Page 106

Zdr avniki v prostem času družba, so bila v rokah elitnih skupin ali vladarjev, torej skoraj v rokah posameznikov in so se nenehno spreminjala. Zato je bilo nujno, da so se spraševali, kaj je prav, kaj je dobro, kaj slabo in razvil se je filozofski nauk o dobrem in zlem. Beseda etika izvira iz grške besede etos, kar pomeni običaj, navada, šega. Veda o običajih moralnosti posameznika. Če razumemo takratno družbo veljakov in vojakov, kjer so si sami postavljali zakone, je razumljivo, da so se ob nastajanju humanističnih ved spremenili tudi verski pogledi. Pričela so nastajati monoteistična verstva, ki so med ljudmi širila verske nravstvene zakone o dobrem obnašanju za vse ljudi enako, ne glede, kateremu sloju so pripadali na družbeni lestvici. V razvratno vojaško agresivnih družbah Grkov in kasneje Rimljanov so nova monoteistična verstva, ki so postavljala ljudi v enak položaj pred vsemogočnim bogom in s tem ustoličila enega boga v utelešeni obliki najvišjega moralnega obnašanja, hitro prevzela vlogo vodilnega etičnega zapovedovanja in oblikovala družbe nadaljnjih 2000 let. Monoteistično oblikovane družbe niso več potrebovale etike in filozofskih naukov, ker so verska pravila narekovala, kaj je dobro in kaj ni dobro za posameznika in za družbo. Ljudje so živeli po verskih načelih in vladalo ter vzgajalo se jih je po verskih načelih. Družba se je preoblikovala iz sužnjelastniške v večje kraljevine z močno oblastjo verskih institucij. Kar za nekaj stoletij se je znanost zavirala, predvsem humanistične vede, ker so o vsem odločali verski voditelji, dokler se verske institucije niso izrodile in same vladale in živele najmanj moralno. Ko se je človeška civilizacija tehnično dovolj razvila, so nastopili ponovno ekonomski pogoji, da so se ljudje spraševali, kaj je prav in kaj ni prav. Posameznik je postal bolj svoboden v odločanju glede svojega življenja in izobraževanja. Znanost je doživela ponovno rojstvo. Želje po ozemlju in večanju kraljestev so pogojevale številne zavojevalne vojne in ljudi ponovno postavile pred osnovno vprašanje, kako živeti, kaj je moralno, kaj je družbeno sprejemljivo, kaj je tisto, kar se mora spoštovati. Po velikih vojnah in razpadu kraljestev je nastala sociološko nova oblika družb. Z vedno višjim tehničnim razvojem se je družba spremenila v ljudi, ki jim je tehnični razvoj narekoval, kako živeti, kaj imeti in kako biti. Ob tem so še vedno obstajale monoteistične družbe in politeistične družbe. Nastal je etični razkorak v posamezniku in v različnih družbah. Verski nauki in pravila so se izjalovili v verske običaje in verske institucije so postale politične institucije. Ljudje so ostali ponovno izgubljeni v svojem individualizmu in v borbi za denarjem. Moralna pravila so se v pehanju za denarjem popolnoma izgubila in družba se je razdelila ne glede na verska prepričanja na bogate in revne, na elitni in neelitni sloj ljudi. Nihče se ni več spraševal, kaj je prav in na kakšen način priti do denarja, do družbenega položaja, vse je bilo dovoljeno. Napredek znanosti je bil bliskovit vse do Velikega dne, ko se je Zemlja sama zarotila in pretresla ter pokopala večino ljudi. Naredila je dolg predah. V tako kratkem času se lahko strne zgodovina človeške civilizacije? Kar nerodno ji je bilo. Vendar je morala to narediti zaradi drugih planetarcev in prisotnih Zemljanov, ki verjetno nimajo teh informacij. Nato je nadaljevala nekoliko bolj počasi in s poudarkom. 106

Revija ISIS - Julij 2013

Človeška civilizacija je rastla in propadala skozi tisočletja, se razvijala in vmes uničevala druga drugo. V vsaki naši celici je spravljeno bilijone let evolucije. Tudi če se celice med seboj razlikujejo, jim je skupno eno samo bistvo – rasti in se razmnoževati. Ta gen ima naša civilizacija v sebi. Vendar se nismo ničesar naučili iz zgodovine. Nenehno smo ponavljali cikluse razvoja in uničevanja. Človeški rod ni uspel, da bi usmerjal civilizacijo in se razmnoževal ter rastel, tako da se ne bi uničeval med seboj in na škodo drugega. Kaj je etično in kaj ni etično? Kaj je pravilno in kaj ni pravilno? Nemogoče je postaviti enotno merilo ob tako različnih kulturah in civilizacijah. Vsem nam je skupno, da moramo živeti in se razmnoževati, s tem širiti sebe in svoje civilizacije. Ne glede na to, kakšne biološke oblike in kako razviti smo. Vedno so razlike med živimi bitji, višje razvito živo bitje nima nič večje pravice do življenja in do razmnoževanja kot nižje razvito živo bitje. Vsako živo bitje, ne glede, kako je nastalo, tudi v laboratoriju, ima enako svoje osnovno poslanstvo preživetja in razmnoževanja in nobeno nima pravice, da svoje poslanstvo izvaja na račun drugega živega bitja. Če postavimo to vrhovno pravilo tudi za naše vrhovno etično načelo, bomo v skladu z biološkim poslanstvom bilijonov let, ki so spravljeni v vsaki živi celici, ne glede na to, kako je živo bitje organizirano, kakšnega prepričanja je in v kakšni družbeni obliki živi. Za izvajanje tega načela ne potrebujemo institucij, katere se vedno izrodijo v tej smeri, da postavijo pravila in predpise po svoji meri, zato ne morejo biti univerzalni. Če bomo v bodoče lahko kontrolirali dolgost življenja, bo to načelo še bolj pomembno in civilizacije bodo morale biti skrbno načrtovane. Torej etika označuje izvirno moralno zavest, da ni vseeno, kako kaj delamo, kako živimo in kako se širimo. To je zavest slehernega bitja, da dolžnosti in obveznosti so, zavest da smo vsi odgovorni drug do drugega.

V dvorani je bila tišina. Zahvalila se je za pozornost in še enkrat se je počutila resnično počaščena, da je lahko govorila o tem, o čemer razmišlja. Hkrati so se ji odprla številna vprašanja. Kako bodo načrtovali civilizacije? Kdo bo lahko živel, kdo bo lahko imel potomce, ali se bodo sploh razmnoževali? Kdo bo lahko tisti, ki bo lahko večen, kdo bo umrljiv? V dvorani je bila še vedno tišina.

Nekdo od Zemljanov je vstal. Pogledala ga je in videla, da se ji bliža. Še isti trenutek se je nemir polastil njenega telesa in zadovoljstva, ki ga je čutila po svojem uvodnem predavanju, ni bilo več. Oddahnila se je, da ima vse svoje znanstvene zapiske v slovenščini!! V glavi ji je odmevalo lastno vprašanje: kdo bo lahko večen in kdo smrten? Postalo jo je strah. Česa? Samo sebe? Prihodnosti, katere ni moč ustaviti. E-naslov: tatjana.puckous@siol.net

Profile for VISART studio, Kvants-Visart d.o.o.

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 7 | 1. julij 2013  

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 7 | 1. julij 2013

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 7 | 1. julij 2013  

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 7 | 1. julij 2013

Advertisement