Page 44

iz zgodovine medicine

Predstavitev vsebine prvih številk Zobozdravstvenega vestnika Velimir Vulikić

Kot sem zapisal v majski številki Isis leta 2011, so slovenski zobozdravniki pisali v Stomatološkem glasniku vse od izida prve številke leta 1932 v Beogradu pa do začetka druge svetovne vojne. Šele z ustanovitvijo skupne organizacije vseh poklicev zobozdravstvenih delavcev Slovenije leta 1945 je decembra istega leta začelo izhajati njihovo lastno glasilo Zobozdravstveni vestnik (ZoV). Ker predvidevam, da sedaj mnogi zobozdravstveni delavci, zlasti mlajši, nimajo prvih številk ZoV, jim bom v nadaljevanjih v obrisih posredoval poglavitno tematiko določenega števila tega našega vzgojnega glasila.

Zobozdravstveni vestnik št. 1/45 Prva številka ZoV je posvečena trinajstim v narodnoosvobodilni vojni padlim zobozdravstvenim delavcem.

Strokovni članki Dr. Franc Čelešnik: »O replantaciji zob«

Čeljustni kirurg dr. Čelešnik pod izrazom replantacija zob razume ponovno vsaditev zoba v isto alveolo. Med indikacijami za ta kirurški poseg navaja travmatološke okvare zob in kronične periodontalne vnetne procese kot pomembno preventivo proti boleznim, ki jih povzroča žariščna okužba. To tedaj dokaj zapostavljeno metodo zdravljenja avtor priporoča kljub omejeni življenjski dobi replantiranega zoba na 3 do 10 let. V tehniki replantacije pri nepopolni luksaciji še vitalnega zoba priporoča njegovo repozicijo in fiksacijo. Če pa pri kontrolnih pregledih zob ni vitalen, avtor meni, da je treba opraviti ekstripacijo pulpe in polnitev kanala.

Tehnika replantacije popolnoma luksiranega zoba je enaka ekstrakciji zoba. Torej ob primerni higieni ust je treba zob obdelati – odstraniti morebitno apikalno žarišče, polniti kanal in ga fiksirati s sosednjima zoboma. Fiksacijo je treba pogosteje kontrolirati in jo po potrebi korigirati ter pacientu priporočiti, da nekaj dni ne grize na replantirani zob. Za neuspeh replantacije meni, da je to pogosto posledica površnega dela. Dr. Lojze Brenčič: »Hallerjev sredotežni (centripetalni) način postavljanja umetnih zob«

Speejeva krivulja v območju zadnjih zob spodnje čeljusti tvori blago konkaviteto, zgornja čeljust pa njej primerno konveksiteto. Pri pripravi obeh totalnih protez po Hallerju ni treba posnemati narave, ker delujoče sile spodnjo protezo potiskajo v distalno smer in jo destabilizirajo. Da bi se izognil tej nevšečnosti, je Haller v spodnji protezi zbrusil grizne ploskve obeh molarjev, tako da distalna polovica prvega molarja in mezialna 44

Revija ISIS - Februar 2013

polovica drugega molarja tvorita konveksiteto. Temu sta prilagojena molarja zgornje proteze, v katerih se zagozdita spodnja molarja, ki tvorita večjo stabilnost sicer gibljive spodnje proteze. Hallerjev sredotežni sistem velja tudi za delne proteze. Njene centrifugalne sile se prenašajo preko zaponk na obstoječe zobe, ki se lahko razmajejo. Pri centripetalnem načinu postavitve zob temu nasprotuje že omenjena zagozda spodnjih molarjev. Hallerjeva modifikacija postavitve umetnih zob, objavljena v knjižici »Die Zahnprothetik vor einer neuen Epoche« (1943), se je kar hitro uveljavila tudi v slovenskem zobozdravstvu.

Zgodovina zobozdravstva Prof. dr. Jože Rant: »Nekaj zgodovine stomatološkega oddelka Splošne bolnišnice v Ljubljani« Dr. Rant je po daljšem prizadevanju na začetku druge svetovne vojne ustanovil Stomatološki oddelek Splošne bolnišnice v Ljubljani. Toda zaradi brezbrižnosti oblasti ter pomanjkanja prostorov, materialnih in finančnih sredstev, oddelek ni mogel zaživeti. To mu je uspelo šele po koncu vojne.

Povojna nova oblast je dr. Rantu ponudila vso tedaj možno pomoč in ga zadolžila za ustanovitev Stomatološke klinike v sestavi popolne Medicinske fakultete v ustanavljanju, njega pa 31. julija 1945 imenovala za rednega profesorja na Medicinski fakulteti ter predstojnika omenjene klinike.

Obljubljena pomoč oblasti je med zobozdravstvenimi delavci sprožila veselje. »Naša in posebno še naloga naraščaja je sedaj, da bomo nadaljevali in izvrševali to veliko, odgovorno in vzvišeno delo. Ne gre samo za stanovsko stvar, gre v glavnem za ljudsko zdravje, ki je tako nujno potrebno naše pomoči... Zato pozivam vse stanovske tovariše, posebno mlajše, da se živo zanimajo za procvit bodoče klinike ...« je zapisal dr. Rant, prvi profesor stomatologije v zgodovini slovenskega zobozdravstva. Dentist Avgust Zupet: »Kratek pregled zobozdravstvenih prilik v času narodnoosvobodilne borbe«

V začetku druge svetovne vojne se je poslabšalo že tako slabo zobozdravstveno stanje prebivalstva. Temu so botrovali tudi od okupatorja preganjani zobozdravstveni delavci ter pomanjkanje zobozdravstvenih potrebščin. Na pomlad leta 1942 so se kazale nujne potrebe zobozdravstvene pomoči za civilno prebivalstvo, predvsem pa za borce vse večjega števila osvobodilnih enot, ki so zaradi težkih higienskih pogojev in drugih težav močno trpeli. Organizirane so bile prve potujoče vojaške zobne ekipe, ki so jih sestavljali zobni terapevt – zobozdravnik, dentist ali temu

Profile for VISART studio, Kvants-Visart d.o.o.

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 2 | 1. februar 2013  

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 2 | 1. februar 2013

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 2 | 1. februar 2013  

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 2 | 1. februar 2013

Advertisement