Page 122

To~ka Pozna{ telesa, ki imajo vi{ino, {irino in dol`ino. Pozna{ like, ki imajo le {irino in dol`ino. Pozna{ daljice, ki imajo samo dol`ino. Spoznali bomo to~ko. Ta nima niti dol`ine!

geometrija

Ma{a je Filipu na zemljevidu pokazala to~ko, kjer je bila na po~itnicah.

To~ka

Ogli{~a telesa so to~ke. Ogli{~a likov so to~ke. Kraji{~i daljice sta to~ki. To~ke ne moremo izmeriti. To~ka nima vi{ine, {irine ali dol`ine. To~ka ozna~i, kje nekaj je. Kako ozna~imo to~ko? 1. na~in Okoli mesta, kjer je to~ka, nari{emo krogec. To~ka je v sredini krogca.

2. na~in ^ez mesto, kjer je to~ka, nari{emo kri`ec. To~ka je natan~no sredi kri탑~a.

To~ke poimenujemo z velikimi tiskanimi ~rkami: A, B ... in preberem: to~ka A, to~ka B ... Besedo to~ka uporabljamo tudi v vsakdanjem pogovoru. To~ka lahko pomeni mesto, kjer nekaj je: na zemljevidu, v naravi, v besedilu. To~ke zbiramo tudi pri kontrolkah, {portnih igrah in tekmovanjih.

A

to~ka A

B

to~ka B

Spomnimo se, da smo kraji{~i daljice ozna~ili z ravno ~rtico. To~ko na ~rti lahko ozn~imo tudi z ravno ~rtico ~ez ~rto. Prese~i{~e daljic Dve daljici se lahko sekata. Mesto, kjer se sekata, imenujemo prese~i{~e in ga ozna~imo s to~ko. E

H S

G

prese~i{~e F

Daljici GH in EF se sekata v to~ki S.

120

(sto dvajset)

Matematika_UC4_Ponatis.indb 120

19.6.2009 12:35:44

Profile for VISART studio, Kvants-Visart d.o.o.

Matematika 4, Učbenik 2012  

Matematika za četrtošol(c/k)e

Matematika 4, Učbenik 2012  

Matematika za četrtošol(c/k)e

Advertisement