Page 105

Zdr avniki v prostem času Dvorana je bila namenjena zgolj srečanjem in konferencam. Za današnje srečanje je bila prevelika, ker udeležencev ni bilo več kot za eno delovno razširjeno raziskovalno skupino.

Ko je odložila skafandrsko potovalno oblačilo in pred vhodom v dvorano popravila svoje srebrne lase v figo ter zapela turkizno enodelno oblačilo čez svoje telo, se je sama sebi zdela majhna, kot dekletce proti podobi v skafandru, ki jo je opazovala v steklu oksidacijske komore. Komaj je čakala, da se je potovanje končalo. Nekoč, ko so se medplanetarna potovanja komaj začela, je za vsako potovanje preračunavala, kako dolgo je v resnici potovala, koliko čas je bila v komori, koliko časa je dejansko minilo, preden se je vrnila. Kasneje ni imelo več smisla, ker so si časovni intervali na planetih tako različni, da je težko objektivno oceniti čas, ki je potekel do vrnitve. Čas ima sedaj naravnan na dnevni ritem zemeljskega laboratorija, kjer živi, in ga ponovno vklopi, ko se vrne v laboratorij. Šele takrat lahko izračuna, koliko je bila odsotna, če jo sploh zanima. Tokrat je vedela, da so relacije do Titana kratke in da ne bo zamudila veliko dela v laboratoriju, kjer so ravno začeli s poskusnim računalniškim nastavljanjem različnih vzorcev cikličnega aktiviranja histonov v posameznih kulturah celic in s tem računalniško nastavitev njihove življenjske dobe. Za vsako kulturo posebej in zaradi tega je bila vznemirjena. Če bi se izkazalo, da lahko izračunajo in celo predvidijo in načrtujejo življenjski ciklus žive celice, potem bi to imelo neslutene posledice. Ob tej misli je začutila v želodcu težo.

Za današnji sestanek ni imela ničesar oprijemljivega. S seboj je vzela samo gradivo, ki ji ga je poslal Spomin, in seznam udeležencev. Podčrtano je imela sedem imen in zraven zapis Zemljani. Vznemirjena je bila ob pogledu na seznam imen. Občutek teže v želodcu se je ob tem ponovno pojavil in jo spomnil, da že kar nekaj časa ni jedla. Koliko časa, ni mogla vedeti. Dvojna vrata so se odprla in s težkim dihom je vstopila v dvorano. Takoj je opazila skupino, ki je izstopala po živahnosti neverbalne telesne govorice. Ker je skoraj vse utihnilo, so tudi v skupini utihnili. Bilo ji je mučno, ker je stala sredi dvorane in vsem vzbujala pozornost. Počasi je poiskala sedež in se odpravila na drugo stran od skupine, da jih je lažje opazovala. V trenutku, ko je sedla na mehak stol, kot v pilotski kabini, se je vklopil ob njej predvajalnik in v dvorani se je pojavilo sredi dvorane njej znano bitje, ki ga je poimenovala Spomin. Vljudnostni nagovor in pozdrav je bil namenjen vsem udeležencem, napovedal je nekaj uvodnih predavanj in naprosil za uvodno predavanje o etiki ter izgovoril njeno ime: Gabriela Levik, raziskovalni sinhroni genetski inštitut na Saturnu, najstarejši Zemeljski laboratorij iz obdobja pred Dnevom.

Ni mogla verjetni, da ji je namenil uvodno predavanje. Povedano je bilo, da bo delavnica, tako da bodo vsi udeleženci aktivno sodelovali, nikakor ni pričakovala sebe na uvodnem predavanju. Najprej je nastala tišina, nato mrmranje in različni glasovni zvoki, za katere je sklepala, da so pozdravni. Vsak je pozdravil v svojem stilu, le skupina Zemljanov je sprva nerodno, nato pogumno glasno zaploskala. V primerjavi z ostalimi

načini pozdravljanja je bil njihov najglasnejši, skoraj agresiven in moteč. Tega so se zavedali, vendar ne glede na vzdušje v dvorani so izrazili svoj način spoštovanja. Do takrat si jih je že dodobra ogledala. Prav tako oni njo. Kot da niso iz istega planeta. Za razliko od njih je bila še vedno vitka z ozkim obrazom, sivomodrimi svetlimi očmi, dolgim vratom, visokim čelom in dolgimi gladkimi sivimi lasmi. Tako sivimi, da so bili skoraj srebrni. Vedno je imela spete na temenu, ker je nosila očala. Za njih je bila kot iz pravljic. Sodobni Zemljani so bili zanjo kot z drugega planeta, ne z Zemlje. Kdaj pa je sploh nazadnje srečala Zemljana? Ne spominja se več. Bili so bolj čokati, temnih las in z nakazanimi aziatskimi očmi, temnejše polti od njene, nosni koren je bil širši. Še najbolj so spominjali na mešanico visokogorskih indijskih ljudstev, pomešanih s kitajsko raso, le da so bili višji in temnejši. Lase so imeli trde, nekateri valovite in niso bili poraščeni. Kje v njih se izraža gen belcev? Mogoče v značaju? Opazovali so drug drugega in si bili prav toliko tujci kot z drugimi predstavniki različnih planetov. Do njih ni čutila ničesar, ker njene Zemlje ni bilo več. Z njimi je sodelovala le po medmrežju, kot z ostalimi laboratoriji. Še največ je sodelovala s Hainci, ki so tiho sedeli zadaj na vrhu in kot vedno bili vzvišeni že na pogled. Izbrala si je naslov »Etika«, ker je bilo srečanje imenovano prvo srečanje medplanetarne etične komisije. Najprej je pozdravila vse prisotne in se zahvalila, da ima uvodno besedo: predstavila se je kot genetska raziskovalka v nekdanjem Zemeljskem laboratoriju na Marsu.

Etika izvira iz starogrške besede ETHOS. Stari Grki so bili zgodnja civilizacija na Zemlji, pred več kot 4000 leti. Grška kultura je bila v svojem času ena izmed najrazvitejših, zato se je od vseh takratnih kultur ohranilo največ zapisanega skozi zgodovino. Sloveli so kot dobri vojskovodje in trgovci, ki so širili svojo kulturo po morju in kopnem. Za takratni čas so imeli najboljšo lego, ob toplem Sredozemskem morju. Ekonomsko so bili tako visoko, da so lahko razvili umetnost, postavili znanstvene temelje in osnove filozofije, matematike, astronomije, medicine. Družba je bila politeistična s kultom lepega telesa, visokega razuma in sužnjelastniško organizirana. Svobodni ljudje so bili umetniki, znanstveniki in s tem je bil postavljen temelj svobodnega razmišljanja in odprla so se vrata znanstvenemu mišljenju. S svojim širjenjem in naseljevanjem ob obalah so omogočili širjenje znanja in mešanje kultur. Istodobna ljudstva na daljnem vzhodu in na severu Afrike so bila prav tako politeistična, podobno razvita in podobno družbeno sužnjelastniško organizirana, vendar se od njih ni ohranilo veliko zapisanega. Grki so zapisali vse, kar so znanstveno proučevali, in postavili so temelje empiričnih znanosti, humanističnih ved ter visoko cenili umetnost. Tudi etična načela so postala predmet raziskovanja. Kaj je prav in kaj ni prav v takratnem svetu z vidika posameznika, družbe in sveta? Družba in božanstva so živeli v nenehnih vojnah, razvratu in hedonizmu. Ljudje so živeli med številnimi vojnami, trgovanji in krutostjo nadvladanja posameznikov. Merila, po katerih naj bi živel posameznik ali celotna Revija ISIS - Julij 2013

105

Profile for VISART studio, Kvants-Visart d.o.o.

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 7 | 1. julij 2013  

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 7 | 1. julij 2013

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 7 | 1. julij 2013  

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 7 | 1. julij 2013

Advertisement