loka.


Stran 8

DNEVNE DEJAVNOSTI Jasli

6.00 – 7.45: 7.45 – 8.00: 8.00 – 8.30: 8.30 - 9.00 9.00 – 9.25: 9.25 – 9.45: 9.45 – 10.40: 10.40 – 10.55: 10.55 – 11.25: 11.25: 11.50 – 14.00: 14.00 – 16.00:

pozdrav in sprejem otroka, svobodno vključevanje v igro (individualno ali z ostalimi otroki), kjer ima moţnost pridobivanja izkušenj socialnih interakcij; vsakodnevna rutina vzgoje za pridobivanje občutka za red in osebno higieno; druţina skupine se zbere ob mizi pri zajtrku; trenutek osebnega odnosa z otrokom med previjanjem in nego; trenutek osebnega odnosa z otrokom ob igri in gibanju; gradimo skupino: dragocena moţnost sobivanja, veselja, vedenja, doţivljanja sebe in drugega; trenutek druţinskega ozračja, ko si za mizo podelimo malico in ob tem sproščeno uţivamo; spoznavanje novih stvari v naravi in druţbi, načrtovane in organizirane dejavnosti v igralnici in na prostem; navajanje na red, osebno higieno, priprava na kosilo; kosilo; previjanje, nega otroka; počitek, spanje; individualno prebujanje, previjanje, nega otroka, popoldanska malica, igranje, druţenje z drugimi otroki, pridobivanje socialnih interakcij, odhod domov.

* Dnevne dejavnosti so zastavljene okvirno, zaradi objektivnih razlogov se lahko kakšna dejavnost tudi prestavi za kakšno minuto.


DNEVNE DEJAVNOSTI

Stran 9

Vrtec 6.00 – 7.45: 7.45 – 8.00: 8.00 – 8.45: 8.45 – 9.00: 9.00 – 9.30:

9.30 – 10.30: 10.30 – 11.30: 11.30 – 12.00: 12.00 – 12.40: 12.40 – 13.30: 13.30 – 14.30: 14.30 – 15.00: 15.00 – 16.00:

sprejem otrok, druţenje z drugimi otroki, pridobivanje socialnih interakcij, individualne igre, igre po ţelji otrok; pospravljanje igrač in urejanje igralnice, navajanje na red in osebno higieno, izvajanje nalog mojstrov sončkov, ki opravijo svoje zadolţitve; zajtrk; pospravljanje in osebna higiena jutranji krog (otroci in vzgojitelji se zberejo v kotičku za komunikacijo, da bi se pogovarjali in si pripovedovali osebne doţivljaje, načrtujejo nadaljevanje projekta. Otroci poskušajo drug drugega poslušati in tako se med njimi ustvarja posebno ozračje pozitivnih medsebojnih odnosov). Pregledajo tedenski, letni, mesečni koledar, prisotnost otrok, vreme, razpoloţenje …; vzgojno-izobraţevalni projekt; dejavnosti po urniku: športna abeceda, glasbena doţivetja, folklora, angleščina; sprehodi, igre na dvorišču; skrb za osebno higieno, naloge mojstrov sončkov, medtem ostali otroci čakajo v miru ob pripovedovanjih in pogovorih; kosilo; pospravljanje, osebna higiena, počitek, sproščanje, masaţa; dejavnosti: kotički, telovadnica, balet; popoldanska malica; spontane igre, otroci urejajo prostore, sredstva in materiale, ki so jih v času dnevnih dejavnosti uporabljali, dokončujejo svoje izdelke … odhod domov.


Stran 10

VZGOJNO OSEBJE

V vseh teh letih našega obstoja je bil pomemben in dragocen vsak majhen in velik napor v učenju, kako zgraditi naše medsebojne odnose, ki edini lahko doprinesejo razvoju zdravega in prijetnega vzdušja.

… POD ISTO STREHO

Stran 27

Tretja stezica: VZGOJA ZA SAMOSTOJNOST, ODKRIVANJE IN RAZVIJANJE SPOSOBNOSTI IN LASTNE IDENTITETE Zmorem sam – veliko veljam. Naredim vse, kar zmorem. Zadovoljen sem sam s seboj, ponosen sem na vsak nov korak, radovedno iščem zaklade sveta, rastem. Uspelo mi bo! Obujem se, oblečem se, slečem se. Obesim oblačila na obešalnik. Umijem si roke in zobe. Znam uporabiti kahlico in stranišče. Prostor ohranjam čist, prijeten in dostojen. Sem Mojster sonček in pripravim pogrinjek za prijatelje. Sedim za mizo, jem sam, pospravim za sabo. Zahvalim se za prejeto hrano in osebe, ki so jo pripravile. Kaj pa ko mi ne gre? Na pomoč! Ne bo mi uspelo! Prijatelj mi pomaga in jaz pomagam prijatelju.

»Vzgojitelj je nekdo, ki zaradi ljubezni služi in prvi korenito uresničuje to, v kar verjame; konkretno pomaga, vliva zaupanje in verjame v pozitivno, ki je v otroku; spoštuje njegovo svobodo, ne vsiljuje, ampak predlaga; se ne obotavlja popraviti, ni ga strah resnice, ampak opominja umirjeno in nenavezano; njegovo usmiljenje vse pokrije, vse pozabi po meri neizmerne božje ljubezni; vedno vzgaja, v katerem koli okolju, z vedno novo in živo govorico ljubezni; vedno se je pripravljen pogovarjati, pozoren je na nove vrednote, na znamenja časa; zna iti proti toku z avtoriteto, ki izhaja iz zaupane mu naloge; zna živeti tako, da lahko otrokom kot svojo ponovi tole zapoved: »...ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil.« (Jn 15, 12) To je razgibana resničnost, vedno nova, ki ne pozna togih shem, ampak se gradi in oblikuje vsak dan znova. Zagotovo je to težak ideal, skorajda nedosegljiv, a je lasten ljubezni, ki se nikoli ne konča.« Chiara Lubich

________________________________________________________________ ŠTUDIJSKO USPOSABLJANJE Poleg obveznega strokovnega usposabljanja (seminarji, študijske skupine ...) ima vzgojno osebje Vrtca Sončni ţarek še naslednje: - mesečna ponedeljkova delovna srečanja - tedenska torkova srečanja za formacijo vzgojiteljev za Pedagogiko skupnosti - tedenska projektna srečanja

Postajam odgovoren. Kako? Vsaka stvar ima svoje mesto in vsako mesto ima svojo stvar. Skrbim za vrtec, naš skupni dom in stvari v njem, ki mi pomagajo pri delu in igri. Vse stvari mi sluţijo. Če jih z ljubeznijo uporabljam in pospravljam, se mi zahvalijo.

In tako je res lepo bivati pod isto streho.


M

VZGOJNO OSEBJE TI NA

VI

CEL

A SL

JA NE Z

MAR

N.

OR G E GR

NAT

.

A M

AŠA

A

RA K

ER IK

JA

M OJ

PET

CA

LEPO JE BIVATI ...

Vsak otrok gre po svoji poti celostne osebnostne rasti. Na tej poti ga v obdobju bivanja v vrtcu vabimo na tri stezice. Tu se ne bo srečal le z znanjem, vedenjem, idejami, odkritji, ki so koristna za obnašanje in spoštovanje druţbenih pravil, saj ţelimo načela teh treh stezic ţiveti v polnem spoštovanju otrokove avtonomije, osebne svobode in svobode drugega. To nam pomaga, da svet okrog nas bolje razumemo, soustvarjamo, spoštujemo, v njem reagiramo in ga razrešujemo.

A EN IL

Stran 26

Prva stezica: VZGOJA ZA KULTURO MEDSEBOJNIH ODNOSOV Kultura medsebojnih odnosov nam pomaga oblikovati osebno identiteto in druţbeno občutljivost. V teh odnosih se vzgojno osebje, otroci in starši sprejemamo in doţivljamo v medsebojnem spoštovanju, vljudnosti, strpnosti, toleranci, empatiji in dostojanstveni medsebojni komunikaciji. Govor je izraz kulture duha in izraz ljubezni do materinega jezika in spoštovanja sogovornika.

TATJANA

K. AN

EJ A DR

JAN I M DA

P JCA O M

POLONA

. M RA T PE

EMANUEL

P.

KATJA

AN

EJ A

M.

DR

M

DRE JA

AN

NA IJ A R A

IJ A AR

LI JA

KLEMEN

M

NA TA

NA

Vsak od nas je enkraten, edinstven in neponovljiv! Ko začutim lepoto osebne resničnosti postajam svoboden, konstruktiven in odprt za srečevanje z drugimi in drugačnimi. To ustvarja med nami ozračje zaupanja, upanja in poglobljenih odnosov. Tako skupaj gradimo skupnost, narod, kulturo.

JA

Čustva ustvarjajo različne načine komunikacije. Omogočajo mi, da bolje spoznam sebe in drugega. Pomembno je, da spoznam lastna čustva, jih analiziram, vse dokler se ne počutim dobro sam s seboj in z drugimi.

.

Druga stezica: VZGOJA ZA OBLIKOVANJE POZITIVNE SAMOPODOBE, PROSOCIALNEGA VEDENJA, EMPATIJE, VZGOJA ZA PREMAGOVANJE TEŢAV.


Stran 12

NAŠA VELIKA DRUŢINA

VIJOLIČNA SKUPINA V eseli in I grivi smo mali sončki vaši. J emo zdaj ţe sami, O blači pa nas mami! L epo, lepo se igramo, I n se luštno imamo! Č ebljamo, govorimo, K o rasti vsi hitimo. I n s sončnimi nasmehi vas vse razveselimo! MODRA SKUPINA Med zemljo in soncem je modro nebo, v svetlobi prekrasni se sveti lepo. Mi korenjaki najmanjših skupin, v modri se učimo ţivljenjskih vrlin. Skupina je naša ţivahna tako, da v očkih se sveti nam modro nebo. Ţelja je naša, da srečni smo vsi, zato pojemo, plešemo, igramo se mi. V naši skupini prijatelji smo, zato nam v ţivljenju laţje bo šlo. ZELENA SKUPINA »Rastemo, delamo, jutri v svet odidemo ...« To za nas prav res velja, pogumna smo skupinica. Res prijatelji smo vsi, samostojnost nam diši, v očeh pa radovednost se iskri!

DODATNE DEJAVNOSTI

Stran 25

Z glasbo otrok razvija svoj notranji svet, poln domišljije, ob tem pa krepi svoj posluh. S petjem in igranjem na male instrumente pa raste njegova ustvarjalnost, kar otroku oblikuje njegovo pozitivno samopodobo. Zato skušamo v našem vrtcu preko glasbenih projektov (pevske vaje, igranje na instrumente …) otrokom pribliţati tudi umetniško raven glasbe.

FOLKLORA Folklora je pomembna zato, da nam pomaga ohranjati in poustvarjati ljudsko izročilo preteklih obdobij, hkrati pa se s tem povečuje zavest o pomenu naše narodne dediščine.


Stran 24

DODATNE DEJAVNOSTI

NAŠA VELIKA DRUŢINA

Stran 13

MARELIČNA SKUPINA

ŠPORTNA ABECEDA Predšolsko obdobje je temelj gibalnega razvoja otroka, saj je otrokov organizem ravno takrat najbolj izpostavljen vplivom iz okolja. Zato je zelo pomembno, da ţe najmlajšim ponudimo kvalitetno in pestro vadbo. Vadba bo temeljila na razvoju osnovnih motoričnih sposobnosti (moč, hitrost, gibljivost, koordinacija, ravnoteţje, preciznost in vzdrţljivost) in na gibalnih spretnostih ter bo prilagojenega posameznim starostnim skupinam. Spoznavali se bomo z naravnimi oblikami gibanja (plazenje, lazenje, tek, poskoki, plezanje …) in elementarnimi igrami, počasi pa bomo pričeli tudi s spoznavanjem športov in iger, kot je atletska abeceda in abc -gimnastika. Otroci z elementarnimi igrami pridobivajo ustrezne sposobnosti in spretnosti za ţivljenje, spoznavajo smisel in pomen upoštevanja iger, krepijo medsebojne odnose, se zabavajo in sodelujejo drug z drugim. Vse to pa je zelo pomembno za otrokov celostni razvoj. Kasneje pa bomo naredili tudi prve korake v svet športa (rolanje, smučanje, plavanje, kolesarjenje).

V tej skupini smo otroci, ki z veseljem vstopamo v svet samostojnosti. Rastemo na poti poslušanja, izraţanja in medsebojnega spoštovanja. Uţivamo v naravi, v uricah telovadbe, glasbe in plesa. Svojo ustvarjalnost pa razvijamo v projektih, ki nas popeljejo v nepozabni svet domišljije in znanja. RUMENA SKUPINA

Otroci v rumeni skupini smo v tem letu dopolnili štiri leta. Zelo smo ponosni, ker smo se iz srednjega "preselili" v najvišje nadstropje, kjer smo v našem vrtcu največji otroci. Radi smo mojstri sončki in pripravimo na mizo ves pribor, ki ga potrebujemo pri obedih. Jemo tudi ţe z vilicami in brez slinčkov. Nestrpno pričakujemo dneve, ko gremo v telovadnico. Radi opazujemo naravo, radi pojemo in likovno ustvarjamo ... ORANŢNA SKUPINA

GLASBA »V naravi ni najti nič lepšega in popolnejšega od glasbe. Ona usmerja človeka v globino njegove duše.« (Marij Kogoj) Ţe v predšolski dobi je pomembno, kakšen je otrokov prvi stik z glasbo. Prav ta misel nam odkriva, da ima glasba za človeka velik pomen. Zato skušamo tudi v vrtcu pribliţati glasbo otrokom kot spremljevalko v raznih ţivljenjskih situacijah (veselje, ţalost,

Zopet je leto naokrog in tudi mi smo ponovno na začetku. A ne na prvi stopnici našega ţivljenja, pač pa na začetku naslednje stopnice. Kdo ve, kam nas bo vodila? … Ţelimo postati še bolj samostojni, odgovorni, dostojanstveni, prijazni, zvedavi, razigrani, radovedni … radi bi odkrili nov »svet«. Smo najstarejša skupina v


Stran 14

VZGAJAMO SE, DA BI VZGAJALI

DODATNE DEJAVNOSTI

Stran 23

BALET RAZVIJAMO IN UVAJAMO ELEMENTE PEDAGOGIKE SKUPNOSTI Pedagoški modeli se rojevajo le redko in še to le v izjemno ugodnih pogojih, zato Vrtec Sončni ţarek s svojo doslej prehojeno potjo, z veseljem razvija lasten pedagoški način vzgoje in izobraţevanja, ki temelji na zdruţevanju slovenske tradicije predšolske vzgoje in pedagogike skupnosti. Iz skupnega pedagoškega zanosa, da bi dobro vzgajali, se rojevajo tudi elementi nove pedagogike. Vzgojno osebje si je med seboj različno, s pestro paleto izobrazb in talentov. Z jasno zavestjo o strokovni avtonomiji in s svojevrstnim pedagoškim stilom ţelimo biti pripravljeni na inovativno delo, ki prinaša veliko priloţnosti za vnašanje novih idej, spodbud in moţnosti. Pedagogika skupnosti predstavlja konstitutivni del druţbenega gibanja za zedinjen svet. Izvorno je Gibanje za zedinjen svet versko Gibanje fokolarov, ki ga je ustanovila Chiara Lubich na pogorišču 2. svetovne vojne. To je bil klic krščanske ljubezni tisočim ţalujočim in trpečim z evangelijskim odgovorom, da z ljubeznijo, soţitjem in solidarnostjo ter s povezovanjem vseh ljudi v skupnost lahko doseţemo mir in bratstvo med vsemi ljudmi

Ples je govorica telesa v ritmu, ob glasbi, v tišini. Je del kulturne izobrazbe vsakega posameznika in je del kulture naroda. Nekateri otroci pri razvoju za svojo osebnostno rast potrebujejo balet, spet drugi potrebujejo nekaj drugega. Skozi svoje gibanje, skozi pesem in glasbo, otrok izraţa svoja občutja, ţalost, veselje, bolečino, hrepenenje … Ples obstaja od vekomaj in za vedno, prav tako kot umetnost in igra. Ples je iskanje POTI do sebe in vrtec ţeli tudi v tem smislu otrokom ponuditi spodbudo in moţnost. Lepo vabljeni! ANGLEŠKI JEZIK “Uravnoteţena” dvojezičnost je povezana s spoznavnimi in jezikovnimi prednostmi na področjih, kot sta koncentracija pozornosti in jezikovna ozaveščenost. Pojem “uravnoteţena” dvojezičnost potrebuje nadaljnje pojasnilo. Pomeni, da je otrokovo znanje materinega jezika in drugega jezika na isti, to je otrokovim letom primerni ravni. Hkrati to pomeni, da se je otrok med svojim razvojem kvantitativno (čas učenja in igre) in kvalitativno (prestiţ v druţbi, raven kompleksnosti, vloga in uporaba) enakovredno učil materinega in tujega jezika. V vrtcu bomo uporabljali zaporedno dvojezičnost, kar pomeni, da otrok najprej do določene stopnje osvoji znanje materinega jezika, potem se začne učiti tuji jezik.


Stran 22

VARNOST IN PREHRANA VARNOST OTROK

Vrtec je dolţan zagotoviti varnost otrok. To doseţe tudi z različnimi aktivnostmi na področju zdravstvenega varstva, prometne varnosti, varnosti pri delu v igralnicah ter z doslednim izvajanjem vrtčevskega reda. · zdravstveno varstvo: Zobozdravstvene usluge: otroci so dvakrat letno sistematsko pregledaniv šolski zobni ambulanti. · zobne ščetke: Vsi otroci imajo v vrtcu zobne ščetke. Prinesejo jih od doma, prav tako tudi zobno pasto. · obisk zobne asistentke (zobne asistentke), ki ima predavanje o pravilni ustni higieni in zdravi prehrani. · izostanki zaradi bolezni: Starši najkasneje do 8.00 obvestijo vzgojno osebje o otrokovi odsotnosti. V tem primeru se za odsotnega otroka ta dan ne naroča kosilo. Starši so dolţni vzgojnemu osebju sporočiti otrokovo morebitno nalezljivo bolezen, ki bi lahko ogroţala zdravje ostalih otrok. · prometna varnost: Otroci morajo imeti na poti v vrtec in domov spremstvo. Spremljevalci so lahko tudi otroci, stari več kot 10 let, če to dovolijo otrokovi starši. · prevzem in oddaja otrok v/iz vrtec/ca: Starš ali njegov zastopnik mora otroka predati vzgojitelju. Prav tako ga mora od vzgojitelja tudi prevzeti. V primeru, da otroka prevzame druga oseba, morajo starši dati pisno izjavo. Predaja otroka in prevzem otroka mora biti v neposredni povezavi z vzgojiteljem ali staršem.

PREHRANA S kvalitetno, zdravo, raznovrstno, kontrolirano hrano ţelimo varovati zdravje otrok, spodbujati njihovo zdravje in rast ter prispevati k pridobivanju pozitivnih navad ţe v zgodnjem otroštvu. Tako kot odrasle osebe imajo tudi otroci v zgodnjem otroštvu različen odnos do hrane, posebno, če je pripravljena na drugačen, nov način. Zato je še kako potrebno zadovoljiti njihovo energetsko potrebo, da bodo tako ţe od malega imeli pravilen odnos do hrane.

VZGAJAMO SE, DA BI VZGAJALI

Stran 15

Vizija pedagogike skupnosti je vzgojiti človeka, ki se bo spoznal v »obličju drugega« (Buber), ki mu drugi ne bo tujec, temveč brat, kajti temelj človekove biti je odnos, odnos ljubezni. Etična podlaga temelji na zlatem pravilu: »Stori drugemu to, kar ţeliš, da bi drugi storil tebi«. Pedagogika je navadno tisti del druţbenega sistema, ki pomaga ohranjati in vzdrţevati druţbeni red in je prenašalec druţbenih vrednot. Vrtci, šole in univerze po vsem svetu, ki jih druţi ideja Pedagogike skupnosti, se med seboj povezujejo v mreţo vzgojno-izobraţevalnih skupnosti. Pedagogika skupnosti ni le vseţivljenjska naloga pedagogov te smeri, temveč je naloga za vse v tem zgodovinskem času. V mreţo univerz in drugih izobraţevalnih ustanov po celem svetu zdruţuje znanstvenike s področja vzgojnih ved in jih povezuje z vsemi vedami, ki so odločilne za razvoj človeka. Študijski center EDU* v Rimu koordinira delo pedagoških strokovnjakov po celem svetu. Iz izkušenj prakse nastaja nova metoda, nove teorije, nove poti in nove pedagoške ideje. Pomembna značilnost Pedagogike skupnosti je povezovanje prakse in teorije. *EDU - Educazione Unita (Pedagogika skupnosti)


Stran 16

ZAČETKI PEDAGOGIKE SKUPNOSTI

CHIARA LUBICH (1920-2008) je leta 1943 v Trentu, svojem rojstnem mestu, med divjanjem druge svetovne vojne, začela nov slog krščanskega ţivljenja in ustanovila cerkveno gibanje – Gibanje fokolarov. Odkritje Boga Ljubezni je korenito spremenilo njeno ţivljenje in ţivljenja njenih prvih prijateljic. Danes ima to gibanje svoje centre v oseminosemdesetih drţavah, njegovi pripadniki pa so navzoči po vsem svetu. Za gibanje je značilno, da prinaša ne le duhovno, temveč tudi druţbeno prenovo. Ţivljenje po evangeliju, uresničeno v vsakdanjosti, je začelo porajati skupnost, edinost, ki temelji na ljubezni in bratstvu. V Jezusovih besedah: » Oče, da bi bili vsi eno« (Jn 17,21), je duhovnost prestopila meje katoliškega sveta ter se razširila po mnogih krščanskih Cerkvah, med pripadnike drugih verstev in z ljudmi drugačnih prepričanj po vsem svetu. V gibanju se je razodeval načrt edinosti nad človeško druţino. Po vsem svetu so začela nastajati mesteca kot temeljni kamen druţbe, ki jo prinaša evangelij. Delo za edinost, mir in dialog med narodi, verstvi in kulturami je postajalo priznano s strani mednarodnih, kulturnih in verskih inštitucij. Za inovativne vplive so bili Chiari dodeljeni številni častni doktorati:               

iz druţbenih ved (Lublin – Poljska), iz teologije (Filipini – Tajvan 1997, Slovaška 2003, Velika Britanija 2008), druţbenega obveščanja (Tajska 1997), humanističnih ved (ZDA 1997), filozofije (Mehika 1997), interdisciplinarni doktorat trinajstih fakultet drţavne univerze v Buenos Airesu (Argentina 1998), ved o verstvih (Brazilija 1998), ekonomije (Brazilija 1998, Italija 1999), knjiţevnosti in psihologije (Malta 1999), umetnosti (Venezuela 2003), posvečenega ţivljenja (Italija 2004), PEDAGOGIKE (ZDA 2000). leta 1977 je v Londonu prejela nagrado Templeton za razvoj vere, leta 1996 v Parizu nagrado UNESCO Vzgoja za mir, leta 1998 v Strasbourgu na Svetu Evrope nagrado za človekove pravice in številne druge.

DOGODKI SKOZI LETO

Obisk delegacije iz Rima: Maria Voce Emmaus, naslednica Chiare Lubich, ki je utemeljila pedagogiko skupnosti.

Obisk delegacije 34 duhovnikov iz sveta. hrvaške skupaj z njihovim škofom.

Stran 21

Obisk Vere Araujo in Neda Pozzia, ki sta odgovorna za konkretizacijo pedagogike skupnosti v svetu.

Obisk Walterja Kostnerja, ki je »oče« vzgojnih junakov Tika in Taka (ob tem nam je narisal tudi logotip vrtca).

Skupaj na mednarodnem seminarju pedagogike skupnosti v Trentu v Italiji.


Stran 20

DEJANJA LJUBEZNI NAŠIH OTROK

ek, otič l k l sem em igra i v a r is Posp av se n m. čepr v nje

Lari sem posodil ţogo. Ko smo b sem vid ili zjutraj v k rogu el, d posprav a so ţe stoli z , a it in z vse knj a zloţit ige. Vse to sem na redil.

ZAČETKI PEDAGOGIKE SKUPNOSTI

Stran 17

Slovenska cerkev je Chiari ob njenem obisku v Sloveniji leta 1999 podelila priznanje sv. Cirila in Metoda. Iz duhovnosti edinosti se začrtujejo smeri razvoja misli, ki prispevajo h kulturni prenovi. »Kultura edinosti« je znanilka pozitivnih vrednot, sposobna postaviti v središče človeka, v vsem njegovem dostojanstvu, v njegovi sposobnosti odnosov, v odprtosti za preseţnost. Usmeritve te kulture izhajajo iz študijskega centra Šole Abba, ki ga je ustanovila Chiara in ima interdisciplinarni značaj. Sestavlja jo 30 strokovnjakov različnih strok. Leta 1998 pa se je pridruţilo tej izkušnji še tristo docentov in strokovnjakov iz različnih drţav. Tako se je rodil nov vzorec razumevanja edinosti kot univerzalni element, ki se odraţa v različnih znanostih, da bi nastala nova kultura. Nova zato, ker jo preţemajo današnje vrednote in ker je zmoţna odgovoriti na pričakovanja časa. Univerzitetni inštitut Sophia (blizu Firenc) ţe uresničuje to novo paradigmo. S strokovnjaki centra EDU (Center za Pedagogiko skupnosti, ki ga sestavljajo doktorji pedagoških znanosti iz vsega sveta), je na poseben način povezan naš Vrtec Sončni ţarek, ki razvija nov model Pedagogike skupnosti, ki izhaja iz karizme Chiare Lubich.

Ko je Jasna padla, sem jo potolaţil.

iha M n co i Man povabila sem igro. v Chiara Lubich


Stran 18

CHIARA ODGOVARJA NAJMLAJŠIM

Zdravo, Chiara, kaj lahko naredimo v svetu mi, otroci? Chiara je odgovorila: »Kaj lahko naredite vi, otroci? Jaz, ki sem starejša, precej starejša kot vi, vem, ker sem to doţivela. Svet potrebuje srečo, zato jo išče tu, jo išče tam, jo išče v televiziji, jo išče v filmih, jo išče na plesih, jo išče v stvareh tega sveta, celo v mamilih. Tudi vi iščete srečo. Zakaj? Ker ste kot vsi drugi in svet išče srečo. Torej je treba dati svetu pravo srečo. Obstajajo tudi majhne sreče: ko vam na primer podarijo kakšno igračo, ste srečni, ali kakšno sladkarijo, ste srečni. Toda to je kratkotrajna sreča. Ali veste, katera je prava sreča? Poskusite: to je tista sreča, ki jo ima oseba, ki ljubi, ki ljubi, ki ljubi. Ko ljubimo, smo srečni, in če vedno ljubimo, smo vedno srečni. Kaj lahko v svetu storite vi? Dajete srečo, učite ljubiti. Koga? Sestrice, bratce, očeta, mamo, prijatelje, vse deklice, vse dečke, ki jih srečate. Tako bo veliko ljudi našlo srečo.«

CHIARA ODGOVARJA NAJMLAJŠIM

Stran 19

Chiara, kako naj ustreţem svojemu bratcu Danijelu, ki je majhen in stalno nekaj hoče? Chiara je odgovorila: »Julija mi pravi, da ima bratca, ki se imenuje Danijel, in ta jo vedno moti, ker jo prosi zdaj za to, zdaj za ono in se hoče vedno igrati … Rekla bi takole: ta deklica ima zares srečo; če jo namreč njen bratec stalno sprašuje, mora ona vedno dajati, dajati, dajati, tako da ima veliko priloţnosti, da naredi mnoga dejanja ljubezni. Če pa se mora na primer učiti, narediti nalogo, ne more delati dejanj ljubezni, ker je Boţja volja, da naredi nalogo. Tedaj mora reči Danijelu: »Danijel, bodi priden, sedaj moram narediti nalogo, sedaj ne morem paziti nate in te poslušati, igraj se sam, ko bom končala nalogo, pridem k tebi.« Tako mora narediti in bratec bo razumel, ker ima tudi on zdravo pamet in Jezusa v srcu, razumel bo in jo pustil pri miru. Ko bo končala nalogo, bo prav, če se bo spet igrala in tako naredila mnogo dejanj ljubezni!«


Brošura Vrtca Sončni žarek