Page 41

Intervju zdravnik mora imeti glavno besedo pri presoji, do kod lahko pacienta obdela in ga nato sprejme nazaj v upravljenje, družinski zdravnik mora imeti tudi vse podatke o pacientu, spremljati mora pacienta, kaj se z njim dogaja po bolnišnicah. Pri nas tega ni zaradi prezasedenosti in zaradi sistema, ki favorizira bolnišnično medicino, družinske zdravnike pa sili v administriranje, ne pa v skrb za paciente. Preveč socialnih funkcij je vezanih na družinskega zdravnika. Od leta 2008 smo tudi pri plačnem sistemu aktivno pozabili na družinske zdravnike, zato so danes specialistične dejavnosti pokrite, v družinski medicini pa imamo ogromno luknjo. Do sedaj so sicer že bile nekatere pobude glede družinske medicine, vendar se na ravni zdravniških organizacij stvari usklajujejo in ukrepi zvodenijo, ker se skuša ustreči vsem cehovskim okoljem. Zato nastane zelo širok okvir, ki cehovsko ne prizadene nikogar, le da potem tudi koristi od takih sporazumov ni več, ker ne postavijo jasnih usmeritev. Naša skupina ima zelo jasne misli in cilje, radi bi dobili povratno informacijo iz vseh strani, države, stroke in javnosti, zato smo dali dokumente vsem na voljo. Ne želimo delovati v zaprtih krogih, želimo, da razprava pride ven iz pogovorov v bifejih na raven družbe kot celote, ker se bojimo, da bo brez akcije sistem kolabiral, nato bo sledila tajkunizacija, z lastniki, ki bodo razpolagali z javnimi sredstvi, kot je bilo pri gospodarstvu pred mnogimi leti. Bojimo se namreč, da sedanji sistem sploh ni načrtovan in aktivno uravnavan; to kaže zgodba z mladimi, nezaposlenimi zdravniki, s katerimi se nihče od odgovornih ne ukvarja. Nesprejemljivo je, da danes zdravstvene ustanove, ki jim manjka zdravnikov, odklanjajo mlade zdravnike, ker je treba varčevati. S čim? Z delom? Poleg tega zdravniki, ki so končali fakulteto, nimajo nikakršne poklicne možnosti; država jim je v pretekosti odvzela, da bi mogli po študiju karkoli delati, zdaj pa jim ne omogoči, da bi delali. Danes nihče od odgovornih ne ve, koliko zdravnikov specialistov lahko sistem sploh zaposli. Skrbi vas torej, da sploh nimamo sistema, ampak le inercijo, ki zaradi spremenjenih razmer ne deluje več. Skrbi nas, da sistem že dolgo ne deluje več zaradi svojega namena – zagotavljanja zdravja slovenskim državljanom. To se vidi zdaj, ko je zmanjkalo denarja in vsak rešuje svoj obstanek, ne glede na funkcijo, ki jo ima v sistemu. Zdaj je borba za golo preživetje, to za bolnišnico pomeni, da ne zaposluje in ne investira ter želi delati čim manj, da bo manj stroškov. Če pa pogledaš z vidika sistema, to pomeni, da neha opravljati svojo funkcijo. In če bomo s tem mlade pognali v tujino, se ne bodo več vrnili, nastala bo luknja, ki je še mnoga leta ne bomo več zapolnili. Kaj ni nezaposlovanje sicer nujno potrebnih zdravnikov pravzaprav dokaz, da je zdravstveni sistem, ki je pravica državljanov do zdravljenja z javnimi sredstvi, pri nas že kolabiral? Da je naš zdravstveni sistem prešel iz sistema za zagotavljanje zdravja v sistem vzdrževanja državnih institucij, ki hočejo preživeti, in je pri tem zdravje državljanov popolnoma postranska stvar. Kot če bi cestna

podjetja, zato da preživijo, nehala popravljati ceste, da bi ostalo denarja za njihove plače. Točno to, bistvo sistema naj bi bilo zdravljenje ljudi, danes pa vidimo, da je to v resnici stranski učinek in je v praksi glavni namen bolnišnic njihovo preživetje in plače, nikakor pa ne pacienti. Danes direktor bolnišnice misli, da zaradi manj denarja pač ne more zdraviti toliko ljudi, da bo ostalo za plače. Kaj ni to hud moralni šok za zdravnike? Na fakulteto smo šli zaradi zdravljenja ljudi, zdaj pa vidimo, da smo v sistemu, ki skrbi sam zase, zdravljenje ljudi pa je zanj sekundarna zadeva. Ravno to je bistvo naše iniciative. Mi smo zdravniki, ki želimo delati za javno dobro, ne pa vzdrževati svoje institucije zaradi vlečenja plač. Moramo se zmeniti znotraj ceha, ali smo »biznismeni« in skrbimo za svojo rit in izkoriščamo sistem za svoje preživetje, ali pa mislimo, da je namen našega dela pacient, in smo plačani zaradi zdravljenja pacientov, in ne zaradi bolnišnic, ki živijo na račun države kot njene parazitske institucije. Na zahodu je družinski zdravnik praviloma zasebnik, zato se mu težje zgodi utopitev v pravila sistama kot v neki naši bolnišnici, kjer položaj državne bolnišnice postane ovira za zdravljenje pacienta. Tudi mi zagovarjamo, da je zdajšnja oblika bolnišnic in zdravstvenih domov neustrezna. Jasni morajo biti pogoji za udeležbo v zdravstvenem sistemu, ki mora počivati na koristi pacienta. To velja tako za zasebne koncesionarje kot za javne ustanove, pri čemer mora biti pri javnih ustanovah dodatno poskrbljeno, da ne prihaja do nepoštenega plenjenja državnega denarja in pretakanja na zasebne račune. Kar je tipičen primer samoplačniških ambulant, ki so vstopno mesto za operacije prek vrste. Pri zasebnem zdravstvu, zlasti v družinski medicini, povsod v razvitem svetu pride do ambulant in zdravniških zadrug, ki razvijejo izredno kakovostno spremljanje in obdelavo svojih pacientov, ob tem pa morajo zdravniki zasebniki računati, da bo medicina na ta način postala ne njihova služba, ampak življenjski slog. Kakovostna zasebna oskrba pomeni življenje brez določenega delovega časa, pomeni nenehno prilagajanje pacientom in dogovarjanje s kolegi za prevzemanje določenih dolžnosti. Uvedba takih praks je nedvomno v veliko korist kakovostni oskrbi bolnikov. Taki zdravniki so dobro plačani, a z malo dopusta, veliko dela opravijo pro bono. Tak sistem, ki se vrti okoli skrbi za pacienta, ima potem še to dobro lastnost, da vzgaja samozavestne in zahtevne paciente, ki niso pasivni, ki se pozanimajo in imajo pričakovanja do zdravnikov, in s tem oni izbirajo med dobrim in slabim delom. Pri nas sistem omejuje dostop do zdravstvenih storitev, dela čakalne vrste, zato dela tudi paciente, ki niso samozavestni, zahtevni, ampak verjamejo v razpadanje zdravstva in verjamejo, da je treba v zdravstvu loviti parapoti, ker sistem ne deluje. Ampak taki pacienti, pa tudi kot davkoplačevalci, ne bodo več za to, da se zdravstvo podpira kot javni sistem, in bodo glasovali za razpad sistema. V dokumentu se niste veliko ukvarjali s tem, kako racionalizirati zdravstvo s strani pacienta. Pri nas imamo Revija ISIS - Julij 2013

41

Profile for VISART studio, Kvants-Visart d.o.o.

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 7 | 1. julij 2013  

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 7 | 1. julij 2013

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 7 | 1. julij 2013  

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 7 | 1. julij 2013

Advertisement