Page 97

Zdr avniki v prostem času

Kolesarjenje ob Donavi – od Dunaja do Beograda Pavle Košorok

Raziskovanje tujih krajev se mi vedno zdi najbolj zanimivo takrat, kadar se moram za to potruditi. Kolesarska potepanja s prijatelji so zato vsako leto izziv. Del kolesarjenja ob Donavi od Passaua do Dunaja smo pred nekaj leti že zaključili, zato smo lani julija sklenili, da po tej poti raziskujemo naprej. Po pripravah in zbiranju gradiva smo se odpravili na pot. Na poti do Dunaja smo naredili ovinek in se ustavili v Železnem (Eisenstadt), kjer je pri grofu Esterhaziju dolga leta služboval skladatelj Joseph Hayden. Tudi ta del Avstrije je bil pridobljen s plebiscitom, sicer je bil prej del Madžarske. Danes je povsem avstrijski. Očara pa spomin na skladatelja, ki smo ga lahko občudovali na več mestih, z zelo zanimivo zgodbo pa se je pojavil še kasneje na naši poti. Naša kolesa smo raztovorili v parku, ki se drži zabaviščnega predela Prater, in po sprehajalnih poteh odkolesarili do centra Dunaja, prav do Štefanove cerkve, kjer smo pred osmimi leti končali. Kavica in sacher torta sta bili začetno gorivo za start. Kar naenkrat nas je pot zanesla v naravo, med male kraje. Ker smo startali bolj pozno, smo prespali še v Avstriji, še zlasti ker je na poti do tromeje z Madžarsko in Slovaško veliko zanimivosti. Zanimivo je podeželsko mesto Hainburg, ki je bilo močno utrjeno. V času, ko so Turki osvojili Madžarsko, so po Donavi nakopičili svoje sile za osvojitev Dunaja. Prav v Hainburgu ohranjajo spomin na turški pogrom, ki ga je preživelo le nekaj meščanov, med njimi ded skladatelja Haydna. Kljub pogostim poskusom, da bi osvojili Dunaj, Turkom to vendar ni uspelo. Verjetno je prav po teh poteh prišel na pomoč Jan Sobiesky. Turško prodiranje v Evropo se je tako ustavilo. Preden smo zapustili Avstrijo, smo se še enkrat srečali z zgodovino, izkopanine in ohranjeni ostanki rimskega mesta Carnuntuma pričajo še o nekdanji rimski moči. Na tem mestu se je rimski cesar in filozof Mark Avrelij bojeval z Markomani in menda v teh krajih tudi umrl.

Srečanje z Bratislavo je bilo zares prisrčno. Poseben čar je dalo obisku prečkanje veličastnega mostu čez Donavo. Mesto se začne takoj na koncu mostu. Staro mesto močno spominja na Ljubljano. Spominjam se svojega obiska pred leti. Razen starih stavb ga skoraj ni moč spoznati. Na mnogih mestih je postavljeno veliko obeležij in skulptur, ki govorijo o ljudeh in dogodkih, ki so bili pomembni za Slovake in kar jih, morda še bolj kot nas Slovence, navdaja s ponosom. Pot iz Bratislave smo nadaljevali po nasipu Donave, kjer je pot asfaltirana in urejena za kolesarje, tekače in rolkarje, tako da se res ni treba bati prometa. Pot smo nadaljevali po levem bregu Donave in se s tem za dolgo časa izognili Madžarski. Sledili smo nasipu ob akumulacijskem jezeru, ki je nastalo ob postavitvi elektrarne in zapornic na Donavi v kraju Gabčikovo. Iskali smo primerno prenočišče in najprej

potešili lakoto v prijazni »čardi«. Ker smo bili dobri gostje, so nam z veseljem dovolili, da parkiramo in prespimo kar pri njih, čeprav so čez noč gostišče zaprli.

Kolesarili smo naprej, do slovaškega mesta Komarno, ki ima podobno kot Nova Gorica drugo polovico na madžarski strani. Želeli smo nadaljevati pot do Estergoma po Madžarski in prečkali star most, na katerem je še vse tako, kot v socialističnih časih: ostanki starih mejnih stavb, ki sicer ne delujejo več, še vedno pa živahno obratujejo menjalnice denarja, saj so Slovaki že evro dežela, Madžari pa še ne. Prav tu nas je močno namočil dež in ker smo se peljali mimo table »toplice«, smo soglasno sledili smerokazu. V njihovem kampu smo parkirali in se dobro uro greli v topli vodi. Posebno veselje zjutraj je bil zajtrk s svežimi žemljicami iz bližnje pekarne. Deževni dan v Komarnem je bil edini slab dan na poti. Že naslednji dan smo prispeli do Estergoma, ki pomeni za Madžare nekaj takega kot Gospa sveta za Slovence. V času večje samostojnosti v okviru AvstroOgrske so tu na visoki skali nad Donavo zgradili res veličastno svetišče, ki je sedež njihove nacionalne cerkve. Do Budimpešte je bilo treba malo pohiteti, vendar je bil dan dovolj. Spotoma smo naredili postanek v Višegradu, starem madžarskem kraljevem mestu, in v Szentendreju, kjer živijo potomci Srbov, ki so pribežali pred Turki. Posebej zvesto negujejo svojo pravoslavno tradicijo in kar dobro živijo od turizma.

Budimpešta je bila posebno doživetje, ker nas je pričakala kolegica, zdravnica dr. Eva Csatar, s katero me veže dolgoletno strokovno sodelovanje in tudi pravo prijateljstvo. Na svojem domu nam je pripravila prijazno večerjo, naslednji dan pa sta nam z

Začetek na Dunaju. Revija ISIS - Februar 2013

97

Profile for VISART studio, Kvants-Visart d.o.o.

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 2 | 1. februar 2013  

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 2 | 1. februar 2013

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 2 | 1. februar 2013  

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 2 | 1. februar 2013

Advertisement