Page 104

Zdr avniki v prostem času »Nimam spominov, prav rad bi imel veliko spominov.«

»Zanimivo, kam pospraviš svoje razgovore, srečanja z različnimi bitji in različnimi planeti? Kam pospraviš vidne signale. Kam boš pospravil mene? je navihano vprašala, da bi bil odnos bolj oseben. »Vse imam zapisano.« »No, to je spomin.«

»Sem mislil, da je nekaj več.«

»Malo pobrskaj po zapisih ...« »In ...«

Resnično, kaj se zgodi, ko brskamo po spominih. Brskamo po svojih doživetjih, sprožajo se kemični procesi, ki nam povzročajo druge kemične procese ... naše občutke in posledično naše reakcije na občutke, naša čustva ... dokler imamo spomin, imamo čustva, smo osebnost ... »Imaš lepe, slabe, nevtralne zapise?« Kaj bo odgovoril na to vprašanje?

Zanimivo ga je bilo gledati, kako je obstal brez odgovora in ob tem ni bilo videti na mimiki obraza nobenega presenečenja, zadrege, morebitne jeze. Kako je lahko prepoznal njeno neverbalno govorico, pa je sedaj sam ni izražal?

»Doktor Gabriela,« poklical jo je po osebnem imenu, »zanimivo ... z vami se je zanimivo pogovarjati, pospravil bom zapis pod zanimivo. To bo spomin Gabriela zanimivo.« Kako naj ga vprašam, ali se ob tem počuti dobro? Spomnila se je na bolnike z motnjo povezave z amigdalo, ki nimajo skladnosti zaznavanja in občutenj. »Ali zaznate pri tem, ko ste pospravili spomin »Gabriela prijetno«, pri sebi kakšne spremembe? Ne vem, ali imate občutek vročega, toplega, mrzlega, pritiska, nelagodja ... se potite?« »Če sem v skladu s samim seboj, ne vem natančno, kaj zaznavam ... »Gabriela prijetno« je pospravljen na posebno mesto. Lahko ga aktiviram, kadar hočem, in ... vidim vas, to modro sobo, slišim vašo melodično govorico ...«

»To je spomin in vse, kar se zraven aktivira,« je veselo odgovorila, ker je razumela, da si je ustvaril nov način shranjevanja. »Hvala, imam svoj spomin in sedaj razumem spomin.«

»Verjetno jih imate še več, le niso bili tako pospravljeni.« Mala šola, kot otroci, ko se učijo na lastnih izkušnjah in sestavljajo spomine iz osnovnih izkušenj, si je mislila pri sebi in ji je bilo toplo pri srcu. »Sedaj bom vedel.« Še vedno ni vedela, kako je lahko povezal besedo prijetno, verjetno jo ima v svoji bazi, sedaj je potegnil prvo asociacijo.

»Ostala sva pri etični komisiji; mislim, da bom prišla, čeprav mi še niste podali vsebine srečanja.« Počutila se je zbližano, ker ga je začutila. Tudi zanjo nenavadno, ker droidov nikoli ni čutila in 104

Revija ISIS - Julij 2013

ni imela tako osebnih pogovorov. Moral se je odzvati na njeno neverbalno sporočanje, ker se je z nasmeškom oddahnil, vendar z enakim glasom in enako intonacijo prikimal: »Z veseljem bom predal sporočilo, podrobnosti bomo poslali in prevoz bo čakal samo vas, tako da vam bo udobno. Odpotujete že čez teden dni, boste uspeli vse urediti?« »Ni veliko urejati, upam, da ne bo prišlo kaj nepričakovanega, vas bom obvestila, da ne boste pošiljali transporterja po nepotrebnem. Podatke in vsebino srečanja bi želela imeti že jutri.«

Pogovor je spet tekel v prijetnem delovnem vzdušju, nemoteče, vsako njeno misel je vedel že naprej in odgovarjal osredotočeno. »Imamo vse pripravljeno in boste dobili, takoj ko zaključiva prenos TKSS. Tudi kdo so pobudniki in kdo bodo udeleženci.«

Malo je zastal v govoru in vljudno vprašal, če ima še kakšno željo in če lahko zaključi prenos TKSS. Ker ni bilo odgovora, je po nekajsekundnem premoru dodal: »Hvala za spomin »Gabriela prijetno«.«

»Hvala za vaš klic in lepo mi je bilo komunicirati z vami,« mu je hitro odgovorila, da ne bi prej prekinil. Ali bo povezal spomin tudi z »lepo«? Ničesar ni mogla zaznati v njegovi mimiki, slika in tudi bitje sredi sobe je izginilo, v ušesih ji je odmeval »Gabriela prijetno« ... kot majhen otrok in ponovno je materinsko pogledala h komori in kulturam. Vstala je iz udobnega vodnega fotelja in se je počutila prijetno, kot da je pravkar nekaj naučila otroka in se je veselila njegovega uspeha. Počakala je na prenos podatkov, ki so se, potem ko je izginila podoba droida, samodejno pričeli prenašati in počasi oddrsela iz laboratorija, ki je bil svetla soba sredi morja, manjkal je le vonj po slani vodi. Podatke je še prej shranila pod nalepko ETIČNA KOMISIJA?, z vsebino se ni želela ukvarjati pred počitkom. Šele sedaj se je spomnila, da ga ni vprašala po imenu, če sploh ima ime. Zanjo je imel ime, bil je nekdo, ki ga je naučila, kaj je spomin, in se ji je zdelo nemogoče, da ne bi imel imena ali da bi bil samo HA 562. Imenovala ga bo Spomin. *****

V dvorani se je pogovarjalo tiho. Med seboj so se sklanjali in prigovarjali v različnih jezikih, ki so se sproti prevajali v želene znakovnice, vidne ob vsakem govorcu. Na sredi je sedela skupinica, ki je bila glasnejša in niso imeli vklopljenih prevajalnih sistemov. Med seboj so se sporazumevali živahno in z veliko neverbalne telesne govorice, tako da so ostali pogledovali na skupinico z zanimanjem in z neodobravanjem, ker jih niso razumeli zaradi izklopljenega prevajalnega sistema. S tem so se izolirali in ostalim nehote dajali odtenke nezaupanja. Ker še niso dobili pravila in navodila, kako bo potekalo srečanje, se nihče ni razburjal, mirno so prikimavali in budno spremljali dogajanje v centru dvorane, kjer je bil vhod neposredno povezan s pristajalno ploščadjo. Na planetu ni bilo veliko prostora, zato so zelo skrbno sestavljali bivalne enote brez odvečnih hodnikov.

Profile for VISART studio, Kvants-Visart d.o.o.

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 7 | 1. julij 2013  

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 7 | 1. julij 2013

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 7 | 1. julij 2013  

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 7 | 1. julij 2013

Advertisement