Page 19

Zdr avstvo

Zakaj je koristno, da epidemiologija nalezljivih bolezni in medicinski mikrobiološki laboratoriji ostanejo skupaj in povezani? Irena Grmek Košnik

Medicinski mikrobiološki laboratoriji imajo poleg kliničnega pomena tudi javnozdravstveni pomen. Znotraj zavodov za zdravstveno varstvo imajo svojo zgodovino in tradicijo. Laboratorije je ustanovila država tako za potrebe klinične diagnostike kot tudi za potrebe epidemiologije, kar se je kasneje pokazalo in se še vedno kaže kot zelo koristno.

pozabljamo. Mikroorganizmi imajo izredno sposobnost prilagajanja, zato jih moramo spremljati. V kolikor tega ne izvajamo, izgubimo orientacijo, kaj lahko pričakujemo. Spremljanje bakterijske odpornosti proti antibiotikom je samo del tega spremljanja, ki je tudi s strani SZO prepoznano kot zelo pomemben javnozdravstveni problem oz. realna grožnja zdravju populacije. Trenutna organizacija oz. mreža laboratorijev zadošča za spremljanje podatkov. V letu 2010 je bila pri RSK za klinično mikrobiologijo ustanovljena Slovenska komisija za ugotavljanje občutljivosti za protimikrobna zdravila (SKUOPZ). Komisijo sestavljajo strokovnjaki klinični mikrobiologi iz regionalnih zavodov za zdravstveno varstvo in Mikrobiološkega inštituta v Ljubljani. Ustanovljena komisija sporoča in na spletu objavlja podatke o občutljivosti izoliranih bakterij sodelujočih laboratorijev. Vendar pa se samo s spremljanjem zadeva ne sme končati. Sodelovanje kliničnih mikrobiologov z epidemiologi je nujno glede sporočanja naših rezultatov v evropske mreže, ozaveščanja prebivalstva oz. laične javnosti, kot tudi sodelovanja glede ukrepanja z drugimi sektorji (živinoreja, veterina).

1. Področje obvladovanja izbruhov, groženj in pripravljenosti nanje

3. Dela na področju obvladovanja okužb, povezanih z zdravstvom

Moje strokovno delo je tako, da sem imela priložnost razviti kompetence za obe področji, za klinično mikrobiologijo in za epidemiologijo. Zato sem tekom svojega rutinskega dela in izkušenj prišla do spoznanj, da je povezava med epidemiologijo nalezljivih bolezni in klinično mikrobiologijo nujna in zelo pomembna, tako za obvladovanja izbruhov, groženj in pripravljenosti nanje, epidemiološkega spremljanje nalezljivih bolezni in spremljanja odpornosti bakterij proti antibiotikom kot tudi za delo na področju obvladovanja okužb, povezanih z zdravstvom. Trenutni model, ko v regijskih zavodih za zdravstveno varstvo izbruhe nalezljivih bolezni obvladujemo skupaj epidemiologi, klinični mikrobiologi, po možnosti tudi higieniki, je nekaj najboljšega, kar si država oz. njeni prebivalci lahko želijo.

Najbolj poučen primer je izbruh v Nemčiji iz leta 2011 s toksigeno E. coli O104:H4, ki je povzročila krvave driske in hemolitičnouremični sindrom. Glavna lekcija tega izbruha nam mora biti spoznanje o sposobnosti mikrobov oz. da nove kombinacije genov v že znanih vrstah mikrobov lahko porajajo nove oblike bolezni (1), ter spoznanje, da moramo biti usposobljeni, da ob takih izbruhih hitro in pravilno ukrepamo. Tudi v Sloveniji smo se ob tem izbruhu epidemiologi in medicinski mikrobiologi zelo hitro odzvali na grožnjo in spremljali tako epidemiološko stanje v državi kot tudi stanje slovenskih bolnikov. Izkazalo se je, da bi takšne okužbe v Sloveniji hitro zaznali, bili sposobni pravilno ukrepati in sporočiti rezultate preko IVZ RS naprej v evropske mreže.

2. Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni in spremljanje odpornosti bakterij proti antibiotikom Povezava med epidemiologijo in klinično mikrobiologijo je nujna na področju kontinuiranega in stalnega spremljanja nalezljivih bolezni. Nalezljive bolezni so speča pošast, na kar radi

Kot tretje področje nujnega sodelovanja epidemiologije in klinične mikrobiologije je področje okužb, povezanih z zdravstvom. V kolikor želimo narediti več in boljše oz. ne ostajati le na okopih zahtevanih kazalnikov, potrebujemo sodelovanje kliničnih mikrobiologov in epidemiologov s strokovnjaki in sodelavci zdravstvenih ustanov. Epidemiolog in klinični mikrobiolog sta s strani Ministrstva za zdravje umeščena kot člana komisij za obvladovanje bolnišničnih okužb. V primeru izbruhov je strokovno znanje in sodelovanje obeh področij nepogrešljivo za posamezno zdravstveno ustanovo.

Naši predhodniki so verjetno predvsem zaradi racionalizacije sledili modelu, da se za posamezno regijo ustanovi po en laboratorij, ki z mikrobiološkimi storitvami pokriva tako osnovno kot sekundarno raven, se pravi tako vse zdravstvene domove kot vse bolnišnice v regiji. Tudi danes je jasno, da mora biti medicinska mikrobiologija sestavni del zdravstvenega tima, ki pokriva zdravstvene potrebe prebivalstva določenega področja. Mikrobiološki laboratorij potrebuje kritični nivo strokovnjakov, opreme, kot tudi storitev, da je delo kakovostno in v skladu s

Revija ISIS - Februar 2013

19

Profile for VISART studio, Kvants-Visart d.o.o.

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 2 | 1. februar 2013  

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 2 | 1. februar 2013

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 2 | 1. februar 2013  

Strokovna revija ISIS | leto XXII. številka 2 | 1. februar 2013

Advertisement