Page 4

Uvodnik kar pomeni, da bi jo lahko uvrščali kot storitveno dejavnost, ki bi lahko zagotavljala ustrezen BDP brez varčevalnih rezov in brez fiskalnega pravila. Pri čemer ne govorimo o dostopnosti, temveč o pravici, ki izhaja iz ustavne in zakonske ureditve.

zdravstvenemu domu, ki ne upošteva specifičnosti posameznika?

b) Več denarja bodo imeli ljudje, lažje bo krožil. Tisti, ki bodo imeli več denarja, bodo lažje sofinancirali nekatere nenujne zdravstvene storitve.

Te zavarovalnice so lani celo zvišale premijo in so tako v dvakratni prednosti.

6. a) Namesto dokapitalizacije bank je potrebno za to namenjeni denar razdeliti med državljane, prav tako morebitna sredstva evropske pomoči.

7. a) Banke morajo pod najbolj ugodnimi pogoji, praktično brez obrestne mere, kreditirati pravne subjekte in fizične osebe.

b) V zdravstvu je bolje, če se ustrezno plača zdravnike in zobozdravnike ter drug kader in se na ta način zmanjša dobičkonosnost farmacevtske industrije, dobaviteljev…

8. a) Preživetje v tem sistemu omogoča zgolj in samo potrošnja; torej ne zniževanje plač, temveč večja zaposlenost z enako ali celo višjo plačo, ki omogoča potrošnjo in tako vsem gospodarskim in storitvenim subjektom prodajo svojih proizvodov ali storitev. Morebiti bo potrebno natisniti denar. b) Tudi v zdravstvu je potreben ustrezno reguliran sistem z ustreznim nagrajevanjem najbolj odgovornih, torej nosilcev zdravstvene dejavnosti.

9. a) Vsakomur naj država zagotavlja ustrezne pogoje za življenje – univerzalni temeljni dohodek. Trenutno v Evropi in Sloveniji živimo v modernih kapitalističnih taboriščih. b) Posameznik mora nositi odgovornost za svoje zdravje, prav tako je potrebna odgovornost družbe in spodbujanje zdravega načina življenja, kamor sodijo tudi ustrezni delovni pogoji in ustrezen delovni čas.

10. a) Potrebno je govoriti o ljudeh, ne samo o gospodarski in finančni situaciji, ter o BDP-ju. Bonitetna ocena države naj se meri z zadovoljstvom ljudi, ki v njej živijo.

b) Zadovoljstvo državljanov s posameznim izvajalcem in institucijo. Prav tako je bistvenega pomena zadovoljstvo izvajalcev. Pri izbiri direktorjev skupnih in temeljnih organizacij združenega dela (javnih zavodov) je potreben večji vpliv zaposlenih in omejitev mandatov na največ dva. V duhu direktive EU o prostem pretoku blaga in storitev je na primarni in ambulantni sekundarni ravni potrebno razmisliti o organizaciji in obliki izvajanja dejavnosti, ki bo temeljila na strokovnosti in ekonomiki.

Ponovno bom napisala: ali bi bila Tina Maze tako uspešna, če bi ostala v ekipi – delovni organizaciji, podobni 4

Revija ISIS - Februar 2013

Primer neprimernega varčevanja v zdravstvu: V zdravstvu, financiranem s strani ZZZS, varčujemo na način, da se nižajo vrednosti oz. cene zdravstvenih storitev, pri čemer je nižja tudi vrednost, ki jo financirajo dopolnilne zdravstvene zavarovalnice. S tem se višajo njihovi dobički in gre za neposredno slabitev izvajalcev.

Predlog, ki smo ga podali predstavniki Zdravniške zbornice Slovenije na pogajanjih za Splošni dogovor, je, da naj se pri varčevanju, če se bo to nadaljevalo, zniža samo delež, ki ga plačuje ZZZS. Naše mnenje je, da smo izvajalci, tako javni zavodi kot koncesionarji, že na finančnem minimumu ter da je nadaljnje varčevanje možno samo v primeru, da se zmanjša tudi obseg programa oz. storitev, ki naj bi jih opravili. In še primer »splošnega« varčevanja: Ali je kakšna pisarna direktorja javnih ali zasebnih zavodov, pisarna katerega koli župana… manjša od bolniške sobe, v kateri se pogosto »tlači« šest ali več ljudi? Ali so pisarne »bolj pomembnih« ljudi manjše od otroških igralnic, v katerih je do dvaindvajset otrok?

Ljudje smo postali nepomembni in odvečni, smo zgolj dober objekt za racionalizacijo in varčevanje. Zakaj že imamo državo? Zaradi kapitala, bank, BDP-ja…, ali zaradi zagotavljanja ustreznega življenjskega prostora in okolja za ljudi? Imamo pravno in socialno državo, to nam zagotavlja Ustava RS!? Ali res?

Zdravstvo je v svojem bistvu storitvena dejavnost, ki bo na nek način preživela vse krize, ker je to dejavnost, ki jo ljudje v svojem časovnem obdobju zagotovo potrebujemo. Zdravniška zbornica je institucija, ki zastopa in ščiti zdravništvo. V času, ko ne cvetijo rožice, mora po svojih najboljših močeh opravljati to svojo primarno nalogo. E-naslov: sabina.markoli@siol.net

Profile for VISART studio, Kvants-Visart d.o.o.

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 2 | 1. februar 2013  

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 2 | 1. februar 2013

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 2 | 1. februar 2013  

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 2 | 1. februar 2013

Advertisement