Page 72

S knjižne police strokovnjakov iz različnih okolij, stanov in kulturnih tradicij ter njihove poglede na najbolj čarobno in zaželeno čustvo strniti v enovito, harmonično celoto.

In kaj ugotavljajo poznavalci sreče – kolega iz sosednje Italije jih je ad hoc pomenljivo krstil za »felicitologe«? Glavnina izmed njih je prepričana, da na srečo posameznika in skupnosti odločilno vplivajo predvsem odnosi s soljudmi, komunikacija, sodelovanje in povezovanje z ljudmi. Hkrati pa je sreča spremenljiva danost, ki pogosto prihaja in odhaja – človeka zapušča in se k njemu spet vrača. Nihče pa si je ne more prisvojiti in si je vzeti v trajno last. Glavnina ljudi srečo povezuje z uspehom, nesrečo pa z njegovim antipodom, neuspehom. Dejansko pa sta oba povezana predvsem s srečo – za uspeh je potrebna prava mera tega čarobnega čustva, hkrati pa tudi za premagovanje neuspeha in njegovo preoblikovanje v uspeh človek potrebuje zvrhan koš sreče. Vsem, ki so prepričani, da so rojeni pod nesrečno zvezdo, Bormans po vzoru pozitivnih psihologov svetuje, naj verjamejo v srečo tudi in zlasti takrat, ko se jim zdi, da jim je le-ta obrnila hrbet. Priporoča, naj v vsakem neuspehu vidimo tudi kanček uspeha ali vsaj njegove zametke. Iz vsakega spodrsljaja, napake ali poraza se je treba nekaj novega naučiti, vztrajati pri dobrih načrtih in spodbudnih ambicijah, se izogibati zavisti in nevoščljivosti ter živeti v mejah svojih sposobnosti in zmožnosti (telesnih, duševnih, socialnih). O denarju in sreči pa Bormans pravi, da v trenutku, ko človek z materialnimi dobrinami zadovolji oziroma pokrije svoje osnovne potrebe, ta za srečo postane bolj ali manj nepomemben in nepotreben. Množice, ki se vsak dan znova odločajo za invazijo na nakupovalna središča, se (žal še) ne zavedajo, da sreče ni mogoče najti v debelejši plačilni kuverti, novih nakupih in dodatnih stvareh (med katerimi je pogosto glavnina izdelkov, ki jih sploh ne potrebujemo). Sreča prav tako ni neposredno odvisna od tržne konjunkture in gospodarske rasti, čeprav je v težkih časi večina ljudi prepričana, da jim bo srečo prinesel prav denar (materialno blagostanje). Je pa tesno povezana s telesnim in duševnim zdravjem in blagostanjem, počutjem in razpoloženjem. Zato naj bi si vsakdo, ki si želi biti srečen, prizadeval za harmonijo v svoji ožji in širši okolici, skrbel za dobro zdravje, mladostnost in vitalnost, se veliko gibal, prisegal na humor in dobro voljo, nenehno iskal nova spoznanja, si prizadeval za rast, razvoj in napredek, za lastno notranjo integriteto in spoštovanje samega sebe, pa tudi soljudi in vsega, kar ga obdaja. Vse našteto se resnično izplača, saj je dokazano, da je vsakdo lahko srečen. Na vprašanje, zakaj se je lotil pisanja te obsežne in zahtevne knjige, Bormans odgovarja, da je hotel 72

Revija ISIS - Februar 2013

ljudem pomagati spoznati srečo in jih »naučiti«, kako postati in ostati srečen. Pisatelj, ki si je med tem pridobil častni naziv ambasador sreče, svoje delo predstavlja in predava po vsem svetu – črnim in belim, zdravim in bolnim, bogatim in revnim, izobraženim in nepismenim, srečnim in nesrečnim. Bormansova knjiga, ki je danes že na voljo v več svetovnih jezikih, prinaša razglabljanja 100 ključnih najuglednejših strokovnjakov s področja pozitivne psihologije, ki pišejo in razmišljajo o sreči posameznika, družine, skupnosti, narodov, držav in sveta nasploh. Knjigo, ki je doslej zbudila že ogromno pozornosti, je avtor med drugim podaril tudi 200 svetovnim voditeljem, o katerih je prepričan, da lahko učinkovito pripomorejo k sreči sodobne populacije. Tako so jo med drugimi prejeli Barack Obama, Angela Merkel, francoski predsednik Hollande, Borut Pahor in drugi.

Zakaj naj bi zdravnik vzel v roke in prebral Veliko knjigo o sreči? Zato, ker je njegovo poslanstvo neposredno povezano s tem čarobnim čustvom. Vsakdo, ki potrka na zdravnikova vrata, pričakuje (vsaj posredno), da mu bo le-ta pomagal najti srečo in v njej tudi čim dlje uživati. Zdravnik lahko vse, s katerimi se srečuje oziroma ima z njimi opravka, na poti do sreče predvsem spodbuja, naj mislijo pozitivno, se učijo do groba, zavzeto skrbijo za ljudi, ki so jim pri srcu, sprejemajo poraze kot del vsakdanjosti, naj se učijo iz napak, se veliko gibljejo in družijo, skušajo spodbujati pozitivne stvari v ljudeh, ki jih obdajajo, in se jih trudijo razumeti. Za piko na i pa ljudem s svojim razmišljanjem in govorjenjem, delom in življenjem nenehno sporoča veliko modrost, na katero je prisegal že legendarni ameriški predsednik Abraham Lincoln, da je vsakdo v glavnem toliko srečen, kolikor hoče biti. Nina Mazi

E-naslov: isisnima@yahoo.com

Profile for VISART studio, Kvants-Visart d.o.o.

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 2 | 1. februar 2013  

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 2 | 1. februar 2013

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 2 | 1. februar 2013  

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 2 | 1. februar 2013

Advertisement