Page 35

Forum pokličite tel. št. yyy-yy-yy, g. Medved želi govoriti z Vami.« In ko XX pokliče tel. št. yyy-yy-yy, se javi živalski vrt... Zato sem odgovoril takole: Spoštovani g. B., z novinarji imam strašno slabe izkušnje zaradi njihovega brezvestnega manipuliranja s podatki. Tudi nimam nobenega dokaza, da ste Vi res to, kar naj bi domnevno bili. Ker pa upam, da ste Vi res to, kar ste zapisali, Vas nočem obravnavati nepravično. Se pravi, predlagam Vam, da me pokličete (zvečer) na moj prenosni telefon (xxxxx), in če me boste prepričali, da imate namere kot pošten in neodvisen novinar, Vam bom povedal vse, kar vem. Lep pozdrav, akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med.

In res, novinar B. me je zvečer poklical in pogovarjala sva se kar dolgo. Po eni strani se mi zdi, da je sprva domneval, da smo raziskovalci za objave mastno plačani (avtorski honorarji), po drugi strani pa, da je objavljanje kupljivo približno tako, kot v trgovini lahko kupimo hlebec kruha. Ne vem, kako je novinar B. moje argumente »slišal«, zato pa sem mu za vsak primer takoj naslednje jutro poslal zapisan povzetek svojih stališč, povedanih po telefonu: Spoštovani g. B., v tej e-pošti, naslovljeni na Vas, skušam povzeti vse, kar sem Vam povedal v najinih telefonskih pogovorih: Moje izkušnje s finančno platjo pri objavah člankov - 4 primeri: 1) V sedemdesetih letih sem objavil nekaj člankov v takrat prestižni reviji »The Journal of Physiology«. Ko je bila opravljena (kar ostra) recenzija, je bila objava brezplačna. Vendar sem pred tem kot avtor moral svoje avtorske pravice prenesti na revijo, ki je nato lahko podatke tržila. 2) Leta 1990 sem bil povabljen, da napišem članek za prestižno serijo »Methods in Neurosciences«. Avtorski honorar za mene in sodelavce je bil 9 (devet) USD!!! Kljub temu pa čast, da sem bil sploh povabljen. 3) Okoli leta 2002 sem s sodelavcem objavil članek v reviji »Medical & Biological Engineering and Computing«. Ko je bil članek sprejet za tisk, a za dve strani daljši kot predpisano, sva morala s sodelavcem plačati 800 GBP (približno 1000 EUR). Jaz sem svojo polovico plačal iz svojega fonda na SAZU, moj sodelavec pa iz svojega raziskovalnega fonda. 4) Leta 2007 sem s sodelavci v reviji »Computers in Biology and Medicine« objavil članek o simulaciji akutne insuficience srca ter aortne stenoze. Na temelju tega članka sva s prof. Ribaričem lani od spletne založbe INTECH dobila vabilo za »open access« knjigo (monografijo) za poglavje o aortni stenozi. Taksa (»fee«) za objavo je bila nekaj 100 EUR; plačal jo je prof. Ribarič iz svojega raziskovalnega fonda. Kvaliteta člankov: Najbolj preprost način je prek »PubMed«, ki je ena od mednarodnih podatkovnih baz. Za bolj ostro preverjanje pa velja

uporabiti »Web of Science«, kjer lahko preverite citiranje članka oz. še bolj oster indeks citiranosti. Sklep: V interesu raziskovalca je, da svoje rezultate objavi. Če jih objavi v slovenskem prostoru, so rezultati praktično izgubljeni. Če pa so objavljeni v mednarodnem prostoru, potem veljajo toliko, kolikor je njihova kvaliteta. Jasno pa je, da objava stane precej denarja, tako doma kot na tujem. Objava na tujem, v suplementu ali kako drugače, se mi v načelu ne zdi nič spornega. Spomniti se velja, da bi bila objava doma tudi draga, ali celo dražja! Zame je pomembna le kvaliteta, ki pa je preverljiva, kot sva se pogovarjala. Ker gre za načelne zadeve, Vas prosim, da mi sporočite, ali ste mojo pošto prejeli. Vse ostalo pa me ne zadeva, zadeva le Vas in novinarsko etiko. Lep pozdrav, akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med.

Odgovoril mi je takoj, da je mojo e-pošto prejel, in se zahvalil.

Vsega dogajanja danes, v deževnem koncu maja 2013, ne znam obnoviti natančno. A na neki stopnji sva se v avgustu 2012 ob telefonu oba usedla pred računalnik in pokazal sem mu, kako uporabiti Web of Science. In dalje: naj vtipka geslo »Kordas« in pregleda mojo bibliografijo. Ga opozoril, da imam v bibliografiji soimenjaka, nevrokirurga Kordasa, očitno Madžara. Če preverja Kordaša, mora odšteti vse Kordase. In glej: novinar B. se je zadeve lotil takoj, še kar profesionalno.

Še več: Novinar B. si je nato priskrbel zadevno številko Wiener klinische Wochenschrift in me poklical ter vprašal, kaj storiti. In moj odgovor je bil preprost: naj preveri, ali so avtorji iz te številke navedeni v Web of Science. In ko si je to novinar B. potrdil, je naredil še en korak dlje: prek Web of Science je preveril, koliko imajo posamezni avtorji mednarodnih objav sploh... Skratka, novinar B. se je lahko prepričal, kaj in kakšna je resnica. V naslednjih tednih sem zelo natančno prebiral časopis, za katerega naj bi novinar B. pripravil članek o »sporni mariborski« številki revije Wiener klinische Wochenschrift. Če se prav spomnim, je bil B.-jev članek objavljen po daljšem premoru, morda celo v septembru 2012. Ker v njem ni bilo nobenega polivanja gnojnice, nobenega senzacionalizma, je bil zapis morda celo nekoliko dolgočasen... Morda se sliši neverjetno, a je res: Kar dobro je opisal sklep o vsem tistem, kar sva obravnavala po telefonu in e-pošti. Zares:

»Na tem področju (stiki zdravništva z novinarji, op. M. K.) je predvsem pomembna hitrost in know how, pa tudi pripravljenost funkcionarjav in strokovnjakov, da se hitro in pristojno odzivajo na vprašanja s strani medijev.« E-naslov: marjan.kordas@mf.uni-lj.si

Revija ISIS - Julij 2013

35

Profile for VISART studio, Kvants-Visart d.o.o.

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 7 | 1. julij 2013  

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 7 | 1. julij 2013

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 7 | 1. julij 2013  

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 7 | 1. julij 2013

Advertisement