Page 26

Intervju Problemi bodo zlasti organizacijski, kot tudi finančni. Denimo vodenje zaposlenih, ki bodo imeli pogodbo z obema ustanovama, saj izvajajo naloge, ki so vezane na oba nova zavoda. Za sinhronizacijo poslovnih informacijskih sistemov in sprememb pravne osebe na obstoječih listinah vsake organizacije (pogodbe, pooblastila, certifikati, akreditacije, projekti …) bodo potrebni veliki finančni vložki. Združevanje bo privedlo do prenehanja veljavnosti pridobljenih certifikatov kakovosti, akreditacijskih listin in javnih pooblastil, imenovanj, številnih pogodb …, saj so vsi ti dokumenti vezani na konkretni zavod. Ponovna pridobitev oziroma posodobitev teh listin bo povzročila obsežno administriranje, povezano z velikimi dodatnimi stroški. Našteti problemi predstavljajo le drobec težav. Sprašujem se, kje predlagatelj reorganizacije vidi racionalizacijo? Centralizacija naj bi po mnenju MZ dejavnost s področja javnega zdravja naredila bolj organizirano in operativno, od zajema epidemioloških podatkov do operativnosti pri javnozdravstvenih ukrepih. Vaš komentar? Centralizacija bo okrnila fleksibilnost in prilagodljivost potrebam regij. Regionalni zavodi hitreje zaznavamo in se lažje odzivamo na javnozdravstvene probleme na svojih območjih. Centralizacija na področju javnega zdravja bo ob nezaznavanju specifičnih problemov v regijah dolgoročno privedla do bistvenega poslabšanja zdravja ljudi v regijah. Razpadle bodo številne učinkovite regionalne mreže na področju programov promocije zdravja in preventive, ki smo jih zavodi vzpostavili z dolgoletnim regijskim in lokalnim delovanjem ter odgovornim koordiniranjem. Ali pri tem mislite tudi na področje promocije zdravja? Poznamo nekatere priznane programe, ki so jih razvili zavodi. Tako je. Zavodi so na osnovi poznavanja problemov in potreb lokalne skupnosti razvili programe promocije zdravja, jih testirali v lokalnem okolju in nekatere prenesli na nacionalno raven. Takšni so na primer program iz Pomurja Živimo zdravo (promocija zdravja v ruralni skupnosti) in programa iz Celja: Varno s soncem (promocija zaščite pred škodljivimi učinki sonca v vseh slovenskih vrtcih) in To sem jaz (promocija duševnega zdravja, podprta z mladinsko spletno svetovalnico). Več programov dokazuje, da se znamo med seboj dobro povezati in usklajeno delovati tako regionalni zavodi med seboj kot v sodelovanju z Inštitutom za varovanje zdravja. Primeri naše dobre skupne prakse so program Svit, mreža Zdravih šol in nacionalni program primarne preventive srčno-žilnih obolenj. Ali ste kot odgovorna oseba za Zavod za zdravstveno varstvo Celje iz zakona in razprav ob njem razbrali, v kakšnih pogojih bo delovala diagnostična dejavnost v laboratorijih ZZV Celje? Sedanja mikrobiološka laboratorijska mreža, ki mora biti zaradi strokovnih razlogov in učinkovite odzivnosti regionalno organizirana, bo v primeru predlaganih sprememb delovala v togi birokratski ustanovi, ki se ne bo mogla odzivati potrebam 26

Revija ISIS - Februar 2013

naročnikov. Preiskave bodo začeli izvajati nepooblaščeni in neusposobljeni izvajalci, kar pa vodi v propad stroke v državi. Vtis je, da nihče od operativnih laboratorijskih strokovnjakov še ni analiziral in predvidel učinkov centralizacije na strokovno in finančno operativnost mikrobioloških in sanitarnih laboratorijev. Ali kdo potem sploh ve, kaj bo nova ureditev povzročila, ali pa je to preprosto ukrep, ki porine celo stroko v vodo, pri čemer bodo morda zaradi političnih perturbacij celo okoliščine takega plavanja povsem drugačne, kot si je zamišljal zakonodajalec. Je to od MZ odgovorno? Če izhajamo iz primera mikrobiološke stroke, predlagana nova ureditev gotovo ni domišljena. Regionalna organiziranost mikrobiološkega laboratorija je za Slovenijo najprimernejša, saj na primer oddelek za mikrobiologijo ZZV Celje izvaja preiskave za štiri bolnišnice (Celje, Topolšica, Brežice, Vojnik), vse zdravstvene domove in postaje v regiji ter večino zasebnih izvajalcev zdravstvene dejavnosti v regiji. Takšna organiziranost nam omogoča ustrezno odzivnost, zaradi dovolj velikega števila vzorcev pa lahko sledimo strokovnemu razvoju in uvajamo nove tehnologije. Klinična in sanitarna mikrobiologija sta v Celju neločljivo povezani: imata skupno nabavo, pripravo gojišč, kadre, sterilizacijo, dekontaminacijo itn. Na ta način smo maksimalno racionalizirali procese. Mikrobiologija s svojimi rezultati podpira številne stroke: bolnišnično higieno, infektologijo, epidemiologijo, higieno, živilsko tehnologijo, biotehnologijo, zdravstveno ekologijo. Ločevanje klinične, sanitarne mikrobiologije ter nepriznavanje javnozdravstvene komponente te stroke je tudi v nasprotju z usmeritvijo Evropskega centra za nalezljive bolezni – ECDC. Če obstaja referendum, ki je prava antireklama za institut referenduma, je to prav odločanje o noveli zakona o zavodih. Tako strokovna in javnosti nerazumljiva tematika gotovo ne spada na referendum. Ga kljub temu podpirate? Strinjam se, da je to vsebina, o kateri bodo državljani težko suvereno odločali. Področje našega dela je specializirano, zato smo strokovnjaki tisti, ki moramo državljanom predlagati in omogočati dobro ureditev javnega zdravja. Prav to smo želeli, pa nismo dobili priložnosti oziroma smo bili preslišani. Želim poudariti, da je referendumska pobuda zgodba, ki si je strokovnjaki na celjskem zavodu v času socialne, gospodarske in politične krize nismo želeli. Referendum je skrajno orodje – sprejemamo ga kot izhod v sili, saj je politika v obdobju odločanja o usodi javnega zdravja v Sloveniji argumente regijskih strokovnjakov povsem prezrla. Novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki določa združevanje zavodov in Inštituta za varovanje zdravja, je bila sprejeta kljub številnim legitimno izraženim, tehtnim argumentom. Podpora na referendumu lahko stroki javnega zdravja omogoči dodaten čas, potreben za premišljeno dolgoročno ureditev javnega zdravja v državi, ki bo temeljila na realni strokovni in finančni oceni. Sodelujemo torej zato, ker si želimo, naj o ureditvi javnega zdravja odloči stroka in ne politika. E-naslov: alojz.ihan@mf.uni-lj.si

Profile for VISART studio, Kvants-Visart d.o.o.

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 2 | 1. februar 2013  

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 2 | 1. februar 2013

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 2 | 1. februar 2013  

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 2 | 1. februar 2013

Advertisement