__MAIN_TEXT__
feature-image

Page 52

Medicina

Program »Kakovost v zdravstvu Slovenije« Kakovost dela posameznih zdravnikov in ustanov v obdobju od 2007 do 2011 Marjan Pajntar, Ivan Verdenik, Brane Leskošek

Uvod O tem, kakšna je kakovost strokovnega dela posameznih zdravnikov in posameznih bolniških in porodniških oddelkov v Sloveniji, že nekaj let objavljamo v reviji Isis. Kateri oddelki in posamezniki v svojem strokovnem delu pomembno izstopajo, kakšni so standardi? Podatki, ki jih zbirajo posamezni bolniški oziroma porodniški oddelki ter zdravniki splošne prakse, so zbrani na osnovi kazalnikov kakovosti in vprašanj, ki opredeljujejo te kazalnike. Tako zbrani podatki nam dovoljujejo opredeljevanje kakovosti strokovnega dela tako posameznih oddelkov kot tudi posameznih zdravnikov. Do pričetka tega leta smo zbrali podatke iz več kot 360.000 vprašalnikov. Od leta 2009 redno objavljamo imena zdravnikov in v zadnjih dveh letih tudi imena porodnišnic, katerih rezultati strokovnega dela so bili na izbranih kazalnikih kakovosti nadpovprečno dobri, so pomembno odstopali od povprečja. Redno smo objavljali imena zdravnikov štirih specialnosti, kjer so pri opredelitvi rezultatov sodelovali vsi sorodni oddelki. Sedaj pa pričenjamo z objavo tudi drugih specialnosti, saj sodelujejo v zbiranju podatkov, po zadolžitvi Ministrstva za zdravje, od leta 2011 tudi nekatere druge specialnosti, čeprav zbiranje pri vseh, kjer je to obveznost, še ne poteka v redu, tako da rezultati nekaterih specialnosti še niso za objavo. Tako prikazujemo zaenkrat v tem zapisu rezultate dela: a) abdominalne kirurgije – operacija žolčnih kamnov, ki je v prejšnjih letih zbirala podatke po v Izidi že objavljenem ključu, v letu 2011 pa je zbirala podatke o vseh operirancih v 4 mesecih od septembra do decembra. Sodelovali so vsi oddelki abdominalne kirurgije v Sloveniji;

b) ginekološke kirurgije – odstranitev maternice in operacije na adneksih, ki so jih zbirali v celoti v vseh omenjenih letih, sodelovali so, vsaj v nekaterih letih, vsi ginekološki oddelki v Sloveniji;

c) okulistike – operacija katarakte. Podatke so zbirali v letu 2011 v mesecu oktobru. Sodelovali so okulistični oddelki SB Celje, SB Novo mesto, SB Šempeter, UKC Ljubljana, UKC Maribor in štirje zasebniki; d) perinatologije. Zbirali so podatke o vseh porodih v vseh omenjenih letih, sodelovali so vsi porodniški oddelki v Sloveniji;

e) torakalne kirurgije – operacija Ca pljuč, kjer so se zbirali podatki o vseh operiranih primerih v omenjenih petih letih. Podatke so zbirali v UKC Ljubljana, UKC Maribor in zasebnik Kirurgija Bitenc.

V pričujočem prispevku želimo ponovno prikazati tudi rezultate opredeljevanja kakovosti strokovnega dela posameznih 52

Revija ISIS - Julij 2012

porodniških oddelkov. Porodnišnice smo izbrali zato, ker se v perinatologiji zbirajo že dolga leta podatki o vseh porodih in so zato rezultati najbolj verodostojni.

Metodologija dela Metodologija izračunavanja rezultatov je bila ob prejšnjih opredeljevanjih kakovosti dela posameznih zdravnikov že objavljena v reviji Isis. Pri tem smo sodelovali s strokovnjaki na Inštitutu za biostatistiko in medicinsko informatiko Medicinske fakultete v Ljubljani.

Za določitev uspešnosti posameznih zdravnikov smo upoštevali kazalnike kakovosti, ki so jih izbrali specialisti – koordinatorji posameznih področij. Opazovani kazalniki so bili dihotomni, pri čemer so odgovori »da« pomenili neželen dogodek (manjši rezultat oz. delež je pomenil manjše število neželenih dogodkov). Ker ima večina kazalnikov majhno opazovano povprečje (običajno je več kot pol zdravnikov imelo opazovani delež 0 odstotkov), poleg tega pa se število posegov, ki so jih opravili posamezni zdravniki, zelo razlikuje (običajno od nekaj 10 do več 100), bi bila lahko sama razvrstitev po opazovanem deležu neželenih dogodkov nepravična. Npr. za kazalnik s povprečnim opazovanim deležem 5 odstotkov bi se pred zdravnika, ki je opravil 1000 posegov in pri tem imel en neželeni dogodek, uvrstili vsi zdravniki z deležem 0 odstotkov, ne glede na število opravljenih posegov (odvisno od področja smo opazovali že zdravnike z najmanj 10 ali 50 posegi). Da bi se izognili takšnim primerom, smo za določitev skupine najbolj uspešnih zdravnikov (»nadpovprečni zdravnik«) za vsak opazovani kazalnik najprej določili, s kakšno verjetnostjo je dosegel zabeleženi delež neželenih dogodkov, če smo predpostavljali, da je bil njegov delež neželenih dogodkov enak povprečnemu deležu vseh zdravnikov (izračunano brez njegove uspešnosti). Ničelna hipoteza je bila, da zdravnik doseže povprečno uspešnost. Zdravnike smo nato razvrstili od najmanjše do največje verjetnosti ter za »nadpovprečne zdravnike« vzeli tiste, ki so imeli izračunano verjetnost manjšo od 5 odstotkov (v tem primeru smo zavrnili ničelno hipotezo). Za določitev končnega ranga zdravnikov smo izračunali povprečje doseženih rangov pri vsakem kazalniku, s tem da smo upoštevali, ali je rezultat glede na število operacij statistično pomemben.

Pri ginekološki kirurgiji smo za vsak posamezni zaplet določili regresijski model, s katerim smo izračunali pričakovano število zapletov glede na dejavnike tveganja. Zdravnike smo potem razvrstili glede na razliko med pričakovanim in dejanskim številom zapletov. Prvim tridesetim v vsaki kategoriji smo dodelili 30, 29, 28 ... 1 točko. Vsota za vse štiri kazalnike nam tako da najboljše zdravnike operaterje z upoštevanjem dejavnikov tveganja (zapletenosti primerov).

Profile for VISART studio, Kvants-Visart d.o.o.

Strokovna revija ISIS | leto XXI. številka 7 | 1. julij 2012  

Glasilo Zdravniške zbornice Slovenije

Strokovna revija ISIS | leto XXI. številka 7 | 1. julij 2012  

Glasilo Zdravniške zbornice Slovenije

Advertisement