Page 25

Intervju

Alenka Štorman, dr. med. Alojz Ihan

V decembru je bila sprejeta novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki predvideva razpustitev zavodov za zdravstveno varstvo. Predlog zakona združuje devet regijskih zavodov za zdravstveno varstvo in Inštitut za varovanje zdravja v dve nacionalni ustanovi, Nacionalni inštitut za javno zdravje (ki bi skrbel za osrednjo dejavnost, ki jo zagotavlja država na področju javnega zdravja iz javnih sredstev) in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (ki bi združeval vse laboratorije, ki sedaj delujejo pod okriljem devetih zavodov in IVZ). Po besedah Ministrstva za zdravje (MZ) je cilj racionalnejša organiziranost, s katero bi presegli sedanjo razdrobljenost dejavnosti, povečali in okrepili zmogljivosti in strokovnost na tem področju ter hkrati tudi racionalizirali poslovanje. Kot strokovnjakinjo in izkušeno direktorico ZZV Celje vas sprašujem, kaj zakon v resnici pomeni in spreminja? Novela zakona je jasna v pravno-formalnem smislu, torej v tem, da naj bi iz 10 ustanov nastala dva nacionalna inštituta, pravna naslednika obstoječih ustanov. Z vidika Zavoda za zdravstveno varstvo Celje to pomeni, da bo ukinjen uspešen, učinkovit in dobro delujoč sistem, kar dokazujemo z dolgoletno tradicijo. O uspešnosti bodočega sistema v okviru dveh nacionalnih ustanov težko sodim, saj predlagana ureditev nikjer ni poglobljeno prikazana oziroma je doslej ne poznamo. Glede na obstoječe podatke ugotavljam, da naša mreža ni preveč razdrobljena, saj v Sloveniji obstaja več kot 58 zdravstvenih domov, 27 bolnišnic, 210 občin in samo devet regionalnih zavodov za zdravstveno varstvo in eden nacionalni inštitut za varovanje zdravja. Nenehno zmanjševanje sredstev za področje javnega zdravja je tisto, ki že dalj časa slabi zmogljivosti. Zato jih s centralizacijo dejavnosti javnega zdravja in z nadaljnjim zmanjševanjem sredstev nikakor ne bo možno okrepiti. Ni realno, da bi to lahko pričakovali. Prišlo bo do usihanja aktivnosti v regijah in posledično do še večje neenakosti v zdravju. Najboljše strokovnjake iz regij, ki jih je že tako zelo malo, bodo angažirali v mednarodne in nacionalne naloge, zato se sprašujem, kdo se bo še sploh ukvarjal z javnim zdravjem v regijah. Predlagatelji zakona so popolnoma spregledali obstoječe sinergizme, značilne za sedanjo organiziranosti regionalnih zavodov, ki so ena izmed podlag za racionalno poslovanje. Prihranka na tem področju ne bo, med drugim tudi zato, ker zavodi večja javna naročila že sedaj izvajajo preko Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, ki združuje vse zdravstvene ustanove v Sloveniji (bolnišnice, zdravstvene domove, zavode...) in je veliko večji naročnik kot dve novonastali ustanovi. Zaradi vseh naštetih okoliščin menim, da je zakon nepremišljen in ne prinaša pričakovanih koristi. Uveljavitev zakona v resnici pomeni, da delujoč sistem porušimo, novega pa ni. To je tvegano in nespametno.

Če bi se, hipotetično, znašli na čelu takega združenega zavoda, kaj bi bili vaš glavni kratkoročni, dolgoročni in strateški problem? Samo predstavljam si lahko, da bo prehod v dve nacionalni ustanovi izjemno težko obvladljiva sprememba. Namesto smiselno organiziranih regionalnih ustanov bo nastal monopol dveh državnih ustanov. Ne moremo pričakovati, da se bo nova toga organizacija obdržala dlje časa, saj se ne bo sposobna odzivati na potrebe uporabnikov. Sprejemanje poslovnih in strokovnih odločitev bo podaljšano, komunikacijski tokovi bodo zaradi odvisnosti od nekega centra delovali oteženo. Avtonomija regionalnega vodstva bo ukinjena, kar pomeni, da ne bo ne finančne ne vsebinske samostojnosti. To je v popolnem nasprotju s sodobnimi doktrinami vodenja o večjem opolnomočenju neposrednih vodstev. Velik problem vsakršne reorganizacije v prihodnosti je predvsem ta, da Slovenija nima sprejete nacionalne strategije na področjih, ki jih reorganizira.

Kako to? Vseh devet zavodov za zdravstveno varstvo in Inštitut za varovanje zdravja smo v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje že pripravili osnutek nacionalne strategije, a je potem obležal v predalu. Ne vemo, zakaj. V kakšnih dilemah in problemih se bodo z uveljavitvijo tega zakona znašli bivši zavodi za zdravstveno varstvo v Celju, Kranju, Novem mestu …?

Revija ISIS - Februar 2013

25

Profile for VISART studio, Kvants-Visart d.o.o.

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 2 | 1. februar 2013  

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 2 | 1. februar 2013

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 2 | 1. februar 2013  

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 2 | 1. februar 2013

Advertisement