Page 16

Iz evrope

Nov začetek ne brez zdravnikov Zakon o KABEG, proti kateremu je leta 2010 protestiralo več sto zdravnikov, je umaknjen. Deželna politika je končno spoznala, da politike varčevanja pri osebju ni mogoče več zagovarjati. 20 zdravniških mest in 50 novih mest za nego naj bi prišlo čim prej. To so najpomembnejši dosežki izjave (Gesundheitscharta) vseh štirih strank v Deželnem zboru (Landtag), kar naj bi se preoblikovalo v spremembo zakona. Novi predsednik (Koroške zdravniške zbornice, op. prev.) dr. Josef Huber je v svojem prvem nastopu (Presseaussendung) pozdravil nov začetek v koroški zdravstveni politiki.

Zastopniki Zdravniške zbornice so poudarili svojo pripravljenost, da takoj dajo pobudo za nujno potrebno dograditev medicinske oskrbe zunaj bolnišnic ter za nove oblike zdravstvene preventive. Izjava (Gesundheitscharta) ima več kot 10 nujnih postavk. Med njimi je opredeljena vrhovna instanca pri KABEG; ponovno je uveden sosvet za kakovost; vzpostavljeno je kolegialno in enakopravno vodstvo, tako da so ekonomski vidiki podrejeni medicinsko-negovalnim vidikom. Vir: Kärntner Ärztezeitung št. 5, maj 2012 Prevod in priredba: Marjan Kordaš

Izlet v glavno mesto kulture To pomlad lahko priporočimo kulturni izlet v glavno mesto kulture Maribor (Kulturhauptstadt Marburg). Prireditelji so se potrudili z malo denarja ustvariti privlačen spored. Do 15. junija lahko obiščemo presenetljivo razstavo »Nemci in Maribor« (Die Deutschen und Maribor), ki je posvečena nekdanjim nemško govorečim prebivalcem (Bevölkerung) in velja kot pomemben simbol krajevnega premagovanja zgodovine. Pred sto leti še večina, po razpadu Avstro-Ogrske se je znašla pod pritiskom, po nacistični obnorelosti in po titoističnem odzivu pregnana in docela izginula – brez njegovih nemško govorečih ljudi je nekdanji Marburg an der Drau (Maribor ob Dravi) nepredstavljiv. Ti vidiki zgodovine pa so bili iz političnih razlogov skoraj docela izrinjeni.

Mesto razstave je Theresienhof v nekdanji, leta 1913 odprti kavarni na glavnem trgu. Lokalno zgodovino med 1846 in 1946 opisujejo številna besedila ter fotografije. Zadnje leto razstave, 1946, se nanaša na zadnji večji izgon nemške jezikovne skupine po drugi svetovni vojni. 1846 je bilo leto, ko je mesto dosegla Južna železnica. Sledil je ekonomski razcvet. Gospodarska sposobnost (Potenz) nemško govorečega meščanstva in absolutna prevlada nemškega pogovornega jezika je poskrbela za asimilacijo tistih slovensko govorečih, ki so se priselili v mesto. Zato je v 19. stoletju prišlo do mednaciolanih napetosti. »Slovenska stran je tako bila pod vtisom, da gre pri gospodarski in socialni modernizaciji za nacionalno odtujenost,« je zapisano v vodiču po razstavi. »Nemci v Mariboru« se izogiba zaostrovanju. Razstava tako s tem označuje previden začetek dodelave (Aufarbeitung) krvave zgodovine. Vir: Kärntner Ärztezeitung št. 5, maj 2012 Prevod in priredba: Marjan Kordaš

Opomba: Nadvse zanimiv, pravzaprav prijazen zapis, z dosledno rabo slovenskih krajevnih imen ter šumnikov; slednje je v nemških zapisih absolutna izjema. Vredno ga je prebrati v celoti. Pa ne le zaradi tistih delov, ki v mojem povzetku niso 16

Revija ISIS - Avgust/september 2012

zajeti (opisi galerij in gledališč, Pohorja ter seveda gostiln vključno z jedilnimi listi). Branje je zanimivo zato, ker se vidi, kako – verjetno nemško govoreči – avtor skrbno tehta besede, da lovi ravnotežje med zgodovinskimi podatki na eni strani ter nacistično brutalnostjo in komunistično maščevalnostjo na drugi strani. Izjemno lepa fotografija znamenja (Bildstock) s Pohorja, ki ga avtor poimenuje slovensko, Pohorje, ne pa nemško, Bacher Gebirge... E-naslov: marjan.kordas@mf.uni-lj.si

Strokovna revija ISIS | leto XXI. številka 8-9 | 1. avgust 2012  
Strokovna revija ISIS | leto XXI. številka 8-9 | 1. avgust 2012  

Strokovna revija ISIS | leto XXI. številka 7 | 1. julij 2012

Advertisement