Page 42

Intervju ogromno bolniških dopustov, ambulantnih pregledov, neracionalno porabo zdravil. Ukvarjali smo se s sabo. Zdravniki ne znamo vsega, zunaj redko vidimo, da so zdravniki direktorji, zdravniki morajo skrbeti za stroko, standarde, klinične poti, menedžment pa mora opraviti svoj posel. Mi ne moremo odločati, kako urediti socialo, bolniški dopust, kako ljudi motivirati, da delajo in skrbijo za svoje zdravje. Pač pa lahko poskrbimo, da bo sistem, v katerem delamo, logično in smiselno deloval. Da se bo sistem začel vrteti okoli pacienta. Zato pravim, naj pacient po koncu zdravljenja tudi podpiše račun z vsemi specifikacijami stroškov in s tem dobi vpogled v stroške, ki nastanejo z njegovim zdravljenjem, ter se zave, koliko to stane. Potem bi tudi lahko primerjali cene med bolnišnicami, med dobavitelji in tudi vsak zdravnik bi vedel, koliko je naredil za bolnišnico. Seveda bi imelo to neslutene vplive na odnose znotraj bolnišnic, ker bi bilo jasno, kdo je kaj ustvaril, in to marsikomu ne bi bilo všeč. Če so za vodenje bolnišnic boljši tisti, ki se na vodenje spoznajo, pa je čudno, zakaj je pri nas vodenje zdravstvenih ustanov tako zdravniško obarvano? To je naša zgodovina. Mislili smo, da je bolnišnica podaljšek države in bo že ona rešila naše minuse, zato ekonomika upravljanja ni pomembna. Poleg tega je upravljanje urejeno s sveti zavodov, ki jih oblikujejo stranke, kar je povsem zgrešeno. Oblast mora definirati, kaj je javno dobro, izvajalce pa pustiti, da se borijo za bolnika s pravicami. Ko to narediš, ni več lahkih političnih privilegijev, ker ni več enostavno upravljati bolnišnic. Zdaj puščamo bolnišnice v neodgovornosti, da lahko ljudje, ki izčrpavajo zdravstveni sistem, mirno molzejo bolnišnice in se nikomur nič ne zgodi. To je bistvo našega upravljanja, ki favorizira korupcijo. Politika nastavlja direktorje, direktorji so strpni do korupcije, za katero sicer dobro vedo, in krog je zaključen. Danes bi lahko letno ostalo vsaj 500 milijonov evrov, če bolnišnice ne bi bile upravljane namenoma neracionalno, zato da so neodgovorne molzne krave za zdravstveno preprodajalsko mafijo. V Sloveniji imamo nad 500 uvoznikov za zdravstvene izdelke in vsak od njih mora samo za lastno preživetje imeti nekaj sto tisočakov prihodka; tako nekaj sto zdravstvenih milijonov potrošimo zgolj za vzdrževanje podjetij, ki posredujejo za zdravstvo. To je preprosta matematika, ki postavlja vprašanje, zakaj ni mogoče brez tega nenormalnega števila posrednikov, ki že s svojo maso požirajo zdravstvu veliko denarja. Veliko posrednikov je zato, da lahko bolnišnice nabavljajo z naročilnicami mimo sistema. Nad polovica naročil je mimo sistema. Kar je kriminal! Vendar grozdi teh številnih podjetij na koncu vodijo do nekaj glavnih posrednikov, ki si na ta način mimo sistema in v nasprotju 42

Revija ISIS - Julij 2013

s pravili zagotavljajo dobičke. Bolnišnice bi lahko izvajale naročila brez vseh teh posrednikov, če bi bile zainteresirane za čim nižje cene. Ampak jasno povejmo, pri nas bolnišnice niso zainteresirane za čim nižje cene, bolnišnice so za posrednike molzne krave in sled do posrednikov gre preko šefov oddelkov, politikov, raznih mogočnikov v ozadju in ospredju. To je pravi vzrok. Vsi imajo v besedah racionalizacijo, ampak direktorji bolnišnic točno vedo za vse številne primere koruptivnosti in ne naredijo nič. Ker se bojijo, da bi ob spremembi v zdrav sistem tudi njih zadelo. Vsak se boji spremembe sistema in zato so vsi tiho. Kako vidite razvoj iniciative? Dosegli smo že, da so začeli vsi o teh stvareh javno debatirati. Zbrala se je skupina neodvisnih zdravnikov, naša skupina je iz tedna v teden večja in bomo vztrajali v naših dokumentih in skušali združiti dokumente v možnosti konkretnih rešitev. Ne bomo pisali zakonov, ampak namen naših razmišljanj bo jasen. Morate biti neprijetni, da boste vzdrževali reakcijo? Točno to, moramo vztrajati, da ne bo nihče mogel zaspati, stiska zdravnikov je danes tolikšna, da si želimo sprememb. Zavedamo se, da smo nosilci izjemno pomembne dejavnosti, in če ne bomo mi česa spremenili, bo naša odgovornost, da je šlo tako narobe. Tudi danes moramo priznati, da velik del krivde za nastalo situacijo nosimo ljudje znotraj našega ceha, bodisi z aktivno korupcijo bodisi z molkom ob očitnih nečednih dejanjih kolegov. S tem smo razrušili tudi norme, ki bi nam omogočale prihodnost. Kriza je bila po neki plati torej dobrodošla, da je vse razkrila. Seveda, brez krize ne bi prišli do razprav o sistemu, ki je dejansko zastarel. Zdravstveni sistem je socialistični aparat s popolno uravnilovko birokratskih razredov, v katerih vsak oddela službo, ne pa opravi delo, in ima ne glede na opravljeno delo enako plačo. Kriza je zato dobrodošla, ker je samo vprašanje časa, kdaj se bo brez sprememb sistem razsul in bomo tudi zdravniki ostajali brez službe. Zato je naša akcija tudi sebična, in to je tudi osnova vsake prave civilne družbe. Zdaj smo pristali v političnem šah-matu gerontokracije, ki ohranja socializem na način tranzicijske korupcije. Danes gre za to, ali bo lahko kdo prek skupin civilne družbe angažiral ljudi med 18 in 40 leti, da bodo napisali nov družbeni program, ki bo služil prihodnosti. Če te skupine ne bodo prevzele družbe, bodo stare generacije s svojim vztrajanjem pri starem odgnale mlade proč in država bo izgubljena. Brez mladih ne bo več nikakršne prihodnosti. Tragedija je, ker mladih ne zanima nič več, samo še odhod v tujino; sploh ne računajo več na prihodnost pri nas in to je največja tragedija. E-naslov: alojz.ihan@mf.uni-lj.si

Profile for VISART studio, Kvants-Visart d.o.o.

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 7 | 1. julij 2013  

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 7 | 1. julij 2013

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 7 | 1. julij 2013  

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 7 | 1. julij 2013

Advertisement