Page 1

Page 1

UREDNIK JANEZ JUSTIN

UČBENIK

8:37

4 D RU Ž B A

16.7.2004

DRUžBAK

ZA ČETRTOŠOLC E UČBENIK

A

T

devetletka

T

druzba_ucb_04_ovitek_02.qxd


druzba_ucb_04_ovitek_02.qxd

16.7.2004

8:37

Page 2


uvodne_strani_druzba04_02.qxd

22.7.2004

7:41

Page 1

DRUŽBA KE ZA ČETRTOŠOLC DRUŽBA, učbenik za družbo v 4. razredu devetletnega osnovnošolskega izobraževanja

UREDNIK Janez Justin AVTORJI Peter Arko Ana Galjot Janez Justin Tatjana Resnik Planinc Alenka Švab


uvodne_strani_druzba04_02.qxd

22.7.2004

7:41

Page 2

DRUŽBA, UČBENIK ZA 4. RAZRED 9-LETNE OSNOVNE ŠOLE UREDNIK: dr. Janez Justin AVTORJI: Peter Arko, Ana Galjot, dr. Janez Justin, dr. Tatjana Resnik Planinc, dr. Alenka Švab OCENA: dr. Darko Ogrin, dr. Milena Ivanuš Grmek, Mojca Sardoč, dr. Darko Štrajn, dr. Maja Zupančič IZDALA: I 2 družba za založništvo, izobraževanje in raziskovanje d.o.o., Ljubljana e-naslov: http://www.i2-lj.si; e-pošta: i2-lj@amadej.si; ZA ZALOžBO: Iztok Hafner Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje je s sklepom številka 613-4/2003-27 potrdil učbenik Družba, učbenik za družbo v 4. razredu devetletnega osnovnošolskega izobraževanja. Prva potrditev. Čas veljavnosti 3 šolska leta. Vse pravice pridržane. Brez pisnega soglasja založnika je prepovedano reproduciranje, javna priobčitev, predelava ali kakršna koli druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku vključno s fotokopiranjem ali shranitvijo s pomočjo informacijske tehnologije. Tako ravnanje predstavlja kršitev avtorskih pravic. Tipična stran učbenika je vpisana v register zavarovanih del pri Avtorski agenciji Slovenije pod številko R-085/04. © I2 d.o.o., Ljubljana, junij 2004

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 372.48 DRUŽBA. Učbenik za 4. razred 9-letne osnovne šole / [avtorji Peter Arko ... [et al.] ; urednik Janez Justin ; ilustracije Damijan Stepančič, Mihaell Frass ; fotografije Darko Bajželj ... et al.]. - Ljubljana : i2, 2004 ISBN 961-6348-13-2 1. Arko, Peter, 1975- 2. Justin, Janez, 1951123375616

2

planet znanja


uvodne_strani_druzba04_02.qxd

22.7.2004

7:41

Page 3

Draga učenka, dragi učenec Ta učbenik te potrebuje. Črke in sličice v njem bodo le znamenja na papirju, dokler ne bodo oživele pod tvojim pogledom. Potem ti bodo začele pripovedovati zgodbe o ljudeh, ki so nekoč živeli ali pa danes živijo drug z drugim, torej v DRUŽBI. Črke in sličice ti bodo povedale zgodbe o otrocih in odraslih, o državljanih naše države Slovenije in ljudeh, ki živijo sredi Tihega oceana, o starih hišah in zvezdi Severnici. Če boš pomagal(a) učbeniku, da oživi, te bo zabaval. To ti obljubljamo mi, ki smo ga napisali. Alenka, Ana, Janez, Peter in Tatjana

Družba 4

3


uvodne_strani_druzba04_02.qxd

22.7.2004

7:41

Page 4

Kazalo

KAKO JE TA UČBENIK NAREJEN 6

1.0

DRUŽINE IN OTROŠTVO 8 1.1 1.2 1.3 1.4 1.5 1.6 1.7 1.8 1.9

2.0

LJUDJE ODRAŠČAJO V DRUžINAH 10 MOJA DRUžINA JE DRUGAČNA OD TVOJE 12 KAKO DRUžINA NASTANE IN SE SPREMINJA 14 ZAKAJ LJUDJE žIVIJO V DRUžINAH 16 KAKO ČLANI DRUžINE PREžIVIJO DAN 18 NE POZABIJO NA PRAZNIKE, OBIČAJE IN OLIKO 20 KATERE PRAVICE IMAJO OTROCI 22 OTROCI POTREBUJEJO VARSTVO IN POMOČ 24 ZAKLJUČEK 26

ČLOVEK POTREBUJE DOM 28 2.1 KAKŠNA SO BILA BIVALIŠČA PREDNIKOV 30 2.2 2.3 2.4 2.5

4

HIŠE STOJIJO V POKRAJINAH 32 KAKO PREBIVAMO DANES 34 MNOGI LJUDJE NIMAJO DOMA 36 ZAKLJUČEK 38

planet znanja


uvodne_strani_druzba04_02.qxd

3.0

VSI LJUDJE SE UČIJO 42 KATERE PRAVICE IMAJO UČENCI 44 KATERE DOLžNOSTI IMAJO UČENCI 46 KJE DOBIJO ŠOLE DENAR 48 ZAKLJUČEK 50

ZAKAJ RIŠEMO NAČRTE 54 ARHITEKT JE NARISAL TLORIS STANOVANJA 56 NA RISBI POMANJŠAMO STVARI 58 KAKO UPORABLJAMO KARTO MESTA 60 KAKO DOLOČIMO STRANI NEBA 62 STRANI NEBA DOLOČIMO BREZ KOMPASA 64 ORIENTIRAMO SE Z ZEMLJEVIDI 66 ZAKLJUČEK 68

NAŠE NASELJE 70 5.1 5.2 5.3 5.4 5.5

6.0

Page 5

NAČRTI, ZEMLJEVIDI IN STRANI NEBA 52 4.1 4.2 4.3 4.4 4.5 4.6 4.7 4.8

5.0

7:41

V ŠOLO PO ZNANJE 40 3.1 3.2 3.3 3.4 3.5

4.0

22.7.2004

KJE LEžIJO SLOVENSKA NASELJA 72 PREBIVALCI UREJAJO NASELJA 74 PREBIVALCI SE ZAPOSLIJO 76 KAM Z ODPADKI 78 ZAKLJUČEK 80

RAZVOJ DOMAČEGA KRAJA 82 6.1 KAKO SO NA OZEMLJU DANAŠNJE SLOVENIJE NASTALA NASELJA 84 6.2 ZGODBA O NEKI VASI 86 6.3 ZGODBA O MAJHNEM MESTU 88 6.4 ZGODBA O VEČJEM MESTU 90 6.5 KAKO SO NEKOČ žIVELI VAŠČANI 92 6.6 KAKO SO NEKOČ žIVELI MEŠČANI 94 6.7 ZGODBA O ŠOLI V DOMAČEM KRAJU 96 6.8 ZADNJIH 250 LET: LJUDJE SO ISKALI DELO 98 6.9 ZAKLJUČEK 100

• •

KONVENCIJA O OTROKOVIH PRAVICAH 102 ABECEDNO KAZALO BESED IZ BESEDNJAKOV 106

Družba 4

kazalo

5


uvodne_strani_druzba04_02.qxd

22.7.2004

7:41

Page 6

kako je ta učbenik narejen Ko dobimo prenosni telefon, v navodilih najprej preberemo, kako je narejen in kako deluje. Ta učbenik sicer ni tako zapleten kot telefon. Preden pa se začneš učiti iz njega, si tu vseeno najprej oglej, kako je narejen.

DVE UVODNI STRANI V POGLAVJE

zaporedna številka in naslov poglavja

Kazalo »zgodb«, iz katerih je sestavljeno poglavje.

Tu piše, kaj boš v poglavju izvedel(a).

še eno vprašanje za ogrevanje

sličica na začetku »zgodbe«

vprašanje za ogrevanje

začetek neke »zgodbe«

6

planet znanja


uvodne_strani_druzba04_02.qxd

22.7.2004

7:42

Page 7

ENA OD “ZGODB”, KI SO V POGLAVJU NAPISANE NA DVEH STRANEH naslov in zaporedna številka ene od »zgodb« v poglavju

A, B, C in Č so štirje deli iste »zgodbe«.

V besednjaku izveš, kaj pomenijo besede, ki jih morda ne poznaš.

Po barvah ločiš to poglavje od drugih. Sličica, ki se jo splača natančno ogledati. Črta te pelje od besede do neke podrobnosti na sličici.

Tu piše, kaj sličica prikazuje.

Predlog, da bi naredil(a) nekaj zanimivega, sam(a) ali s sošolci.

Pet odraslih, ki so napisali učbenik, ti pošilja SMS.

Vprašanje, ki ti zastavlja uganko. naslov poglavja

zaporedna številka poglavja in številka strani

DVE ZAKLJUČNI STRANI NA KONCU POGLAVJA Predlogi projektov, ki jih lahko izpelješ sam(a) ali skupaj s sošolci.

še en predlog za vaš projekt

Kaj vse si v poglavju izvedel(a).

Da boš vedel(a), kaj fotografija prikazuje.

Da boš razumel(a), kaj ta nenavadna fotografija prikazuje.

Družba 4

prvo poglavje

7


prvo_poglavje_druzba04_02.qxd

22.7.2004

7:43

Page 8

1. 0 DRUŽINE IN OTROŠTVO str. 12

str. 16

str. 20

Moja družina je drugačna od tvoje

Zakaj ljudje živijo v družinah

Ne pozabijo na praznike, običaje in oliko

1.2

1.1

1.3

1.4

1.5

Ljudje odraščajo v družinah

Kako družina nastane in se spreminja

Kako člani družine preživijo dan

str. 10

str. 14

str. 18

1.6

Ali ima vsak človek pravico, da ustanovi družino?

Raziskovalci, ki iščejo ostanke in sledove praljudi, so v Afriki odkrili nekaj zelo zanimivega. V pepelu, ki ga je izbruhal vulkan, so se ohranili odtisi stopinj treh ljudi, ki so tam hodili pred približno dvema miljonoma let. Najmanjše stopinje je najbrž naredil otrok, malo večje ženska, največje pa moški. So to stopinje otroka, njegove mame in očeta? Stopinje družine?

8

planet znanja


prvo_poglavje_druzba04_02.qxd

22.7.2004

7:43

Page 9

Ali vas zanima: str. 24

• Ali so ljudje tudi v davnih časih živeli v družinah?

Otroci potrebujejo varstvo in pomoč

• Ali je v Sloveniji več vrst družin ali samo ena vrsta?

1.7

1.8

Katere pravice imajo otroci str. 22

1.9 Zaključek str. 26

• Katere pravice imajo vsi otroci na svetu? • Kje so te pravice zapisane? • Kdo skrbi za to, da otrokom nihče ne vzame njihovih pravic? • Kaj se zgodi, če se starša razideta? • Kakšne težave imajo otroci v revnih državah?

Katere pravice imajo vsi otroci na svetu?

Družine in otroštvo

prvo poglavje

9


prvo_poglavje_druzba04_02.qxd

22.7.2004

7:43

Page 10

1. 1 Ljudje odraščajo v družinah A

ALI SAMO ČLOVEK ŽIVI V DRUŽINI • Tudi nekatere živali živijo v družinah. To velja, na primer, za opice, ki jim pravimo gorile. Odrasle gorile varujejo svoje mladiče. Ti se od odraslih goril učijo, kako poiskati hrano in vodo, zdrobiti orešek, pregnati sovražnike in še marsikaj drugega.

BESEDNJAK Gorila odraste približno pri petih letih. Koliko pa je star človek, ko odraste? O tem se pogovori s sošolci!

Sorodnik – človek, ki ima z drugim človekom skupnega prednika. Prednik – starši, stari starši, starši starih staršev… in tako nazaj.

B

SAMO ČLOVEK POZNA SORODNIKE IN PREDNIKE

Podedovati – roditi se podoben svojim prednikom.

• Majhna gorila pozna svojo mamo, ne ve pa, kdo so drugi njeni sorodniki. Ko gorila odraste, tudi mame ne prepozna več. Ljudje pa vse življenje poznamo svoje sorodnike. Zanje uporabljamo različna imena: sestra, bratranec, teta itd. • Otroci radi gledajo stare fotografije, na katerih so njihovi predniki, ki so živeli pred mnogimi leti. Starše sprašujejo, kako je bilo prednikom ime, kje so prebivali in kakšen poklic so opravljali. Nekateri priimki povedo, kakšen poklic so opravljali predniki, na primer priimek Zidar. Se lahko domisliš še katerega?

10

planet znanja

Nihče ne pozna vseh svojih sorodnikov. Daljni sorodniki, ki izvirajo iz iste družine, pa si lahko zaželijo, da bi se spoznali. To so si zaželeli sorodniki, ki jih vidite na sliki. Na skupno srečanje so prišli z različnih koncev sveta.


prvo_poglavje_druzba04_02.qxd

C

22.7.2004

7:43

Page 11

KAJ PODEDUJEMO PO PREDNIKIH • Ljudje smo podobni svojim staršem in drugim prednikom. Po njih podedujemo telesne lastnosti, na primer modre, rjave ali zelene oči, veliko ali majhno postavo in drugo. Po prednikih podedujemo tudi druge lastnosti, na primer nadarjenost za matematiko, glasbo ali šport. Ali tudi živali podedujejo lastnosti svojih staršev? (Pomisli: Kakšne vrste kužek se skoti, če sta oba njegova starša pudla?)

Nekateri dvojčki so si čisto podobni, ker so od svojih prednikov podedovali iste lastnosti.

C

PRIPOVEDUJEMO SI ZGODBE • Stari starši radi pripovedujejo otrokom zgodbe o stvareh, ki so se zgodile pred mnogimi leti. Takšne družinske zgodbe so za otroke zelo zanimive. Iz njih izvejo, katere igre so se nekoč igrali otroci, kako strogi so bili nekoč učitelji in kako je dedek spoznal babico. Otroci se čudijo, ko izvejo, da njih ne bi bilo na svetu, če dedek ne bi nikoli spoznal babice. Vprašaj starše in stare starše, katere igre so se igrali, ko so bili otroci! Ugotovi, ali se tudi danes otroci igrajo te igre!

Družine in otroštvo

w Zlata ribica, ki posluša babičino zgodbo.

Ljudje poznamo svoje sorodnike. Zanimamo se za svoje prednike. Od prednikov podedujemo nekatere telesne in druge lastnosti. Odrasli pripovedujejo otrokom družinske zgodbe. prvo poglavje

11


prvo_poglavje_druzba04_02.qxd

22.7.2004

7:43

Page 12

1. 2 Moja družina je drugačna od tvoje A

V ČEM SO SI DRUŽINE PODOBNE • Povsod po svetu so družine sestavljene iz staršev in otrok. Starši skrbijo, da imajo otroci vse, kar potrebujejo pri odraščanju.

Na sliki je indijanska družina iz Južne Amerike. Ta starša ravno tako skrbita za otroke kot slovenski starši.

• Člani družine živijo v skupnem gospodinjstvu. To pomeni, da skupaj stanujejo, pospravljajo stanovanje, pripravljajo hrano in delajo načrte, kako bodo živeli v prihodnosti.

BESEDNJAK Izmisli si in napiši kratko zgodbo o družini na sliki!

Skupno gospodinjstvo – skupina oseb, ki živijo in se hranijo skupaj. Raziti se – nič več živeti skupaj.

B

OTROCI IN OBA STARŠA • V mnogih družinah živijo skupaj samo otroci, njihova mama in njihov oče. Takšnim družinam rečemo ožje družine. Otroci iz teh družin lahko vseeno preživijo veliko časa s svojimi babicami in dedki, ki živijo v drugem stanovanju ali hiši. Otroci uporabljajo še druge besede za babice in dedke. Katere?

12

planet znanja

Generacija – ljudje, ki so približno enako stari. Pradedek – dedkov ali babičin oče. Prababica – dedkova ali babičina mama.


prvo_poglavje_druzba04_02.qxd

C

22.7.2004

7:43

Page 13

OTROCI IN EDEN OD STARŠEV • Nekateri otroci živijo v drugačni vrsti ožje družine, samo z mamo ali samo z očetom. Kako nastane takšna družina? Morda se otrokovi starši niso odločili, da bi živeli skupaj. Morda sta oče in mama najprej živela skupaj, vendar sta se potem razšla ali pa je eden od njiju umrl. • Otroci, ki živijo le z enim od staršev, lahko odraščajo ravno tako dobro kot otroci, ki živijo v drugih vrstah družine. Mama na sliki se bo morda poročila z moškim, ki ni oče njene deklice. Ta moški bo postal dekličin – kaj?

C

OTROCI, OBA STARŠA IN ŠE KDO • V nekaterih družinah živijo z otroki in njihovimi starši tudi drugi sorodniki: dedki in babice, tete ali strici … Takšni družini rečemo razširjena družina. • V razširjeni družini lahko živi skupaj več generacij: otroci, njihovi starši, dedki in babice, pradedki in prababice. Koliko dedkov in babic ima vsak človek? Koliko pa ima pradedkov in prababic?

Ko imata starša preveč dela, varuje otroka babica ali dedek.

Otroci najlaže odraščajo, če živijo v družini. Družine se med seboj razlikujejo. V ožjih družinah živijo otroci z obema ali enim od staršev. V razširjenih družinah živijo poleg otrok in staršev še drugi sorodniki. V vseh teh družinah je otrokom lahko dobro. Družine in otroštvo

prvo poglavje

13


prvo_poglavje_druzba04_02.qxd

22.7.2004

7:43

Page 14

1. 3 Kako družina nastane in se spreminja

? Pravico imam, da se poročim.

A

VSAKDO IMA PRAVICO, DA SI USTVARI DRUŽINO • Vsakdo, ki je polnoleten, ima pravico, da se poroči in ustvari družino. Tako piše v pomembnem besedilu, ki so ga pred več kot petdesetimi leti napisali predstavniki skoraj vsega človeštva. Besedilo ima naslov Splošna deklaracija o človekovih pravicah. V njem so zapisane tudi druge pravice, ki jih ima vsak človek na našem planetu. Kdo se oženi in kdo se omoži?

BESEDNJAK Polnoleten – kdor dopolni 18 let, v nekaterih državah pa 21.

B

Predstavnik – kdor lahko govori v imenu drugih ljudi.

ŽENSKA IN MOŠKI POSTANETA PAR • Par postaneta zato, ker se imata rada. Če sta stara vsaj 18 let, se lahko svobodno odločita, da se bosta poročila. Pri poroki ženin in nevesta obljubita, da bosta živela skupaj, se spoštovala in skupaj reševala težave. • Par lahko živi skupaj, ne da bi se poročil. Za takšen par veljajo enaka pravila kot za poročene pare. Kaj pomeni beseda »priča«?

Kaj pomeni starinska beseda ‘svatba’?

14

planet znanja

»... in vaju proglašam za moža in ženo.«

=

Uslužbenka , ki ima pravico, da poroča pare.

Deklaracija – svečana izjava ali svečani razglas. Konvencija – dogovor ali sporazum, ki ga sprejme veliko število ljudi. Sodnik – oseba, ki na sodišču odloči, kdo ima prav v sporu; če je nekdo kršil zakon, pa lahko zanj določi kazen.

nevesta ženin nevestina priča

ženinova priča


prvo_poglavje_druzba04_02.qxd

C

22.7.2004

7:43

Page 15

štorklja

fantek

OTROCI IMAJO SVOJE PRAVICE • Vsak otrok ima pravico, da zanj skrbijo njegovi starši. Ta pravica je zapisana v besedilu, ki ima naslov Konvencija o pravicah otroka. • Starši najprej poskrbijo, da ima otrok dom. Uredijo ga tako, da se otrok v njem dobro počuti in da je varen. Potem morajo poskrbeti, da ima otrok varstvo, ko so oni v službi. Otroka pravilno hranijo in oblačijo ter skrbijo za množico drugih stvari.

punčka

Kje večina staršev najde varstvo za svoje otroke? Otroke je vedno zanimalo, kako so prišli na svet. Včasih so jim starši v šali rekli, da jih je prinesla štorklja ali da so jih kupili v trgovini.

C

DRUŽINA SE SPREMINJA • V družini se vedno dogajajo spremembe. Člani družine preuredijo stanovanje. Starši zamenjajo službo in prihajajo domov ob drugačni uri kot prej. Družina se preseli v drug kraj. • Večina družin ostane skupaj. Če pa starši ne želijo več živeti drug z drugim, se lahko razidejo. V tem primeru sodnik odloči, pri katerem od staršev bodo živeli otroci. Na strani 102 si oglej, katere glavne pravice imajo otroci.

Ženska in moški se poročita, samo če se sama tako odločita. Prav tako imata pravico, da se razideta. Vendar morata oba skrbeti za to, da otrok odrašča brez težav.

Vsak človek ima pravico, da se poroči in si ustvari družino. Ko se otroci rodijo, morajo starši poskrbeti, da imajo dom. Otroci imajo svoje pravice. Zapisane so v Konvenciji o pravicah otroka. Tudi če se starši razidejo, morajo skrbeti za otroke. Družine in otroštvo

prvo poglavje

15


prvo_poglavje_druzba04_02.qxd

22.7.2004

7:44

Page 16

1. 4 Zakaj ljudje živijo v družinah Tako živela srečno sta, do konca mir uživala.

Nedolgo zatem sta se princ in Rožmarija poročila in bila zelo srečna.

Poljubila sta se in bila nadvse srečna do konca svojih dni.

A

MED SEBOJ SO NAVEZANI • Otroci se že prvo leto življenja močno navežejo na svoje starše. V njihovi bližini se počutijo varne. Tudi starši so navezani na svoje otroke. Svoje življenje uredijo tako, da lahko čim bolje skrbijo zanje. • Člani družine držijo skupaj in si med seboj pomagajo. Zaskrbljeni so, če ima kdo v družini težave. Kadar kdo zboli, ga negujejo.

Otroci vedo, da so pravljice izmišljene. Vendar jim je všeč, če ima pravljica srečen konec.

BESEDNJAK Negovati – skrbeti za bolnika.

Poišči konce še v treh pravljicah. Kakšni so, srečni ali žalostni?

B

STARŠI VZGAJAJO OTROKE • Starši pomagajo otroku, da pridobi koristne navade: pospravlja svoje stvari, se redno umiva in preoblači. Pokažejo mu, kako naj pri kosilu uporablja vilice in nož. Če otrok vpraša, kako je nastal naš svet, mu poskušajo to razložiti (ampak tudi odrasli ne vedo vsega). Če so starši verni, poučijo otroka o veri. Vsem tem in podobnim stvarem, ki jih delajo starši, rečemo vzgoja. Kdo še vzgaja otroke (poleg staršev)?

Otroci se največ naučijo, ko posnemajo svoje starše.

16

planet znanja

Vera – prepričanje o tem, da obstaja bog; tisto, kar verjamejo in delajo verniki. Servis – delavnica, v kateri popravljajo pokvarjene naprave. Brezposeln – kdor je brez rednega plačanega dela; brez službe.

oči

sinko


prvo_poglavje_druzba04_02.qxd

C

22.7.2004

7:44

Page 17

DRUŽINA IŠČE POMOČ ZUNAJ DOMA • Člani družine ne morejo sami narediti vsega, kar potrebujejo. Mnoge stvari dobijo zunaj doma, pri drugih ljudeh. Pri trgovcih v trgovini kupijo hrano, obleko in druge potrebščine. Pokvarjeni avto odpeljejo v mehanično delavnico. Ko se pokvari štedilnik, pokličejo servis. Otroke uči v šoli učitelj. Družina hrani denar v banki. Ko kdo zboli, ga v zdravstvenem domu pregleda zdravnik. Napiši še kakšen kraj, kjer družina dobi nekaj, kar zelo potrebuje!

C

Fantek, ki ga vožnja na vozičku zabava.

Ko gredo otroci s starši v trgovino, se učijo kupovati. Včasih se že sami odpravijo v trgovino. Takrat morajo najbolj paziti na to, da varno hodijo po cesti.

SKUPAJ UPORABLJAJO DENAR IN PREMOŽENJE • Odrasli člani družine priskrbijo denar za nakup hrane, obleke, šolskih knjig in drugega. Nekaj denarja privarčujejo za večje nakupe ali počitnice. • Starši se dogovarjajo, kako bodo porabili denar. Vprašajo otroke, kaj potrebujejo in česa si želijo. Če je eden od staršev brezposeln, vsa družina uporablja denar, ki ga zasluži drugi od staršev.

Družina ima družinsko premoženje: stanovanje ali hišo, pohištvo, avtomobil, kolesa, vrt in sadovnjak in morda še kaj.

Zakaj večina ljudi hrani privarčevani denar v banki?

Člani družine so drug na drugega navezani. V družini starši vzgajajo svoje otroke. Člani družine si med seboj pomagajo. Družina dobi mnoge stvari, ki jih potrebuje, zunaj doma. Denar, ki ga potrebuje družina, pridobivajo odrasli člani. Vsi člani družine uporabljajo družinsko premoženje. Družine in otroštvo

prvo poglavje

17


prvo_poglavje_druzba04_02.qxd

22.7.2004

7:44

Page 18

1. 5 Kako člani družine preživijo dan A

GOSPODINJSKO DELO SI RAZDELIJO • Doma je treba vsak dan opraviti mnogo gospodinjskega dela: skuhati kosilo, pomiti posodo, posesati prah, postlati postelje … Ali je gospodinjsko delo pravično razdeljeno, če vse to naredi le en član družine, na primer mama?

Ta fant na nenavaden način pomaga svoji mami.

Risar je s to risbo hotel povedati, da je mama opravila več gospodinjskega dela kot oče. Pozabil je narisati otroke, ki prav tako opravljajo gospodinjsko delo.

Napiši pet vrst gospodinjska dela, ki ga doma opravite skoraj vsak dan. Pri vsakem delu napiši, kdo ga največkrat opravi! Kdo naredi največ?

B

BESEDNJAK Zaposlen – kdor ima stalno delo, za katero prejema plačo. Družinski film – film, ki je primeren in zanimiv za otroke ter starše.

DELAJO ZUNAJ DOMA • Dnevi od ponedeljka do petka so za člane družine delovni dnevi. Zjutraj odrasli, ki so zaposleni, odidejo v službo, učenci pa v šolo. Odrasli delajo v službi 8 ur na dan ali 40 ur na teden, včasih pa tudi več. Vsako leto si lahko vzamejo 20 ali še nekaj več dni dopusta. Koliko dni v letu imate učenci pouk? Koliko dni v letu ste prosti? Preštej te dni v šolskem koledarju!

Nekateri zaposleni morajo včasih delati popoldne ali celo ponoči. V pekarnah, na primer, ponoči pečejo kruh, da ga zjutraj svežega kupimo v trgovini.

18

planet znanja


prvo_poglavje_druzba04_02.qxd

C

22.7.2004

7:44

Page 19

PRAVICO IMAJO DO PROSTEGA ČASA • Člani družine se počutijo dobro, če imajo poleg dela tudi dovolj prostega časa. Prijetno je, če ga preživijo skupaj. Zato vzamejo starši dopust v službi takrat, ko imajo njihovi otroci počitnice. • Skupaj se dogovorijo, kako bodo preživeli prosti čas. Ogledajo si družinski film v kinu ali razstavo v muzeju. Ob koncu tedna je čas za raziskovanje gozda ali kolesarski izlet. Mnogo otrok v Sloveniji gleda televizijo približno dve uri na dan. Se ti zdi to malo, ravno prav ali veliko? O tem se pogovori s sošolci in sošolkami!

C

Otroci se zabavajo, ko gledajo televizijo. Še bolj zabavno je, če si televizijsko oddajo ogledajo skupaj z mamo in očetom ali s prijatelji. Potem se je prijetno pogovarjati o tistem, kar so videli.

VČASIH SE SPREJO • Vsi otroci se kdaj sprejo. Tudi odraslim se to zgodi. To ni nič slabega, če znamo spore mirno rešiti. Kako pa to naredimo? • V sporu je najpomembnejše, da se mirno pogovorimo. Vsakdo jasno pove drugim, kaj mu ni prav. Vendar mora tudi pazljivo poslušati druge. Pomisliti mora, kako se počutijo oni. Nikoli ne bomo rešili spora, če drug drugega žalimo ali celo nekoga udarimo. Oglej si risbo in napiši, kaj bi lahko storili trije fantje, da bi vsi štirje nadaljevali z igro.

Družine in otroštvo

Fant na risbi odhaja, ker so ga med igro spotikali. Ostalim fantom bo kmalu žal. Za dobro tekmo v košarki morajo biti vsaj štirje.

V družini si je treba pravično razdeliti gospodinjsko delo. Ob delovnih dnevih vsi opravljajo koristno delo. Vsakdo ima pravico do prostega časa. Nekaj prostega časa družinski člani preživljajo skupaj. Skupaj delajo stvari, ki so zabavne za vse. Televizijo je najbolj zabavno gledati skupaj. Spore rešujemo mirno. prvo poglavje

19


prvo_poglavje_druzba04_02.qxd

22.7.2004

7:44

Page 20

1. 6 Ne pozabijo na praznike, običaje in oliko A

ČLANI DRUŽINE PRAZNUJEJO • Za vse člane družine je največji praznik, ko se rodi nov otrok. V mnogih družinah dajo otroka krstiti in zanje je tudi takrat praznik. • Mame imajo praznik na materinski dan, mama in oče pa skupaj praznujeta obletnico poroke.

Najpogostejši družinski prazniki so seveda rojstni dnevi. V nekaterih družinah praznujejo tudi godove družinskih članov.

BESEDNJAK Krstiti – slovesno sprejeti nekoga med kristjane.

Domisli se vsaj še enega družinskega praznika, ki tu ni bil omenjen! Na kateri dan v letu je materinski dan?

Obletnica – natanko eno, dve ali več let po nekem dogodku. God – imamo ga tisti dan v letu, ko je naše ime napisano v koledarju. Gostitelj – kdor skrbi za goste.

B

OHRANJAJO NAVADE IN OBIČAJE • Člani družine doma vsak dan naredijo mnogo stvari, o katerih ne razmišljajo. Ko odidejo zdoma, zaklenejo vrata. Ko se vrnejo domov, se preobujejo. Popoldne zalijejo cvetlice v lončkih. Vse to so njihove navade. • V družini pa se ljudje držijo tudi nekaterih zelo starih navad, ki jim rečemo običaji. Za božič še vedno spečejo potico, okrasijo božično drevo in se obdarujejo. Niso vsi prazniki takšni, da bi se veselili. Kaj naredimo ob prazniku, ki mu pravimo vsi sveti ali dan mrtvih?

Zelo star običaj je pust. Ljudje si nadenejo maske in se poveselijo. Bliža se konec zime.

20

planet znanja


prvo_poglavje_druzba04_02.qxd

C

22.7.2004

7:44

Page 21

GOSTE SPREJMEJO GOSTOLJUBNO • Družino obiščejo gosti: sorodniki, prijatelji ali sosedi. Gostitelji jim ponudijo pijačo in hrano, ki je lahko preprosta, vendar mora biti zdrava in okusna. Prt na mizi je čist, prostor pa je dobro prezračen. Če gostitelji poskrbijo za vse to, so gostoljubni. • Tudi ko ni gostov, se pri mizi vedemo lepo. Ne jemo prehitro in pri jedi ne beremo ter ne gledamo televizije. Če se pogovarjamo o prijetnih stvareh, je jed še boljša. Katere osebe na risbi so gostoljubne in katere ne?

C

SKRBIJO ZA OLIKO • Otroci se v družini učijo pravil lepega vedenja. Lepemu vedenju rečemo tudi olika ali bonton. • Zakaj pa je olika sploh potreb na? Če se ljudje ne bi vedli olikano, bi drug drugega zelo motili. Ko bi bili skupaj, sploh ne bi bilo več prijetno. Predstavljaj si, da bi vsi kričali, se prerivali, pljuvali po tleh in jedli z rokami ... Svet bi postal prava zmešnjava. Ljudje pa bi se samo še prepirali in nič več ne bi bilo zabavno. Nekateri otroci na risbi niso olikani. Kateri?

Družine in otroštvo

Pomembni družinski dogodki in obletnice so družinski prazniki. Nekateri stari družinski običaji so se ohranili do danes. V družini pridobimo navade, ki so koristne. Če se ljudje ne bi vedli olikano, bi drug drugega motili. prvo poglavje

21


prvo_poglavje_druzba04_02.qxd

22.7.2004

7:44

Page 22

1. 7 Katere pravice imajo otroci A

grb Republike Slovenije

Martin Krpan na kobilici

OTROK IMA PRAVICO, DA DOBI IME • Vsak otrok ima pravico, da ob rojstvu dobi ime in priimek. Kmalu po rojstvu ta podatka zapišejo v matično knjigo.

priimek ime

Majhni otroci se ne podpišejo.

državljanstvo: slovensko (SI je okrajšava za Slovenijo)

B

“M” je okrajšava za moški spol. “Ž” je okrajšava za ženski spol.

• Zakaj je to pomembno? Otrok lahko potem dobi dokumente, v katerih piše, kdo je. Zdaj otroka ni mogoče zamenjati z nobenim drugim. Vsi odrasli morajo zdaj spoštovati njegove pravice, ki so napisane v Konvenciji o pravicah otroka.

BESEDNJAK

Ali imata lahko dve osebi enako ime in priimek? (Poglej v telefonski imenik!) Če ju imata, po katerih podatkih pa se potem razlikujeta?

Matična knjiga – knjiga, v katero so vpisani glavni podatki o osebah.

Kdo je bil Martin Krpan?

Dokument – papir, na katerem so zapisani pomembni podatki.

OTROK IMA PRAVICO DO DRŽAVLJANSTVA • Vsi otroci na svetu imajo pravico, da v neki državi postanejo državljani. V svoji državi lahko hodijo v šole. Če zbolijo, se lahko brezplačno zdravijo v bolnišnicah. V težavah jim morajo pomagati državni uslužbenci, ki delajo za vse državljane. • Večina učencev v naših šolah je državljanov Republike Slovenije. To so postali zato, ker je vsaj eden od njihovih staršev državljan te naše države. Poizvedi: Kako dokažeš, da si slovenski državljan!

22

planet znanja

Državljan – član velike skupine ljudi, ki živijo v svoji državi in imajo v njej pravice ter dolžnosti. Republika Slovenija – uradno ime za našo skupno državo.

Živim v Sloveniji. Rada bi postala slovenska državljanka.

Ponekod po svetu ljudje zaradi vojne ali revščine bežijo iz svojih držav. Med begunci so tudi otroci. Mnogi se ne bodo mogli več vrniti v svojo državo. Dovoliti bi jim morali, da postanejo državljani države, v katero so pribežali.


prvo_poglavje_druzba04_02.qxd

C

22.7.2004

7:44

Page 23

OTROK IMA PRAVICO DO IGRE • Ko se otroci igrajo, se zabavajo pa tudi učijo. Pri igri z žogo postanejo spretnejši. Pri igri s kartami si urijo spomin. Pri nekaterih računalniških igrah se učijo hitro razmišljati. • Ko se otroci skupaj igrajo, ugotovijo, da morajo imeti pravila, ki so za vse enaka. Nekateri mislijo, da preprog, ki so jih v Pakistanu izdelali otroci, pri nas ne bi smeli kupovati. Napiši, kar o tem misliš ti!

C

Seveda ima to pravico. Vendar ima tudi neko dolžnost – tudi učiti se mora!

V Pakistanu in Indiji mnoge revne otroke prisilijo, da za majhno plačilo izdelujejo preproge, športne copate ali delajo na gradbiščih. Naporno delo škoduje njihovemu zdravju.

OTROK IMA PRAVICO, DA POVE SVOJE MNENJE • Otroci seveda ne morejo odločati o stvareh, ki se še odraslim zdijo zapletene. Vendar pa imajo pravico, da povedo svoje mnenje o tistem, kar je zanje pomembno. Starši in drugi odrasli morajo mnenje otrok upoštevati, če je to le mogoče. • Kadar otroka kdo sili v nekaj, kar mu ni všeč, se mora postaviti zase. To pomeni, da pove, kaj misli, in pokaže, da mu to ni všeč. Oglej si risbo. Kaj je hotel risar s to risbo povedati?

Družine in otroštvo

Otroci ob rojstvu dobijo ime in državljanstvo. Tako dobijo številne pravice. Za otroke beguncev je treba poskrbeti. Otroci se pri igri zabavajo in učijo. V nekaterih državah silijo otroke delati. Odrasli morajo upoštevati mnenje otrok. prvo poglavje

23


prvo_poglavje_druzba04_02.qxd

22.7.2004

7:44

Page 24

1. 8 Otroci potrebujejo varstvo in pomoč A

AFRIŠKI OTROCI POTREBUJEJO POMOČ • V revnih državah Afrike primanjkuje hrane, zdravil in celo pitne vode za otroke. Kadar tam dolgo ne dežuje, postane zemlja tako suha, da na poljih nič ne zraste. Domače živali, ki dajejo mleko in meso, poginejo od žeje. Takrat potrebuje pomoč na milijone otrok.

Otrokom v revnih državah pomagajo ljudje iz organizacije, ki se imenuje Unicef. Za to organizacijo delajo tudi znani ljudje, na primer slovenska igralka Milena Zupančič, ki jo vidite na tej sliki.

V katerih afriških državah ni dovolj hrane in zdravil za otroke?

B

TUDI SLOVENSKI OTROCI POTREBUJEJO POMOČ • Tudi nekatere slovenske družine so revne. Starši v službi zaslužijo premalo ali pa so brezposelni. Od drugih državljanov, ki plačujejo davke, dobijo te družine nekaj denarne pomoči. Dobrodelna društva priskrbijo oblačila in igrače za otroke. Vendar je vsa ta pomoč pogosto premajhna.

Kako bi še lahko pomagali otrokom iz revnih družin?

24

planet znanja

• Afriški otroci dobivajo hrano in zdravila iz različnih držav, tudi iz Slovenije. Vendar je te pomoči vedno premalo!

BESEDNJAK Dobrodelno društvo – društvo, katerega člani zbirajo pomoč za ljudi, ki nimajo dovolj denarja. Socialni delavec – uslužbenec države, ki svetuje ljudem v težavah in poskrbi, da dobijo pomoč. Varuh otrokovih pravic – oseba, ki skrbi za to, da otrokom nihče ne jemlje njihovih pravic.


prvo_poglavje_druzba04_02.qxd

C

22.7.2004

7:44

Page 25

OTROKE VARUJEJO PRED NASILNEŽI • Nekatere odrasle osebe so do otrok nasilne. Otroku povzročajo bolečino in ga poškodujejo. To se lahko dogaja zunaj doma ali celo doma, kjer nasilneža ne vidi nihče. • Če se otroku to dogaja, naj pove tistim odraslim, ki jim zaupa. Nasilje je mogoče preprečiti! Otrok lahko pokliče na posebno telefonsko številko (080 1234) in se o svojih težavah pogovori z odraslim, ki se tam oglasi. Ta o otrokovih težavah ne bo pripovedoval drugim.

Na šoli pomaga otrokom tudi svetovalni delavec ali delavka. Ali veš, kje na vaši šoli je njegova ali njena pisarna?

učitelj

C

OTROKE VARUJEJO PRED SPOLNIM IZKORIŠČANJEM • Odrasla oseba spolno izkorišča otroka, če se ga namenoma dotika tam, kjer otrok ne mara dotikov. Če se otroku dogaja kaj takšnega, naj o tem pove nekomu, ki mu zaupa. Drugi odrasli lahko preprečijo takšno ravnanje, ki je prepovedano! Poleg staršev morajo otroke varovati tudi državni uslužbenci: učitelji in svetovalni delavci na šolah, zdravniki, socialni delavci, policisti in varuh otrokovih pravic. Kdor opazi, da je otrok v nevarnosti ali ima težave, mora otroka zavarovati in mu pomagati.

Premisli pri sebi: Katerim trem odraslim bi najprej povedal(a), če bi imel(a) kakšne težave? Napiši, kaj pomeni beseda »zaupno«!

Družine in otroštvo

zdravnik

policist

socialna delavka

Otrokom v revnih državah Afrike pošiljamo premalo pomoči. Tudi nekateri otroci v Sloveniji nimajo vsega, kar potrebujejo. Nekateri otroci so žrtve telesnega nasilja in spolnega izkoriščanja. O tem ne smejo molčati. Državni uslužbenci pomagajo otrokom, ki imajo težave. prvo poglavje

25


prvo_poglavje_druzba04_02.qxd

22.7.2004

7:44

Page 26

1. 9 Zaključek Projekti Otroci najlaže odraščajo v družinah. Družine so zelo različne. V njih živijo otroci z obema ali z enim od staršev. Domače delo si je treba razdeliti. Spore rešujemo mirno. V družinah ohranjajo običaje. Otroci spoznajo bonton ali oliko. Ob rojstvu otrok dobi ime in državljanstvo. Otrokove pravice so zapisane v Konvenciji o pravicah otroka. Odrasli jih morajo spoštovati. Otroci imajo pravico do igre. Nihče ne sme biti do njih nasilen.

Na dan mrtvih se spomnimo tistih članov družine, ki ne živijo več med nami.

Ker se je v Sloveniji število novorojenih otrok več let zmanjševalo, želimo, da bi se v družinah rojevalo več otrok. Povsem drugače je na Kitajskem. Dežela ima ogromno prebivalcev. Povsod po državi so plakati, ki prepričujejo starše, da bodo najbolj srečni, če bodo imeli samo enega otroka.

26

planet znanja

1.

2.

Prosite starše, naj vam pokažejo svoje osebne dokumente (rojstni list, potni list, njihove stare šolske izkaze, poročni list ali še kaj drugega)! Prosite starše, da vam pokažejo vaše osebne dokumente (na primer rojstni list, potrdilo o državljanstvu)! Napišite, katere podatke najdete na vseh osebnih dokumentih!

Poiščite koledar, v katerem je za vsak dan vpisano ime! Pozanimajte se, zakaj so tam vpisana imena! Ugotovite, ali so v koledarju imena članov vaše družine! Nekatera imena so napisana v daljši obliki (na pr. Dimitrij), vendar poznamo tudi krajšo obliko (Mitja). Preglejte imena v koledarju in če za katero od njih poznate krajšo obliko, jo napišite!


prvo_poglavje_druzba04_02.qxd

3.

4.

22.7.2004

7:44

Page 27

Razdelite se v skupine po štiri! Vsak naj nariše družinsko drevo svoje družine; nanj naj napiše imena svojih sorodnikov (lahko jih tudi nariše)! Primer drevesa vidiš na desni strani. V oglate okvirčke pišite in rišite moške sorodnike, v okrogle pa ženske. Potem naj vsak član skupine drugim članom razloži svoje drevo! Za vsakega vrisanega sorodnika naj pojasni, kako je z njim v sorodu! Na primer: ‘To je brat moje mame, torej je moj stric.’

Natančno preglejte otrokove pravice, ki so zapisane na strani 102. Če bi dodali še kakšno pravico, jo napišite! O njej se pogovorite s sošolci!

Družine in otroštvo

Nekateri starši zaradi bolezni, revščine ali česa drugega ne morejo skrbeti za svojega otroka. Tega otroka lahko posvoji drug par. Tako dobi otrok nove starše, ki lahko zanj dobro skrbijo. Par na sliki je posvojil tri otroke, ki so v Afriki ostali brez staršev.

prvo poglavje

27


drugo_poglavje_druzba04_02.qxd

22.7.2004

7:37

Page 28

2. 0 ČLOVEK POTREBUJE DOM str. 32

str. 36

Hiše stojijo v pokrajinah

Mnogi ljudje nimajo doma

2.2

2.1 Kakšna so bila bivališča prednikov str. 30

2.3

2.4

Kako prebivamo danes

2.5 Zaključek str. 38

str. 34

V Tihem oceanu leži otočje Fidži. Poglavjarju neke tamkajšnje vasi je ime Nuraki. Nekega dne je odpotoval v Evropo. Tam je videl, da ljudje živijo v hišah, narejenih iz snovi, ki je podobna školjkam. Ko se je vrnil domov, je vaščanom takole opisal evropske hiše: »Tam ljudje živijo v velikih školjkah. Vanje stopiš, če brcneš v veliko desko, ki ji pravijo vrata. V školjko so izvrtane odprtine, da lahko ljudje gledajo ven.« Le zakaj je poglavar naše hiše primerjal s školjkami?

Starša na sliki sta pred desetimi leti kupila stanovanje v bloku. Stanovanje je lepo, nekaj pa vseeno pogrešajo. Kaj?

28

planet znanja


drugo_poglavje_druzba04_02.qxd

22.7.2004

7:37

Page 29

Tu boste našli odgovore na vprašanja: • V kakšnih bivališčih so živeli naši davni predniki? • Kakšne hiše so pred 400 leti stale v mestih? • Zakaj so ponekod gradili lesene hiše, drugje pa kamnite? • Ali drugi ljudje lahko brez dovoljenja vstopijo v naše stanovanje? • V kakšnih hišah živijo ljudje v drugih deželah? • V kakšnih bivališčih živijo ljudje po Sloveniji in drugje po svetu?

Veliko prebivalcev Slovenije živi v družinskih hišah, ki stojijo v bližini mest. Kje pa prebivajo ostali?

Človek Družine potrebuje in otroštvo dom

drugo prvo poglavje

29


drugo_poglavje_druzba04_02.qxd

22.7.2004

7:37

Page 30

2. 1 Kakšna so bila bivališča prednikov A

zasilno bivališče iz vej in trsja

ZAKAJ SO SI LJUDJE OD NEKDAJ DELALI BIVALIŠČA • Človek mora zaščititi svoje telo pred dežjem, močnim soncem in mrazom. Zato si ljudje že tisoče let prizadevajo izdelovati bivališča, v katerih bi bilo ob dežju suho, poleti hladno in pozimi toplo.

BESEDNJAK V davnih časih so se ljudje prehranjevali z mesom živali, ki so jih ulovili. Lovci so se morali pogosto seliti iz kraja v kraj. Le za krajši čas so si postavljali zasilna bivališča iz vej, trsja in kož.

Dež, mraz, sonce – pred čim je takšna koliba ščitila prebivalce in pred čim ne?

B

Bivališče – zaščiten prostor, v katerem prebivamo. Stari Slovani – staro ljudstvo, ki je govorilo jezik, iz katerega je nastala današnja slovenščina. Obdelovati zemljo – kopati ali orati zemljo in na njej sejati ali saditi užitne rastline. Bruno – obsekano deblo drevesa.

DAVNI PREDNIKI SO PREBIVALI V ENEM PROSTORU • Predniki Slovencev, stari Slovani, so se pred približno 1400 leti priselili na ozemlje današnje Slovenije in na druga bližnja ozemlja. Na krajih, ki so jih izbrali, so začeli obdelovati zemljo in rediti živino. Naredili so si hiše iz brun, palic in slame.

slama palice

bruna

Kako danes rečemo hiši iz brun? Sprva so imele hiše naših prednikov en sam prostor. V njem so ljudje prebivali skupaj s kozami, prašiči in kokošmi. Hrano so kuhali ali pekli na ognju, ki je gorel na odprtih ognjiščih.

30

planet znanja

odprto ognjišče


drugo_poglavje_druzba04_02.qxd

C

22.7.2004

7:37

Page 31

rešetke na oknih

streha iz lesenih skodel

KMEČKE HIŠE SO DOBILE VEČ PROSTOROV • Pred 300 leti so mnoge kmečke hiše že imele več prostorov. Dnevnemu prostoru so ponek od rekli hiša (tako rečemo danes vsej stavbi). Spalnici so rekli izba ali kamra. Nekaj takšnih kmečkih hiš se je ohranilo do danes. Zakaj so v okna vgradili rešetke? posode

Ljudje so še vedno kuhali in pekli hrano na ognju. Vendar so za to imeli poseben prostor. Ker je zaradi dima počrnel, se ga je prijelo ime črna kuhinja. kurišče

C

V MESTIH SO GRADILI HIŠE Z NADSTROPJI

Železna plošča, na katero so postavljali lonce.

• Pred 600 leti so v mestih tesno skupaj stale ozke hiše z majhnimi okni in več nadstropji. Narejene so bile iz kamenja in lesa. Pred približno 500 leti pa so meščani že začeli zidati hiše iz opeke.

okna, pokrita s polknicami

Na risbi je skoraj 500 let stara hiša, ki še vedno stoji v Kranju.

Kamen ob vogalu hiše je preprečeval, da bi kolesa vozov zadela ob zid.

V katerem nadstropju narisane mestne hiše je bila kuhinja? (Dobro si oglej risbo; upoštevaj, da so v kuhinji kurili ogenj!) Močna vrata so varovala pred razbojniki.

Človek Družine potrebuje in otroštvo dom

V davnini lovci in pastirji niso gradili trdnih bivališč. Trdne hiše so začeli graditi kmetje. Sprva so kmečke hiše imele enega, potem pa več prostorov. V mestih so hiše stale tesno skupaj. Nekatere stare kmečke in mestne hiše so se ohranile do danes. drugo prvo poglavje

31


drugo_poglavje_druzba04_02.qxd

22.7.2004

7:38

Page 32

2. 2 Hiše stojijo v pokrajinah A

NAŠI PREDNIKI SO DOBRO PREMISLILI • … preden so na nekem kraju začeli graditi hišo. Najprej so se vprašali: Ali je tu pozimi veliko snega? Je tu poleti zelo vroče? Zanimalo jih je torej podnebje, ki je v vsaki pokrajini drugačno.

Moža na risbi premišljujeta, kakšno hišo sredi gozda bi postavila za svoji družini.

• Prednike je zanimalo tudi, katerega gradiva je največ v okolici: lesa, kamenja ali ilovice. Od vsega tega je bilo odvisno, kakšno hišo so zgradili.

BESEDNJAK Z nekaj stavki opiši podnebje v svojem kraju!

B

Podnebje – vreme v nekem kraju v različnih letnih časih. Pokrajina – večji del zemeljske površine.

ALPSKA HIŠA IMA STRMO STREHO • V zahodnem delu Slovenije, predvsem na Gorenjskem, se dvigajo visoke gore. Tam so v preteklosti gradili posebno vrsto hiš s strmo streho. Ker so naše gore del velikega evropskega gorovja, imenovanega Alpe, rečemo tem hišam alpske hiše. Alpske hiše imajo strmo streho, da po njej zdrsne sneg, ki bi sicer lahko s svojo težo streho podrl. lepo izrezljana balkonska ograja drva, pripravljena za zimo

Na zemljevidu Slovenije poglej, kje so najvišje gore! Označene so s temnejšo rjavo barvo.

32

planet znanja

Ilovica – težka, mastna prst, pomešana s peskom. Gorovje – del zemeljskega površja, kjer se dvigajo gore. Korec – strešna opeka z žlebovi.

streha iz majhnih deščic ali skodel


drugo_poglavje_druzba04_02.qxd

C

22.7.2004

7:38

PANONSKA HIŠA JE POKRITA S SLAMO

Page 33

slamnata streha naprava za dvigovanje vode iz vodnjaka

• Blizu meje med Slovenijo in Madžarsko je pokrajina z imenom Prekmurje. Ime je nastalo, ker za prebivalce drugih slovenskih pokrajin Prekmurje leži prek reke Mure. • V preteklosti so Prekmurci gradili posebno vrsto hiš, ki jim rečemo panonske hiše. Pokrivali so jih s slamo. Ime so dobile po veliki Panonski nižini, ki sega tudi v Slovenijo.

Koruza, ki se suši. vodnjak

Zidovi panonske hiše so narejeni iz drevesnih debel ali pa iz spletenih šib, ometanih z ilovico, katere je v Panonski nižini veliko.

Na zemljevidu Slovenije poišči reko Muro in Prekmurje!

C

streha iz korcev

SREDOZEMSKA HIŠA JE KAMNITA • V tistem delu Slovenije, ki je bližji Jadranskemu morju, sta pokrajini Notranjska in Primorska. V teh pokrajinah najdemo hiše, sezidane iz kamenja, ki ga je tam veliko. Takšnim kamnitim hišam rečemo sredozemske hiše. Ime so dobile po Sredozemskem morju. Jadransko morje je del Sredozemskega morja.

kamni za obtežitev strehe

Tu je v notranjosti ognjišče.

Te hiše so večinoma pokrite s korci. Streho hiš obložijo s kamenjem, da je ne odnese močan veter, ki mu pravimo burja. Ker se kamnite stene hiše na soncu ne segrejejo preveč, ostajajo te hiše poleti prijetno hladne.

Na zemljevidu Slovenije poišči morje, ki je obarvano modro. Preberi in izpiši imena krajev, ki ležijo na obali!

Človek Družine potrebuje in otroštvo dom

rešetke na oknih

Ko so naši predniki nekje gradili hišo, so upoštevali podnebje v tistem kraju. Uporabili so gradivo, ki ga je bilo v okolici največ. V alpskem delu Slovenije so gradili hiše s strmimi strehami. V Prekmurju so gradili s slamo krite hiše. Na Primorskem in Notranjskem so gradili kamnite hiše. drugo prvo poglavje

33


drugo_poglavje_druzba04_02.qxd

22.7.2004

7:38

Page 34

2. 3 Kako prebivamo danes Vsak človek ima pravico do zasebnosti. Nihče ne sme brez dovoljenja vstopati v naše stanovanje. Nihče ne sme prisluškovati našim pogovorom ali pregledovati naše pošte. Teh pravil se moramo držati tudi sami.

A

V KATERI HIŠI JE TVOJ DOM • Naš dom ima poštni naslov. Sestavljen je lahko iz imena naselja in hišne številke, na primer Loška vas 123. Če je v naslovu tudi ime ulice, se lahko glasi takole: Bitenčeva 2, Celje. Če nekomu pošiljamo pismo ali razglednico, ne smemo pozabiti napisati poštne številke.

BESEDNJAK Katero poštno številko ima tvoj domači kraj? Poizvedi, če je ne veš na pamet!

B

Zasebno – kar je samo naše in do česar drugi ljudje nimajo pravice. Poštna številka – številka poštnega urada, ki deluje v nekem kraju. Kmetijstvo – pridelava užitnih rastlin na njivah in reja domačih živali.

STANUJEMO V BLOKU • V slovenskih mestih stojijo velike stanovanjske hiše ali bloki. V vsaki od njih je po več stanovanj. • Stanovalci bloka se ravnajo po skupnih pravilih. Ta pravila določajo, kdaj mora v stanovanjih nastati tišina, kdo mora odstraniti sneg pred hišo in kdo čisti skupni hodnik. Če se stanovalci ne bi ravnali po pravilih, bi bivanje v blokih za vse postalo neprijetno. Od katere ure zvečer mora v stanovanjskih hišah vladati tišina? Do katere ure zjutraj? Zakaj?

34

planet znanja

Silos – stolp, v katerem kmetje hranijo krmo za živino.


drugo_poglavje_druzba04_02.qxd

C

22.7.2004

7:38

Page 35

STANUJEMO V DRUŽINSKI HIŠI • Mnoge slovenske družine stanujejo v lastnih družinskih hišah. Hišo in njeno okolico si družina uredi tako, kot želi. • Novo hišo lahko zgradimo le, če od državnih uslužbencev dobimo dovoljenje za gradnjo. K hiši je treba napeljati vodo in elektriko. V zemljo je treba namestiti cevi, po katerih bo iz hiše odtekala odpadna voda. Neki vrsti družinskih hiš rečemo vrstne hiše. V čem se razlikujejo od hiše, ki jo vidiš na risbi?

C

STANUJEMO NA KMETIJI • Mnogi prebivalci podeželja živijo na kmetijah in se ukvarjajo s kmetijstvom. Na kmetiji je več stavb. Osrednja med njimi je hiša, v kateri stanuje družina. Blizu nje so gospodarska poslopja: hlev za živino, senik, silos, prostor za poljedelska orodja in traktorje. Kaj poleg stavb še spada h kmetiji?

Naš dom ima poštni naslov. Doma imamo pravico do zasebnosti. Mnogi prebivalci mest stanujejo v velikih blokih. Številne družine stanujejo v družinskih hišah. Kmetje živijo na kmetijah. H kmetiji spadajo gospodarska poslopja. Človek Družine potrebuje in otroštvo dom

drugo prvo poglavje

35


drugo_poglavje_druzba04_02.qxd

22.7.2004

7:39

Page 36

2. 4 Mnogi ljudje nimajo doma A

KAKO SI DRUŽINA PRISKRBI STANOVANJE • Večina ljudi mora dolgo varče vati, preden si lahko kupi stanovanje ali zgradi hišo. Nekaj denarja si lahko sposodijo v banki. Vrniti ga morajo v nekaj letih, zraven pa morajo banki plačati nekaj dodatnega denarja ali obresti.

Na risbi je družina, ki komaj čaka, da bodo gradbeniki zgradili blok, v katerem bo njihovo stanovanje.

Koliko prostorov bi po tvojem moralo imeti stanovanje za družino z dvema otrokoma? Katere prostore bi moralo imeti?

B

• Če nimamo svojega stanovanja, lahko najamemo stanovanje, ki je last nekoga drugega. Zanj lastniku vsak mesec plačamo neko vsoto denarja ali najemni no.

BESEDNJAK Obresti – dodaten denar, ki je nagrada za tistega, ki nam je posodil denar.

VSAKDO IMA PRAVICO DO ZDRAVEGA BIVALIŠČA • Tudi to je ena od človekovih pravic. Na žalost se še ni uresničila za vse ljudi v Sloveniji in drugod po svetu. • V udobnih in zdravih bivališčih prebiva le manjši del človeštva. Mnogo ljudi živi v slabih bivališčih. V velikih mestih Afrike, Azije in Južne Amerike pa množice brezdomcev živijo kar na ulicah. Na globusu ali zemljevidu poišči Azijo in Južno Ameriko!

Opiši, kakšno mora biti bivališče, da v njem lahko ostanemo zdravi!

V Indiji so se množice revnih ljudi iz vasi preselile v mesta. To so storili tudi ljudje na sliki, ki zdaj stanujejo na ulici.

36

planet znanja

Najemnina – denar, ki ga vsak mesec plačamo za uporabo tujega stanovanja. Človeštvo – vsi ljudje na Zemlji. Tradicija – izročilo, nekaj, kar smo dobili od prednikov.


drugo_poglavje_druzba04_02.qxd

C

22.7.2004

7:39

Page 37

KAKO PREBIVAJO LJUDJE PO SVETU • V nekaterih deželah stanujejo ljudje v bivališčih, ki se nam zdijo nenavadna. Za tamkajšnje prebivalce pa so nekaj običajnega. V enakih bivališčih so prebivali že njihovi predniki, zato pravimo, da so del tradicije. Ta hiša stoji v državi Papua Nova Gvineja, ki obsega del velikega otoka v Tihem oceanu. Ker stoji hiša na kolih, je manj možnosti, da bi se vanjo priplazila katera od kač, ki živijo v džungli.

Te hiše stojijo v Islandiji, državi na otoku v severnem delu Atlantskega oceana. Hiše so pokrite s prstjo, na kateri je zrasla trava. V notranjosti hiše ostane toplo, kar je zaradi mrzlega podnebja zelo pomembno.

Te hiše so zgradili prebivalci azijske džave, ki se imenuje Tajska. Hiše so narejene iz debel velikih dreves, ki rastejo v džungli. Velike strehe dobro ščitijo notranjost pred hudim deževjem, ki v tistih krajih lahko traja mesec, dva ali še dlje.

Na zemljevidu ali globusu poišči dežele, v katerih stojijo hiše na slikah!

Ljudje varčujejo, da bi si lahko kupili stanovanje ali zgradili hišo. Stanovanje lahko tudi najamemo. Mnogi ljudje po svetu živijo v slabih bivališčih. Tradicionalne hiše v nekaterih deželah so za tujce nenavadne. Človek Družine potrebuje in otroštvo dom

drugo prvo poglavje

37


drugo_poglavje_druzba04_02.qxd

22.7.2004

7:39

Page 38

2. 5 Zaključek Projekta Doma imamo pravico do zasebnosti. Prebivamo v različnih hišah: v blokih, v družinskih hišah ali na kmetijah. V preteklosti so kmetje gradili preprosta bivališča z enim prostorom. V mestih so ljudje gradili visoke in ozke hiše. Nekatere stare hiše so se ohranile do danes. Moramo jih varovati. Naši predniki so gradili alpske, panonske in sredozemske hiše. Čeprav ima vsak človek pravico do doma, so mnogi ljudje po svetu brez njega.

1.

Na večji list papirja narišite obliko naše države (saj veste, podobna je kokoši)! Iz revij in časopisov izrežite nekaj fotografij starih hiš in jih nalepite na tisti del Slovenije, kjer te hiše stojijo! Še enkrat narišite obliko naše države! Iz časopisov izrežite nekaj fotografij, na katerih so slovenska naselja. Nalepite jih tja, kjer ta naselja stojijo! Primerjajte jih med seboj: po čem se naselja med seboj razlikujejo? Napišite odgovor!

Arhitekti danes rišejo načrte za hiše, ki se zelo razlikujejo od tradicionalnih hiš.

Poleg kmečkih in mestnih hiš so se na ozemlju današnje Slovenije ohranili gradovi, cerkve in celotna stara naselja. Vse te lepe, stare stavbe in naselja so naša stavbna in naselbinska dediščina. Dobili smo jo od prednikov, zato moramo skrbeti, da se ne poškoduje. Eno lepih, starih naselij je Štanjel na Krasu, ki ga vidite na sliki.

38

planet znanja


drugo_poglavje_druzba04_02.qxd

2.

22.7.2004

7:39

Page 39

Begunci so ljudje, ki nimajo doma. Iz časopisov izrežite nekaj člankov o beguncih! Ugotovite in napišite, od kod so, kam so pobegnili in zakaj! Kako so jih v sprejeli? Napišite še, kako bi morali z begunci ravnati v državi, v katero so pobegnili! Pri pouku se s sošolci pogovorite o tistem, kar ste napisali!

Te nenavadne stavbe, ki v Grčiji stojijo na vrhu skale, so deli samostana. V njem stanujejo menihi.

Človek Družine potrebuje in otroštvo dom

drugo prvo poglavje

39


tretje_poglavje_druzba04_01.qxd

22.7.2004

7:35

Page 40

3. 0 V ŠOLO PO ZNANJE str. 44

str. 48

Katere pravice imajo učenci

Kje dobijo šole denar

3.2

3.1

3.3

Vsi ljudje se učijo

Katere dolžnosti imajo učenci

str. 42

str. 46

40

planet znanja

3.4

3.5 Zaključek str. 50


tretje_poglavje_druzba04_01.qxd

22.7.2004

7:35

Page 41

V tem poglavju vam skušamo pojasniti: • Zakaj je osnovno šolanje obvezno. • Kakšne pravice imajo učenci v šoli. • Zakaj se izobražujejo tudi odrasli. • Zakaj se je v šoli treba držati pravil. • Kaj naj stori učenec, ki ga drug učenec ustrahuje. • Kaj je treba vedeti o drogah. • Čigava je šola. • Kdo plača za stvari, ki se na šoli poškodujejo.

Risar je narisal učenko, ki je na poti v šolo storile nekaj zelo nepremišljenega. Kaj?

V šolo po znanje

tretje poglavje

41


tretje_poglavje_druzba04_01.qxd

22.7.2004

7:35

Page 42

3. 1 Vsi ljudje se učijo A

ZAKAJ JE ŠOLANJE OBVEZNO • Zakaj morajo vsi otroci hoditi v osnovno šolo? V njej dobijo znanje, ki je za vsakogar korist no. Znanje koristi že četrtošolcem. Na primer: V trgovini znajo izračunati, kaj vse si lahko kupijo za 1000 tolarjev.

Večina osnovnošolcev se želi izšolati za zanimive poklice. Če dobivajo dobre ocene, se bodo lahko vpisali v tisto srednjo šolo, v katero se želijo. Zato se dekleta na sliki tako veselijo dobrih ocen v spričevalih.

Izračunaj, koliko let se je šolal nekdo, ki je diplomiral na univerzi! (Štiri leta je hodil v srednjo šolo in še pet let na univerzo. Ne pozabi na osnovno šolo!)

• Šolanje je obvezno tudi zato, ker bi drugi ljudje imeli težave s človekom, ki ne bi znal ničesar, niti brati, pisati in računati. S takšnim človekom bi, na primer, imeli velike težave uslužbenci v trgovinah, poštah, bankah in uradih.

BESEDNJAK Univerza – ustanova, na kateri se študenti učijo različnih znanosti.

B

OTROCI LAHKO PREKOSIJO STARŠE V ZNANJU

Tečaj – krajše šolanje, sestavljeno iz pouka in praktičnega dela.

• Pred več stoletji so le redki otroci hodili v šole. Vsi drugi so se večino stvari naučili od staršev in drugih odraslih ljudi. Opazovali so jih pri delu in jih poskušali posnemati. • Pred približno 100 leti pa so skoraj vsi starši svoje otroke že pošiljali v šole. Učitelji in knjige so mnogim otrokom dali več znanja, kot so ga imeli njihovi starši. Znanje ljudi se je tako začelo povečevati. Kaj pomeni izraz “vir znanja”? Katere “vire znanja” ti uporabljaš?

42

planet znanja

Deklici listata po ogromni knjigi, kakršne so tiskali pred sto in več leti. V knjige so ljudje zapisali vse, kar so vedeli. Tako se njihovo znanje ni moglo izgubiti ...


tretje_poglavje_druzba04_01.qxd

C

22.7.2004

7:35

Page 43

slikar

upokojenka

UČIJO SE TUDI ODRASLI • Ne le otroci, tudi odrasli se morajo učiti. V službi se morajo naučiti, kako uporabljati nova orodja, stroje ali računalnike. Včasih zamenjajo službo in začnejo opravljati delo, za katero morajo pridobiti povsem novo znanje. Pri delu se srečujejo s tujci, tako da se morajo naučiti tujega jezika. Novo znanje odrasli pridobijo v šolah za odrasle ali v krajših tečajih.

Učijo se tudi upokojenci. Zanimajo jih stvari, s katerimi se nikoli niso imeli časa ukvarjati. Upokojence na fotografiji slikar uči slikati.

Za upokojence pravimo, da so v »tretjem življenjskem obdobju«. Kateri pa sta potem prvo in drugo življenjsko obdobje?

C

OTROCI IMAJO PRAVICO, DA SE ŠOLAJO • Čeprav imajo to pravico vsi otroci, pa v resnici mnogi otroci po svetu ne hodijo v šolo. Ponekod v Afriki so ljudje preveč revni, da bi zgradili dovolj šol za vse otroke, pa tudi učiteljev ni dovolj. • V najrevnejših deželah – na primer v Indiji – nekateri starši raje pošljejo v šole dečke kot deklice, ker so prepričani, da deklice ne potrebujejo znanja.

Kaj bi ti povedal(a) staršem, ki mislijo, da deklice ne potrebujejo znanja?

Poišči Afriko in Indijo na zemljevidu ali na globusu!

V šolo po znanje

Na sliki so učenci in učitelj v neki indijski šoli. Nimajo svoje učilnice, učenci sedijo kar na tleh v hodniku. Otroci na sliki so vseeno veseli, da lahko hodijo k pouku.

V Sloveniji morajo vsi otroci devet let hoditi v osnovno šolo. V njej dobijo koristno znanje. Človek brez znanja bi drugim povzročal veliko težav. Za najbolj zanimive poklice moraš pridobiti veliko znanja. Učijo se tudi odrasli, ker v službah nenehno potrebujejo novo znanje. Mnogi otroci v revnih deželah ne hodijo v šolo. tretje poglavje

43


tretje_poglavje_druzba04_01.qxd

22.7.2004

7:35

Page 44

3. 2 Katere pravice imajo učenci A

VSI OTROCI IMAJO PRAVICO DO INFORMACIJ • Otroci so radovedni in veliko sprašujejo. Pravico imajo, da od staršev, učiteljev in drugih odraslih dobijo odgovore. Pravico imajo tudi do informa cij, ki jih ljudem dajejo časopisi, radio, televizija in računalniki. Če je kaj preveč zapleteno, jim morajo to odrasli razložiti tako, da bodo razumeli.

Za otroke je pomembno, da se naučijo uporabljati računalnik. Mnogi otroci ga nimajo doma, zato jim mora biti na razpolago vsaj v šoli.

Kakšne informacije bi ti najrajši iskal(a) s pomočjo računalnika?

B

PRAVICO IMAŠ, DA TE SPOŠTUJEJO • V knjižici z naslovom Šolska pravila je zapisano, katere pravice imajo vsi učenci in učenke v slovenskih osnovnih šolah. • Učenci in učenke, ki hodijo v slovenske šole, se med seboj razlikujejo. Nekateri so zelo uspešni pri učenju, drugi malo manj. V šolah so otroci slovenske narodnosti in drugih narodnosti. Med seboj se razlikujejo tudi po vernosti: sprejemajo krščansko ali kakšno drugo vero ali pa so neverni. Med njimi so še druge razlike. Vendar ima vsak učenec in učenka pravico, da ga (jo) vsi drugi spoštujejo. V knjižici Šolska pravila poiščite stran, kjer je napisano, kam se učenci lahko pritožijo, če mislijo, da je nekdo kršil njihove pravice! Preberite!

44

planet znanja

BESEDNJAK Narodnost – biti pripadnik nekega naroda, ki se od drugih narodov loči po jeziku in običajih.


tretje_poglavje_druzba04_01.qxd

C

22.7.2004

7:35

Page 45

O čem bomo govorili?

UČENCI LAHKO ODLOČAJO

o učnem uspehu

• Učenci v svoji oddelčni skupnos ti odločajo o nekaterih stvareh, ki so zanje pomembne: o dežurstvih, ekskurzijah, pomoči sošolcem in drugem. • Učenci izvolijo svojega pred stavnika, ki jih bo predstavljal v šolskem parlamentu. Tam bo skupaj z drugimi predstavniki odločal o stvareh, ki so pomembne za vse učence na šoli: kako bodo uredili okolico šole, katera športna tekmovanja bodo priredili in še o čem.

O pomoči Ani, ki je bolna. o ocenah pri slovi

o ekskurziji

o dežurstvu o včerajšnjem pretepu

Zakaj v šolskem parlamentu niso vsi učenci šole, temveč le njihovi predstavniki?

C

PRAVICO IMAJO DO POMOČI PRI UČENJU • Vsakemu učencu se lahko zgodi, da mu kakšen del učne snovi povzroča težave. V takšnem primeru ima pravico, da mu učitelji pri učenju dodatno pomagajo. Če učenec zaradi bolezni ostane doma, mu sošolke in sošolci prinesejo zvezke, iz katerih bo prepisal novo snov.

V učbenikih o kakšnem človeku piše, da je bil »samouk«. Kaj pomeni ta beseda?

V šolo po znanje

Otroci imajo pravico do razumljive razlage zapletenih informacij. Pravice učencev so zapisane v knjižici Šolska pravila. Vsak učenec ima pravico, da ga učitelji in sošolci spoštujejo in mu pomagajo pri učenju. Učenci in učenke lahko v šoli odločajo o pomembnih stvareh. tretje poglavje

45


tretje_poglavje_druzba04_01.qxd

22.7.2004

7:35

Page 46

3. 3 Katere dolžnosti imajo učenci A Prav je, da si učenci med seboj pomagajo. To ni prav samo v primeru, če škodujejo drugim ljudem.

V knjižici Šolska pravila preberi, katere dolžnosti imajo učenci in učenke!

ZAKAJ SO ŠOLSKA PRAVILA POMEMBNA • Učenci se morajo v šoli ravnati po pravilih, zapisanih v knjižici Šolska pravila. Če jih nekaj učencev ne bi upoštevalo, bi nastal nered. Drugi učenci se potem ne bi mogli nemoteno učiti, čeprav imajo do tega pravico. Prav tako ne bi bili varni, čeprav imajo tudi pravico do varnosti.

BESEDNJAK Telesna okvara – poškodovanost nekega dela telesa. Duševna težava – težava pri razmišljanju in razpoloženju.

B

LAŽJE IN TEŽJE KRŠITVE PRAVIL • Eno od šolskih pravil pravi, da morajo učenci točno prihajati k pouku. Če Tomaž zamudi, stori lažji prekršek. • Če pa bi Tomaž udaril Petra ali raztrgal njegov učbenik, bi to bila hujša kršitev pravil. V tem primeru namreč ne bi kršil samo šolskega pravila, ampak tudi Petrove pravice. Peter ima pravico, da je v šoli varen in da je varna njegova lastnina. Oglej si risbi! Kateri pravili so učenci prekršili? Odgovor poišči v knjižici Šolska pravila! Katera od dveh kršitev se ti zdi težja?

46

planet znanja

Uživalec drog – oseba, ki jemlje droge.


tretje_poglavje_druzba04_01.qxd

C

22.7.2004

7:36

Page 47

NASILJE NA ŠOLI • Nekateri učenci ustrahujejo druge učence tako, da jim kažejo svojo telesno moč. Če učencem grozijo in zahtevajo od njih denar ali kakšno stvar, jih izsiljujejo. To je ena najtežjih kršitev šolskih pravil. Katero učenkino pravico krši učenec na risbi? (Tu je že bila omenjena.)

Kdor je žrtev izsiljevanja, mora o tem obvestiti učitelje in starše. Nasilneže je mogoče ustaviti!

C

DROGE: DOBRO JE VEDETI • Veliko četrtošolcev je že slišalo za droge. To so snovi, ki takrat, ko pridejo v naše telo, zbujajo prijetne občutke. Vendar pa so to v resnici zelo škodljive in nevarne snovi, ki povzročajo hude telesne okvare in duševne težave. Telo se navadi na droge in jih vedno znova potrebuje. Prevelika količina drog lahko povzroči tudi smrt. Droge se med seboj razlikujejo. Na sliki je injekcijska igla, kakršno uporabljajo uživalci drog. Če otroci najdejo takšno iglo, se je ne smejo dotikati, ker je lahko okužena.

Kako bi ravnal(a), če bi ti nekdo ponujal drogo? Pogovori se o tem s sošolci in z učiteljem!

Če se učenec ne bi ravnal po šolskih pravilih, bi motil sošolce in sošolke. Najhujše so tiste kršitve pravil, ki ogrožajo varnost učencev. Učitelji in učenci morajo skupaj nastopiti proti nasilnežem. Učenci imajo pravico izvedeti, kako nevarne so droge. V šolo po znanje

tretje poglavje

47


tretje_poglavje_druzba04_01.qxd

22.7.2004

7:36

Page 48

3. 4 Kje dobijo šole denar A

DENAR PRISPEVAJO ODRASLI DRŽAVLJANI • Šolo je treba popravljati in jo opremljati. Osebe, zaposlene na šoli, dobivajo plače. Za vse to potrebuje šola denar. Prispevajo ga vsi državljani, ki plačujejo davek.

BESEDNJAK Denar, ki ga kot davek plačujejo davkoplačevalci, je shranjen v banki. Politiki, ki so jih državljani izbrali na volitvah, odločijo, koliko denarja bodo dobile šole, koliko pa bolnišnice, muzeji in druge ustanove.

Če imajo odrasli otroke, ki hodijo v šolo, plačajo malo manjši davek. Zakaj?

B

POŠKODOVANE STVARI JE TREBA PLAČATI • Oprema na šoli se obrabi. Včasih jo učenci zaradi nepazljivosti poškodujejo. Nekateri učenci pa jo poškodujejo namerno. Pri tem najbrž ne pomislijo, da bo to treba plačati z denarjem, ki ga prispevajo odrasli državljani, med njimi tudi starši učencev. Katere stvari so se v zadnjem času poškodovale v vaši učilnici in na vaši šoli?

Oglejte si risbo in potem na seznamu poglejte, koliko bi stale poškodovane stvari.

48

planet znanja

Davek – denar, ki ga državljani in podjetja obvezno plačujejo za stvari, pomembne za vse državljane. Davkoplačevalci - vsi ljudje, ki plačujejo davek. Volitve – izbiranje med politiki in strankami, ki želijo vladati. Državna lastnina – skupna lastnina državljanov, za katero skrbi vlada.


tretje_poglavje_druzba04_01.qxd

C

22.7.2004

7:36

Page 49

ČIGAVA JE ŠOLA • Torbe in copati so osebna lastni na učencev in njihovih staršev. Šolska stavba in oprema šole pa pripadata vsem državljanom naše države. Zato pravimo, da je šola državna lastnina. • Za šolo in njeno opremo skrbijo ravnatelj šole in vsi drugi zaposleni. Pri tem jim lahko pomagajo tudi učenci. Na primer: Očistijo okolico šole. Obvestijo učitelje, če pri umivalniku pušča voda. Dežurni učenci zapisujejo imena oseb, ki pridejo v šolo. Katere stvari na risbi šolskega dvorišča so osebna lastnina, katere pa državna lastnina?

C

ŠOLA JE POMEMBNA STAVBA V NASELJU • Starši želijo, da bi njihovi otroci hodili v dobro šolo. Zato včasih na sestankih predlagajo, kako bi lahko v šoli kaj izboljšali. • V nekaterih naseljih so prebivalci prispevali denar, da se je zgradila šola. Ponekod podjetja pomagajo šolam z denarjem za novo telovadnico ali šolsko opremo. Kdo uporablja vašo telovadnico in šolska igrišča takrat, ko ni pouka?

V šolo po znanje

Na sliki je nova šola v Stični na Dolenjskem.

Denar za šole prispevajo državljani, ki plačujejo davke. Šola potrebuje več denarja, če učenci poškodujejo njeno opremo. Šola je javna lastnina, ki pripada vsem državljanom. Tudi učenci lahko skrbijo za to, da je šola urejena. Starši si želijo, da bi otroci hodili v lepo urejeno šolo. tretje poglavje

49


tretje_poglavje_druzba04_01.qxd

22.7.2004

7:36

Page 50

3. 5 Zaključek Projekti: Povsod po svetu je šolanje obvezno za vse otroke. Brez znanja, ki ga dobimo v šolah, bi zelo težko živeli. Danes se ljudje učijo vse življenje. Učenci imajo v šoli pravico do varnosti in do zanimivega pouka. V šoli lahko učenci odločajo o stvareh, ki so zanje pomembne. Njihova glavna dolžnost je, da se učijo in spoštujejo druge osebe. Učenci in učitelji lahko skupaj preprečijo nasilje na šolah. Učenci imajo pravico izvedeti, kako nevarne so droge. Večina šol v Sloveniji je državna lastnina. Denar zanje prispevajo starši učencev in vsi drugi državljani.

1.

Preberite, kaj je o vaših pravicah napisano v knjižici z naslovom Šolska pravila! Podčrtajte besede, ki jih ne razumete! Pozanimajte se, kaj pomenijo! Če bi vi dodali še kakšno pravico, jo zapišite in se pri uri oddelčne skupnosti pogovorite o njej z razrednikom!

2. V knjižici Šolska pravila natančno preberite, kaj so lažje in kaj težje kršitve pravil! Ali bi katero od težjih kršitev uvrstili med lažje? Ali bi katero od lažjih kršitev uvrstili med težje? V razredu se pogovorite o tem!

Ko so bili ti afriški vojščaki še otroci, niso hodili v šole. Zdaj pa so se odločili, da se bodo naučili brati in pisati. Med njimi stoji njihov učitelj.

50

planet znanja


tretje_poglavje_druzba04_01.qxd

3.

22.7.2004

7:36

V leksikonih in enciklopedijah za otroke, ki jih imate v šolski knjižnici ali doma, poiščite nekaj podatkov o drogah! Razdelite se v skupine; vsaka skupina naj napiše kratko besedilo z naslovom »Pet stvari, ki jih mora vsak učenec vedeti o drogah«!

Page 51

Šolski otroci imajo pravico, da javno povedo, kako bi uredili svet. O tem se najprej pogovarjajo na šoli, potem pa izberejo predstavnike, ki dobre ideje učencev sporočijo odraslim na srečanju v državnem zboru ali parlamentu v Ljubljani. Takšnemu srečanju rečemo otroški parlament. Doslej so osnovnošolci javno razpravljali o prostem času, šoli, prijateljstvu, alkoholu, cigaretah in drogah, svojih pravicah, nasilju in še čem.

Učenci, ki se vpišejo na poklicne šole, pridobivajo znanje, ki ga bodo potrebovali v službi. Zlahka boste uganili, za kateri poklic se šolajo ta dekleta.

V šolo po znanje

tretje poglavje

51


cetrto_poglavje_druzba04_02.qxd

16.7.2004

10:12

Page 52

4. 0 NAČRTI, ZEMLJEVIDI IN STRANI 4.1

str. 56

str. 60

str. 64

Arhitekt je narisal tloris stanovanja

Kako uporabljamo karto mesta

Strani neba določimo brez kompasa

4.2

4.3

4.4

4.5

Zakaj rišemo načrte

Na risbi pomanjšamo stvari

Kako določimo strani neba

str. 54

str. 58

str. 62

Če visoko stavbo opazujemo od spodaj, jo opazujemo v žabji perspektivi. Tako namreč žaba opazuje stvari, ki so večje od nje.

52

planet znanja

4.6


cetrto_poglavje_druzba04_02.qxd

16.7.2004

NEBA

10:13

Page 53

Besedilo in slike vam bodo povedale: • Kako narišemo načrt stanovanja. • Kako arhitekt nariše načrt šole. str. 68

Zaključek

4.7

4.8

• Kako lahko v neznanem mestu poiščemo ulico ali stavbo. • Kako uporabljamo kompas. • Zakaj je pomembno, da vemo, kje so strani neba. • Kako brez kompasa določimo strani neba.

Orientiramo se z zemljevidi

• Čemu rabijo zemljevidi.

str. 66

Če bi ti bil(a) ptič, bi si lahko takole ogledal(a) vas. Ogledal(a) bi si jo lahko v ptičji perspektivi.

Načrti, zemljevidi in strani neba

cetrto poglavje

53


cetrto_poglavje_druzba04_02.qxd

16.7.2004

10:13

Page 54

4. 1 Zakaj rišemo načrte A

ZAKAJ ARHITEKT NARIŠE HIŠO • Dekle hoče povedati mami, kakšno jopico si želi za rojstni dan. Ker z besedami to težko pove, jo raje nariše. • Ko želimo zgraditi hišo, naročimo arhitektu, naj nariše načrt zanjo. Ko potem gradbeniki gradijo hišo, si v načrtu ogledajo, kje morajo postaviti stene, vrata ali okna.

Danes arhitekti načrtov ne rišejo le z roko. S čim si še pomagajo?

BESEDNJAK Arhitekt – strokovnjak, ki izdeluje načrte stavb in njihove notranjosti. Tloris – risba, ki prikazuje takšno obliko prostora, kakršno bi videli od zgoraj (če ne bi bilo strehe).

Pri plastični hiši, s katero se igrajo otroci, lahko odmaknemo stene in si ogledamo, kako so v notranjosti razporejeni prostori.

Na risbi odprte hiše poišči kuhinjo, dnevno sobo in dve spalnici.

54

planet znanja


cetrto_poglavje_druzba04_02.qxd

B

16.7.2004

10:13

Page 55

ČE BI VETER ŠOLI ODPIHNIL STREHO • Težko si je predstavljati, iz katerih prostorov je sestavljena šola. V njej je veliko prostorov, večjih in manjših. • Notranjost šole si veliko laže predstavljamo, če pogledamo načrt, ki ga je narisal arhitekt. Danes načrte najpogosteje rišejo s pomočjo računalnikov. Tudi učenci bi lahko narisali načrt takšne šole, v kakršno bi si želeli hoditi. Narisali bi ga lahko na list papirja s svinčnikom in ravnilom.

Arhitekt je šolo narisal takšno, kakršno bi videli, če bi ji veter odpihnil streho in zgornje nadstropje. Ta načrt bodo uporabljali gradbeniki, ki bodo gradili šolo.

Kako vemo, da naj bi ta šola imela še eno nadstropje? (Natančno poglej risbo!)

C

NARIŠEMO TLORIS ŠOLE • Arhitekt je narisal natančen tloris šole. Na njem je oblika prostorov na šoli narisana tako, kot bi jo videli od zgoraj, če ne bi bilo strehe. Črte predstavljajo stene, ki ločijo med seboj učilnice, hodnike in druge prostore.

Poskusi narisati tloris tistega nadstropja vaše šole, kjer je tvoja učilnica. Na tem tlorisu ne vidimo samo prostorov v stavbi, temveč tudi okolico šole (poti in drevesa).

Arhitekt nariše hišo, da bi gradbeniki vedeli, kako graditi. Prostor ali predmet si laže predstavljamo, če ga narišemo. Preden opremimo sobo, narišemo njen tloris. Ko pogledamo arhitektovo risbo stavbe, si laže predstavljamo, iz katerih prostorov je sestavljena. Ko opremljamo sobe, narišemo njihov tloris. Načrti, zemljevidi in strani neba

cetrto poglavje

55


cetrto_poglavje_druzba04_02.qxd

16.7.2004

10:13

Page 56

4. 2 Arhitekt je narisal tloris stanovanja stoječa svetilka

pisalni kotiček

kavč okno v dnevni sobi DNEVNA SOBA

fotelj

televizija

A

NARISAL JE PREDSOBO, DNEVNO SOBO IN KUHINJO • Arhitekt nariše tloris novega stanovanja. V njem pravilno razporedi prostore. Dnevno sobo, na primer, postavi na južno stran. • Z risbo stanovalcem pokaže, kako bi lahko bile urejene predsoba, dnevna soba in kuhinja.

svetilka v predsobi

jedilna miza

PREDSOBA

omarice

Zakaj je dnevna soba obrnjena na južno stran? Na tej strani je najprijetnejše, saj tu sije sonce. To je pomembno, ker v dnevni sobi stanovalci preživijo veliko časa. Okno v dnevni sobi je veliko. Stanovalci imajo skozenj dober razgled po okolici.

štedilnik svetilka kuhinjske omarice vhod KUHINJA

Kavč in fotelji so obrnjeni tako, da z njih stanovalci lahko gledajo televizijo. Pri fotelju je stoječa svetilka, ki sveti navzdol, tako da lahko stanovalci pod njo berejo knjige in časopise. Pisalni kotiček v dnevni sobi je sestavljen iz stola in pisalne mize. V takšnih kotičkih lahko vsak stanovalec kaj napiše ali prebere, ne da bi motil druge stanovalce. V kuhinji so omarice blizu štedilnika. Ko oče in mama kuhata, so posode in začimbe vedno pri roki. Predsoba nima okna, zato sta v njej dve močni svetilki, ki svetita na vse strani.

V delovnem zvezku si natančneje oglej risbo in reši naloge!

56

planet znanja


cetrto_poglavje_druzba04_02.qxd

B

16.7.2004

10:13

Page 57

ARHITEKT JE NARISAL SPALNICO, OTROŠKO SOBO IN KOPALNICO

Sonce, ki zahaja.

• Tu je tloris druge polovice stanovanja, katerega prvo polovico kaže risba na sosednji strani.

svetilka na pisalni mizi

mizica iz lahkega lesa

Otroška soba je na zahodni strani, tako da popoldne vanjo sije sonce. Pomembno je, da je na tisti strani hiše ponoči tišina.

OTROŠKA SOBA

postelja

Pohištvo v otroški sobi mora biti lahko, zato da ga otroci sami prestavljajo, ko se igrajo. Na postelji je vzmetnica, ki na sredi ne sme imeti vdolbine. KOPALNICA

Na postelji otrok pogosto zamenja rjuhe. Ponoči se telo znoji in rjuhe se umažejo. Pisalna miza je pred oknom. Otrok navadno podnevi dela domače naloge, zato mora biti na mizi veliko dnevne svetlobe. Svetilka na pisalni mizi je obrnjena navzdol. Če otrok dela domače naloge zvečer, svetilka sveti na zvezke in knjige, ne pa otroku v oči. Kopalnica mora biti blizu spalnice in otroške sobe. Spalnica staršev je na severni strani. V njej starša ne potrebujeta sonca, pomembno je le, da je na tisti strani hiše ponoči tišina.

V delovnem zvezku si natančneje oglej risbo in reši naloge! SPALNICA S TARŠEV

Prostore v stanovanju pravilno razporedimo. Veliko svetlobe naj bo v prostorih, kjer preživimo veliko dnevnega časa. Spalnice naj bodo na tisti strani, kjer je tišina. Pri branju in pisanju potrebujemo veliko svetlobe. Načrti, zemljevidi in strani neba

cetrto poglavje

57


cetrto_poglavje_druzba04_02.qxd

16.7.2004

10:13

Page 58

4. 3 Na risbi pomanjšamo stvari A

10

KOLIKOKRAT NA RISBI POMANJŠAMO STVAR • Včasih so stvari, ki jih želimo narisati, tako velike, da jih moramo pri risanju močno pomanjšati. Kolikokrat jih pomanjšamo, nam pove merilo. Kaj je to, bomo laže razumeli, če si ogledamo navadno fotografijo prenosnega telefona in pomanjšano fotografijo.

9 8 7 6 5 4

BESEDNJAK

3

Merilo – števili, ki nam povesta, kolikokrat je na risbi ali karti neka stvar pomanjšana.

2 1 cm

1 cm

Na levi fotografiji je telefon visok 10 cm, to je toliko, kolikor je visok v resnici. Fotografija torej kaže telefon v njegovi resnični ali naravni velikosti. Na pomanjšani fotografiji je telefon visok le 1 cm, desetkrat manj kot na večji fotografiji. Desetkrat je torej pomanjšan. Prikazan je v merilu ena proti deset, kar napišemo 1 : 10. To pomeni, da 1 cm razdalje na pomanjšani fotografiji predstavlja 10 cm razdalje na resničnem telefonu.

58

planet znanja

Pročelje – prednja stran stavbe.

Če stvari narišemo premajhne, ni dobro. Zakaj ne (oglej si pomanjšano fotografijo telefona)?


cetrto_poglavje_druzba04_02.qxd

B

16.7.2004

10:14

Page 59

TISOČKRAT POMANJŠANA ŠOLA • Tu je še ena risba šolske stavbe. Na njej vidimo pročelje stavbe. Ali bi lahko narisali šolo v njeni naravni, torej resnični velikosti? Kako velika bi bila ta risba?

C

Resnična šola, ki so jo zgradili po tej risbi, je dolga 70 metrov ali 7000 centimetrov. Na risbi pa je šola dolga le 7 centimetrov. Na risbi je torej tisočkrat manjša kot v resnici. To pomeni, da je narisana v merilu 1: 1000. Kar je na risbi veliko 1 centimeter, je v resnici veliko 1000 centimetrov.

KAKO NARIŠEMO NAČRT OKOLICE ŠOLE • Ulico, park ali okolico šole lahko narišemo tako, kot bi jih videli od zgoraj, torej v ptičji perspektivi. Tu je risba okolice šole. Učenec mora takoj po pouku odnesti pismo do poštnega nabiralnika. Na načrtu poišči šolo in poštni nabiralnik! Ali učenec lahko pride od šole do nabiralnika tako, da ulice vedno prečka po prehodih za pešce? Nekaterih stvari na risbi ne moremo narisati takšnih, kakršne bi bile v resnici videti od zgoraj. To velja tudi za poštni nabiralnik. Iz višine ga sploh ne bi videli. Zato smo ga označili s posebnim znakom. Kaj ta znak in drugi znaki pomenijo, je pojasnjeno na robu risbe, v legendi. Tako imenujemo seznam znakov, ki smo jih uporabili.

Včasih na risbah pomanjšamo stvari, ki jih rišemo. Kolikokrat smo jih pomanjšali, nam pove merilo. Včasih pa stvar narišemo v naravni velikosti. Če narišemo del naselja, uporabimo posebne znake. Kaj pomenijo, je napisano v legendi. Načrti, zemljevidi in strani neba

cetrto poglavje

59


cetrto_poglavje_druzba04_02.qxd

16.7.2004

10:14

Page 60

4. 4 Kako uporabljamo karto mesta A

KAKO IŠČEMO NA KARTI • Če v ptičji perspektivi narišemo mesto, nastane karta mesta. Na njej lahko potem iščemo ulice, stavbe, parke in še kaj. Pomaga nam mreža tankih črt, ki delijo karto na kvadrate. Ob zgornjem in spodnjem robu karte so črke, ob levem in desnem robu pa številke. Črke in številke nam pomagajo, da najdemo kvadrat, ki ga iščemo. Na karti je v kvadratu 4 B narisan znak za bolnišnico. Kako pa najdemo ta kvadrat? S prstom leve roke gremo od številke 4 na levem robu proti desni. S prstom desne roke gremo od črke B na zgornjem robu navzdol. Kjer se prsta srečata, je kvadrat 4 B in v njem znak za bolnišnico.

V delovnem zvezku si natančneje oglej risbo in reši naloge!

Pojdi do kvadrata 4B tako, da greš z enim prstom od desnega roba proti levemu, z drugim pa od spodnjega roba navzgor!

60

planet znanja


cetrto_poglavje_druzba04_02.qxd

B

16.7.2004

10:15

Page 61

V KATERO SMER NAJ SE ODPRAVIMO • Kako uporabljamo karto mesta? Oglejmo si najprej risbo deklice, ki v mestu išče muzej.

Deklica je na tablah z imeni ulic prebrala, da stoji na križišču Poharjeve in Pesnikove ulice. To križišče je potem poiskala na karti. Na njej je videla, da je blizu križišča cerkev. Karto je usmerila tako, da je narisana cerkev v isti smeri kot resnična cerkev. Tako je ugotovila, da je muzej skrit za cerkvijo.

S katerima znakoma sta na dekličini karti označena muzej in cerkev?

Načrti, zemljevidi in strani neba

Karta mesta prikazuje mesto v ptičji perspektivi. Ob robu karte so črke in številke. Karta je razdeljena na kvadrate. Na njej poiščemo kraj, kjer trenutno stojimo. Karto pravilno usmerimo. Z njeno pomočjo iščemo ulice in stavbe. cetrto poglavje

61


cetrto_poglavje_druzba04_02.qxd

16.7.2004

10:15

Page 62

4. 5 Kako določimo strani neba Zemlja je nekakšen magnet. Na njej je kraj, ki privlači enega od dveh koncev igle na kompasu, tako da se zmerom obrne proti temu kraju ali, kot pravimo, proti severu. Nasprotni konec igle tedaj kaže proti jugu.

Na risbi smo samo za šalo narisali takšen magnet, kakršnega poznajo otroci.

A

KAKO SE ORIENTIRAMO • Ko gre učenka zjutraj v šolo, se ne more izgubiti. Orientira se po hišah, drevesih in drugih stvareh, ki mirujejo in jih dobro pozna. Ves čas ve, v kateri smeri mora hoditi. • Na neznanih krajih se lahko orientiramo s pomočjo naprave, ki ji rečemo kompas.

BESEDNJAK Iz česa je narejena igla na kompasu, iz lesa, plastike ali železa?

B

KAKO PRAVILNO USMERIMO KOMPAS • Glavne strani neba so štiri, sever, jug, vzhod in zahod. Na škatlici kompasa so označene s črkami: S = sever

Orientirati se – določiti svoj položaj v prostoru in strani neba. Vetrovnica – vse oznake glavnih in stranskih strani neba; beseda je nastala iz besede veter, saj se vetrovi ločijo po tem, s katere strani neba pihajo.

J = jug

V = vzhod Z = zahod • Igla v kompasu pokaže, kje sta sever in jug. Kako pa določimo vzhod in zahod? Škatlico kompasa obračamo toliko časa, da je igla, ki kaže na sever, poravnana s črko S na škatlici. Takrat vemo: V tisti smeri, kjer je črka V, je vzhod, in kjer je črka Z, je zahod.

Usmeri kompas tako, da bo igla, ki kaže na sever, poravnana z oznako za sever na škatlici kompasa. Potem z roko pokaži proti jugu, vzhodu in zahodu.

Igla kaže na sever, ni pa poravnana s črko S na škatlici.

Na mnogih kompasih so strani neba označene s črkami, ki so začetnice angleških besed za te smeri: N (nord) S (south) E (east) W (west)

62

planet znanja

= S (sever) = J (jug) = V (vzhod) = Z (zahod)

Pravilno usmerjen kompas.


cetrto_poglavje_druzba04_02.qxd

C

16.7.2004

10:15

KJE SO STRANSKE STRANI NEBA • Če potegnemo črto točno po sredini med dvema glavnima stranema neba, zarišemo stran sko stran neba. Na primer: Med severom in vzhodom je stranska stran neba, ki jo imenujemo severovzhod. Kako imenujemo ostale stranske strani, lahko prebereš na risbi vetrovnice, ki ima obliko rože.

Page 63

sever severozahod

severovzhod

zahod

vzhod

jugozahod

jugovzhod

Vetrovnica je tudi na kompasu. Vetrovnica ima obliko rože.

Na kompasu so stranske strani označene s črkami, na roži pa s polnimi imeni. V zvezek napiši črke za stranske strani neba, ob njih pa zapiši polna imena.

C

VADIMO ORIENTACIJO • S kompasom določimo sever. S telesom se obrnemo v to smer. Če se za četrt kroga obrnemo na desno, gledamo na vzhod. Če se obrnemo na desno za pol kroga, gledamo na jug. Če se obrnemo na desno za tri četrt kroga, gledamo na zahod.

vetrovnica

jug

? sever

?

?

vzhod

zahod

? jug

Na vse štiri strani neba se postavijo sošolci ali sošolke. Potem se tisti, ki je v sredini, obrača in ugotavlja, na katero stran neba gleda.

Na katero stran neba bi gledali, če bi se iz začetnega položaja obrnili na desno za ves krog?

Načrti, zemljevidi in strani neba

Orientiramo se po stvareh, ki mirujejo. Pomagamo si lahko s kompasom. Z njim določimo glavne in stranske strani neba. Kompas moramo pravilno usmeriti. S sošolkami in sošolci se učimo določati strani neba. cetrto poglavje

63


cetrto_poglavje_druzba04_02.qxd

16.7.2004

10:15

Page 64

4. 6 Strani neba določimo brez kompasa A

NA SEVER KAŽE OPOLDANSKA SENCA • Glavne strani neba lahko določimo tudi brez kompasa. Sredi dneva, točno opoldne, je sonce najvišje na nebu. Takrat senca našega telesa pada na sever. Če gledamo v tisto smer, je za našim hrbtom jug. Če iztegnemo roke, desna roka kaže na vzhod, leva roka pa na zahod.

BESEDNJAK Katera stran neba je tam, kjer sonce vzhaja? Katera je tam, kjer sonce zahaja?

B

Domačin – tako rečemo osebam, ki jih srečamo v kraju, kjer stalno prebivajo.

JUG DOLOČIMO S POMOČJO URE IN SONCA • Kako pa določimo strani neba dopoldne ali popoldne? Če je dan sončen, lahko s pomočjo sonca in ure najprej določimo jug. Potem lahko določimo še sever, vzhod in zahod. Ob sončnem dopoldnevu ali popoldnevu določi jug. Potem določi še sever, vzhod in zahod!

Uro obrnemo tako, da kratki kazalec kaže proti soncu. Predstavljajmo si črto, ki teče iz središča številčnice prek številke 12. Jug je na sredini med kratkim kazalcem in to črto.

64

planet znanja


cetrto_poglavje_druzba04_02.qxd

C

16.7.2004

10:16

Page 65

ZVEZDA NAM KAŽE SEVER • V jasni noči se lahko brez kompasa orientiramo s pomočjo zvezde Severnice. Ko se usmerimo proti njej, se usmerimo proti severu. Kako pa na nočnem nebu najdemo to zvezdo? Ko bo nebo jasno, na njem poišči Veliki voz in zvezdo Severnico!

Na nebu najprej poiščemo ozvezdje Veliki voz. Sedem zvezd je postavljenih tako, da imajo obliko voza. Zamislimo si črto, ki gre od enega zadnjega kolesa k drugemu. To črto podaljšamo in nanjo petkrat nanesemo razdaljo med zadnjima kolesoma voza. Tako najdemo svetlejšo zvezdo Severnico, ki nam kaže sever.

C

ZAKAJ DOLOČAMO STRANI NEBA • Ko smo na potovanju ali izletu, obiskujemo naselja in kraje v naravi, ki jih še ne poznamo. Včasih težko najdemo cilj. Ko povprašamo domačine, kako bi ga dosegli, nam rečejo: »Tja boste prišli, če boste pol ure hodili proti vzhodu.« Ta podatek je za nas koristen le, če vemo, kje je vzhod. • Piloti v letalih in mornarji na ladjah morajo natančno vedeti, kje so strani neba. Če tega ne bi vedeli, bi zgrešili svoj cilj. Na katero stran neba gleda okno sobe, v kateri ponoči spiš?

Poleti zvečer postavljamo šotor ob drevesu v kampu. Radi bi ga postavili na severno stran drevesa, kjer bo podnevi senca. Če vemo, kje je sever, bomo podnevi v senci tako kot fant in dekle na tej risbi.

Strani neba lahko določimo brez kompasa. Opoldne senca pada na sever. Jug določimo s pomočjo kazalca na uri in sonca. Ponoči določimo strani neba s pomočjo zvezde Severnice. Če v naravi ne vemo, kje so strani neba, se lahko izgubimo. Načrti, zemljevidi in strani neba

cetrto poglavje

65


cetrto_poglavje_druzba04_02.qxd

16.7.2004

10:16

Page 66

4. 7 Orientiramo se z zemljevidi nepravilno usmerjen zemljevid

Zemljevid položimo na ravno podlago. Nanj postavimo kompas tako, da je desni rob škatlice kompasa poravnan z desnim robom zemljevida. Potem zemljevid s kompasom vred obračamo toliko časa, da je igla poravnana z oznako za sever na vetrovnici.

pravilno usmerjen zemljevid

A

V NARAVI SE ORIENTIRAMO Z ZEMLJEVIDOM • V naravi se najlaže orientiramo, če imamo pri sebi zemljevid. Na njem so narisani naselja, reke, ceste, hribi in doline. Na zemljevidu lahko preberemo njihova imena. Smer, v kateri bi te kraje našli v naravi, pa lahko določimo šele, ko naredimo dve stvari. • Najprej moramo na zemljevidu poiskati kraj, kjer trenutno stojimo. Poleg tega moramo zemljevid pravilno usmeriti. Kako pa to storimo?

Vzemi zemljevid in kompas ter orientiraj zemljevid!

BESEDNJAK

B

Zemljevid - risba zemeljske površine, narisana v ptičji perspektivi.

KAR JE NA ZEMLJEVIDU, NAJDEMO TUDI V NARAVI • Ko je zemljevid pravilno usmer jen, lahko kraje, ki so označeni na njem, poiščemo v naravi. Vzemi zemljevid Slovenije in ga poskušaj pravilno usmeriti. Če nimaš kompasa, zvečer s pomočjo Severnice določi sever. Zemljevid obrni tako, da bosta njegov levi in desni rob usmerjena proti severu.

cerkev

hrib druga cerkev tunel

Severno od kraja, kjer stoji dekle, je na zemljevidu narisan hrib. Dekle ga z očmi poišče v naravi. Malo levo, proti severozahodu, je na zemljevidu narisana vas. Tudi njo dekle poišče v naravi.

66

planet znanja

kompas


cetrto_poglavje_druzba04_02.qxd

C

16.7.2004

10:16

Page 67

legenda

KATERE VRSTE ZEMLJEVIDOV POZNAMO • Natančne zemljevide znajo narisati le ljudje, ki so se tega dolgo učili. Preden začnejo risati zemljevid, se vprašajo, komu je namenjen. štadion

bolnišnica

avtobusna postaja

cerkev

Turistični zemljevid je namenjen turistom, zato prikazuje gradove, cerkve in druge stvari, ki zanimajo turiste. bencinska črpalka

avtocesta

Zemljevid mesta nam pokaže, kje so ulice, muzeji, hoteli, bolnišnice, železniške postaje, poštni uradi in še kaj. Planinski zemljevid je namenjen izletnikom. Zelo natančno prikazuje gozdne poti, steze, koče, žičnice itd.

Cestni zemljevid je namenjen voznikom. Na njem vidimo ceste in številke, ki povedo, koliko kilometrov je po cesti od enega naselja do drugega.

V delovnem zvezku si natančneje oglej zemljevide in reši naloge!

Kaj je globus? žičnica planinska koča

Kraje, narisane na zemljevidu, lahko najdemo v naravi. Na zemljevidu moramo poiskati kraj, kjer trenutno stojimo. Zemljevid moramo pravilno usmeriti. Kaj zemljevid najbolj natančno prikazuje, je odvisno od tega, komu je namenjen. Načrti, zemljevidi in strani neba

cetrto poglavje

67


cetrto_poglavje_druzba04_02.qxd

16.7.2004

10:16

Page 68

4. 8 Zaključek Projekti V okolici šol je navadno veliko prometa. Zato morajo učenci skrbno izbrati najvarnejšo pot, po kateri bodo hodili v šolo in iz nje. Hoditi morajo po pločnikih in prehodih za pešce. A tudi tam morajo biti pozorni na vozila.

1.

2.

Narišite pročelje svoje šole!

Narišite karto okolice šole: ceste, parkirišča, pločnike, prehode za pešce! Označite na karti nevarna mesta – s trikotnikom in klicajem v njem!

Takšni zemljevidi pokažejo učencem, po katerih poteh najvarneje pridejo v šolo. Oglejte si zemljevid, ki kaže najvarnejše poti do vaše šole. Ali znate na tistem zemljevidu poiskati pot, po kateri hodite v šolo? Je na zemljevidu označena kot varna?

Voznik opazi: pešca s kresničko že na razdalji 136 m, svetlo oblečenega pešca na razdalji 36 m, temno oblečenega pešca pa šele na razdalji 26 m.

Ko je temno, mora imeti pešec na sebi kresničko ali svetiti s svetilko.

68

planet znanja


cetrto_poglavje_druzba04_02.qxd

3.

4.

16.7.2004

10:16

Katere vzpetine (griče, hribe, gore) vidiš s kraja, kjer stoji tvoj dom? Najprej določite, na katerih straneh neba ležijo te vzpetine! Potem vzemite zemljevid in ga pravilno usmerite! Primerjajte vzpetine na zemljevidu in v resničnosti! Na zemljevidu preberite imena vzpetin in jih zapišite!

Na zemljevidu Slovenije poiščite svoj domači kraj! Kateri je najbližji sosednji kraj v smeri proti severu? Kateri pa v južni, vzhodni in zahodni smeri?

Page 69

Načrte rišemo zato, da si stvari laže predstavljamo. Navadno stvari pri tem pomanjšamo. Kolikokrat so pomanjšane, nam pove merilo. Naselja pogosto narišemo v ptičji perspektivi. Na kartah naselij iščemo ulice in stavbe. Strani neba določimo s pomočjo kompasa ali sonca in ure. Ponoči Severnica kaže sever. V naravi se lahko izgubimo, če ne vemo, kje so strani neba. Večji deli zemeljskega površja so narisani na zemljevidih. Z njimi se orientiramo v pokrajini.

Otroci na kolesih morajo zaradi varnosti nositi čelade. To velja tudi za četrtošolce!

Načrti, zemljevidi in strani neba

cetrto poglavje

69


peto_poglavje_druzba04_02.qxd

22.7.2004

7:32

Page 70

5. 0 NAŠE NASELJE str. 74

str. 78

Prebivalci urejajo svoja naselja

Kam z odpadki

5.2

5.1

5.3

Kje ležijo slovenska naselja

Prebivalci se zaposlijo str. 76

str. 72 KAL - KORITNICA

IZOLA

70

planet znanja

5.4

5.5 Zaključek str. 80 LJUBLJANA


peto_poglavje_druzba04_02.qxd

22.7.2004

7:32

Page 71

Morda bi radi vedeli: • Na kakšnih krajih ležijo slovenska mesta. • Kje ležijo slovenske vasi. • Kdo v naselju poskrbi za elektriko, vodo in odvoz smeti. • Ali lahko kjer koli zgradimo hišo. • Od kod pride voda do pip v stanovanju. • Zakaj delujejo podjetja. • Koliko odpadkov ustvari človek v enem letu. • Kam lahko odložimo strupene odpadke.

MARTJANCI

SAVA

DOL

Naše naselje

peto poglavje

71


peto_poglavje_druzba04_02.qxd

22.7.2004

7:33

Page 72

5. 1 Kje ležijo slovenska naselja

Novo mesto leži na “polotoku”. Krka se tu obrne in naredi okljuk.

železniška proga

stari del mesta

Na sliki je največje mesto na Dolenjskem, Novo mesto, ki leži ob reki Krki.

A

KJE LEŽIJO NAŠA MESTA • Večina slovenskih mest leži na ravnih tleh, torej na ravninah, v kotlinah in dolinah. Mnoga mesta ležijo ob rekah. Čeznje so meščani zgradili mostove. Do mest lahko pripotujemo po cestah in železniških progah. Na zemljevidu, ki je na prejšnji strani, si oglej kotlino, v kateri leži Ljubljana, dolino, po kateri teče reka Sava, in ravnino, na kateri leži Murska Sobota.

72

planet znanja

BESEDNJAK Ravnina – večja ravna pokrajina. Kotlina – ravna tla, z vseh strani obdana s hribi ali z gorami. Dolina – nižja, podolgovata tla med hribi ali gorami. Rodovitna zemlja – zemlja, na kateri dobro uspevajo rastline.


peto_poglavje_druzba04_02.qxd

B

22.7.2004

7:33

Page 73

KJE LEŽIJO NAŠE VASI • Nekatere vasi ležijo na ravnih tleh. Tam je mnogo rodovitne zemlje, spremenjene v velika polja, na katerih kmetje pridelujejo hrano. Vendar pa so številne vasi tudi na pobočjih ali vrhovih hribov. Tam so manjše njive. • Nekatere vasi imajo prisojno lego. To pomeni, da ležijo na sončni strani hribov. Druge imajo osojno lego, kar pomeni, da ležijo na senčni strani hribov.

Vas, ki ima prisojno lego. Vas, ki ima osojno lego.

vas ob vznožju hriba

Na najbolj rodovitni zemlji imajo vaščani polja in njive. Njihove hiše pa stojijo tesno skupaj ob vznožju hriba.

Pozimi sonce sploh ne posije na naselje, ki ima osojno lego? Zakaj ravno pozimi ne?

Naše naselje

Večja naselja ležijo na ravninah, ob cestah in rekah. Manjša naselja ležijo na ravnih ali na hribovitih tleh. Naselja, ki ležijo na pobočjih vzpetin, imajo prisojno ali osojno lego. peto poglavje

73


peto_poglavje_druzba04_02.qxd

22.7.2004

7:33

Page 74

5. 2 Prebivalci urejajo naselja A

VSI MEŠČANI MORAJO SKRBETI ZA MESTO • Mesto urejajo mestni uslužbenci. Vendar je mesto res urejeno le, če zanj skrbijo vsi meščani. Kako pa lahko skrbijo zanj? Odpadkov ne mečejo po tleh, temveč v koše. Parkirajo na parkirnih prostorih in ne na pločnikih. Vsakdo mora biti vljuden z drugimi ljudmi, čeprav jih ne pozna.

Množica ljudi v mestu potrebuje trgovine, pošte, šole, banke in bolnišnice. Potrebuje varne pločnike, koše za smeti, parke, kolesarske steze in še marsikaj drugega.

V delovnem zvezku si natančneje oglej to risbo in reši naloge!

B

BESEDNJAK Mestni uslužbenci – ljudje, ki delajo v pisarnah ali na ulicah in dobivajo plačo za to, da skrbijo za mesto. Komunalno podjetje – podjetje, ki skrbi za skupne potrebe meščanov (za vodo, elektriko, smeti, parke itd.)

KAJ DELAJO KOMUNALNA PODJETJA • Meščani potrebujejo mnogo stvari, ki si jih lahko priskrbijo le skupaj. Vsi potrebujejo elek triko in vodo. V stanovanju želijo imeti plin in telefon. Iz stanovanja morajo odstraniti smeti, prav tako morajo nekam speljati odpadno vodo iz kopalnic in kuhinj. Meščani ustanovijo komunalna podjetja, ki potem skrbijo za vse te stvari. V delovnem zvezku si natančneje oglej risbo in reši naloge! V mestih je navadno veliko hrupa. Kaj ga povzroča?

74

planet znanja

Delavci komunalnih podjetij v mestih pogosto prekopljejo ulice. V zemljo polagajo nove cevi za toplo ali odpadno vodo ali za plin.


peto_poglavje_druzba04_02.qxd

C

22.7.2004

7:33

Page 75

NASTAJAJO NOVA, PRIMESTNA NASELJA • Okoli slovenskih mest nastajajo nova primestna naselja družinskih hiš in blokov. Mnogim ljudem je tam všeč, saj je bolj mirno kot v mestih, do službe ali šole v mestu pa tudi nimajo daleč. • Uslužbenci, ki urejajo naselja, določijo, kje smejo ljudje graditi hiše. Ne smejo jih graditi sredi rodovitnih polj ali tam, kjer je v zemlji čista voda, ki po ceveh pride v naša stanovanja.

Stavb ne smemo graditi tam, kjer iz zemlje črpamo pitno vodo, ki po ceveh prihaja v naša stanovanja. Zakaj ne?

C

Ljubljana se zadnjih petdeset let nenehno širi. Z novimi bloki in družinskimi hišami so morali pozidati nekaj polj in njiv, ki so povsod okoli mesta; na sliki vidimo, da so med hišami še vedno njive. Sicer pa tisti ljudje v mestu, ki odločajo o gradnji hiš, zelo pazijo, da bi ohranili čim več rodovitne zemlje.

VAŠČANI SKRBIJO ZA SVOJO VAS • Vaščani uredijo vas tako, da je življenje v njej prijetno in varno. V mnogih vaseh je trgovina, gostilna in gasilski dom. V vasi ali na hribu nad vasjo stoji cerkev. Vaščani popravijo ceste in polepšajo stare hiše. • Mnoge vasi ležijo sredi lepe pokrajine, zato jih radi obiskujejo izletniki.

Ljudem, ki živijo v večjih mestih, se zdi bivanje na kmetiji zanimivo. Zakaj?

Ta kmetija je turistična kmetija. Na takšnih kmetijah turisti dobijo prenočišče in dobro hrano. Opazujejo kmečko delo in delajo izlete v okolico kmetije.

V mestih je treba poskrbeti za vse, kar potrebujejo meščani. To je naloga komunalnih podjetij. Tudi mnoge vasi so dobro urejene. Zanimive so za izletnike. Na mnogih krajih je prepovedano graditi nove stavbe. Naše naselje

peto poglavje

75


peto_poglavje_druzba04_02.qxd

22.7.2004

7:33

Page 76

5. 3 Prebivalci se zaposlijo A

V NASELJIH DELUJEJO PODJETJA • Večina odraslih prebivalcev Slovenije potrebuje zaposlitev. Ko so zaposleni, dobivajo plačo. Z denarjem kupijo zase in za druge člane družine stvari, ki jih potrebujejo.

Takole izgleda jutro v nekem naselju. Odrasli odhajajo na delo, otroci pa gredo v šolo.

V delovnem zvezku si natančneje oglej risbo in reši naloge! Zaposleni dobivajo plačo. Kaj pa dobijo upokojenci?

B

PODJETJA PROIZVAJAJO IZDELKE • V nekaterih podjetjih zaposleni izdelujejo ali proizvajajo izdelke. Izdelujejo jih iz snovi, ki jih pripeljejo tovornjaki: iz lesa, kovine, papirja, plastike, blaga ali česa drugega. Stavbam, v katerih poteka proizvodnja, rečemo tovarne. Izdelke delavci spravijo v skladišča, od tam pa jih tovornjaki odpeljejo v trgovine, kjer so naprodaj za kupce.

Tovornjak je v tovarno pripeljal pločevino, ki je potrebna za izdelavo pralnih strojev.

Je v bližini tvojega doma proizvodno podjetje? Če je, kaj proizvaja?

76

planet znanja

• Mnogi ljudje najdejo zaposlitev v podjetjih, ki delujejo v večjih in manjših naseljih. Vsako podjetja je last ene ali več oseb, ki želijo, da bi podjetje imelo dobiček.

BESEDNJAK Podjetje – skupina ljudi, ki za plačilo opravlja neko delo in poskuša ustvariti dobiček. Dobiček – denar, ki na koncu leta ostane lastniku podjetja. Stranka – oseba, ki plača za neko storitev.

Iz tovarniškega skladišča vozijo pralne stroje v trgovine.


peto_poglavje_druzba04_02.qxd

C

22.7.2004

7:33

Page 77

PODJETJA NEKAJ STORIJO ZA STRANKE • Trgovci v trgovskem podjetju ničesar ne proizvajajo. Od proizvodnih podjetij odkupijo izdelke, potem pa jih po višji ceni prodajajo kupcem. Za kupce nekaj storijo: nabavijo izdelke in jim svetujejo, kaj naj kupijo. • Tudi ljudje, zaposleni v turis tičnih agencijah, frizerskih salonih in kemičnih čistilnicah, nekaj storijo za svoje stranke. Torej tudi oni opravljajo storitveno dejavnost.

Trgovci so kupcu za 20.000 SIT prodali čevlje, ki so jih prej po nižji ceni nabavili v tovarni obutve.

Kaj zaposleni v turističnih agencijah storijo za svoje stranke? Kaj storijo za svoje stranke ljudje, ki so zaposleni v kemičnih čistilnicah?

C

USTANOVE DELUJEJO ZA VSE LJUDI • Prebivalci naselij se lahko zaposlijo tudi v ustanovah: v zdravstvenih domovih, šolah, vrtcih, gledališčih, muzejih in drugih ustanovah. • Ustanove ne delujejo zaradi dobička, temveč samo zato, ker jih ljudje potrebujejo. Denar za plače ljudi, ki so zaposleni v ustanovah, prispevajo davkoplačevalci.

Katere ustanove so v tvojem domačem kraju ali v njegovi bližini?

V vseh večjih slovenskih naseljih so knjižnice. Tudi te ustanove ne delujejo zaradi dobička, ampak samo zato, ker si otroci in odrasli, ki radi berejo, želijo sposojati knjige.

Prebivalci naselja potrebujejo zaposlitev. Zaposlijo se lahko v podjetjih in ustanovah. Podjetja izdelujejo izdelke ali pa nekaj storijo za svoje stranke. Lastniki podjetij želijo imeti dobiček. Ustanove delujejo samo zato, ker jih ljudje potrebujemo. Naše naselje

peto poglavje

77


peto_poglavje_druzba04_02.qxd

22.7.2004

7:33

Page 78

5. 4 Kam z odpadki UREJENO SMETIŠČE

NEUREJENO SMETIŠČE

A

neprodušna stena smetišča

strupene snovi

Cev, po kateri strupene snovi odtekajo na kraj, kjer jih varno shranijo.

podtalna voda

Odpadkov ne smemo odlagati na neurejena smetišča. V odpadkih so navadno strupene snovi, ki pridejo v prst in podtalno vodo in ju zastrupijo. Iz prsti jih potem posrkajo užitne rastline, ki so naša hrana, podtalno vodo pa pijemo.

Poizvedi, katero urejeno smetišče je najbližje tvojemu domu!

B

ODPADKI SO LAHKO KORISTNI • Iz nekaterih odpadkov lahko izdelamo nove izdelke. To lahko naredimo s steklom, papirjem, plastiko in nekaterimi drugimi snovmi.

Ali imate v vašem kraju posebne zabojnike za steklo, papir in plastiko? Če da, ugotovi, v kakšnem času se napolnijo!

78

planet znanja

ODPADKE ODLOŽIMO NA UREJENA SMETIŠČA • Odpadki so ostanki stvari, ki jih je človek uporabljal in zavrgel: ostanki hrane, papirja, plastike, kovine in še česa. V enem letu ustvari posameznik več kakor 100 kilogramov odpadkov. Koliko odpadkov potem šele nastane v mestu, kjer živi 50.000 ljudi!

BESEDNJAK Podtalna voda – voda, ki se zbira pod površjem. Predelati – uporabiti za izdelavo novega izdelka. Strupeni plini – snovi, ki so podobne zraku, vendar se z njimi zastrupimo, če jih vdihnemo. Čistilna naprava – naprava, ki iz plinov ali tekočin odstrani neželene ali strupene snovi.

V neki tovarni predelujejo steklo, v drugi papir in v tretji plastiko. V vsako od teh tovarn je treba pripeljati le eno vrsto odpadkov. Zato so ponekod zabojniki, na katerih piše, čemu so namenjeni: zbiranju stekla, papirja ali plastike.


peto_poglavje_druzba04_02.qxd

C

22.7.2004

7:34

Page 79

ZNAKI NA IZDELKIH SO POMEMBNI • Na nekaterih izdelkih v trgovinah je znak, ki kupcu pove, da bo iz teh izdelkov mogoče izdelati nove izdelke. Na nekaterih izdelkih pa je znak, da so ti izdelki že narejeni iz ostankov drugih izdelkov. Znak nam pove: Prodajalec izdelka je plačal nekaj denarja tistim, ki zbirajo in odstranjujejo porabljene izdelke. Opozorilo, da moramo izdelek po uporabi odvreči v ustrezen zabojnik.

Natančno si oglej znaka, ki sta tu prikazana! Ali katerega od njiju najdeš na izdelkih, ki jih imate doma?

Mednarodni znak, ki pove, da bomo snov, iz katere je narejen izdelek, lahko uporabili za izdelavo novega izdelka.

Tovarna, v kateri iz odpadnega stekla izdelujejo nove steklenice.

C

NEKATERE ODPADKE UNIČIMO

Skladišče, v katerem zbirajo odpadke.

• Nekateri odpadki so iz snovi, ki gorijo. V posebnih stavbah jih delavci sežgejo. Z ognjem, ki tam gori, lahko ogrevamo vodo, ki po ceveh prihaja v naša stanovanja. Pri sežiganju odpadkov nastajajo strupeni plini, vendar jim čistilne naprave preprečijo, da bi prišli v zrak, ki ga dihamo. Sami ne smemo sežigati odpadkov. Zakaj ne?

Ljudje ustvarimo velike količine odpadkov. Strupene odpadke je treba odpeljati na urejena smetišča. Iz nekaterih odpadkov je mogoče izdelati nove izdelke. Koristne odpadke zbiramo v ločenih zabojnikih. Nekatere odpadke je mogoče sežgati. Naše naselje

peto poglavje

79


peto_poglavje_druzba04_02.qxd

22.7.2004

7:34

Page 80

5. 5 zaključek Projekti Večja naselja ležijo na ravnih tleh, manjša pa tudi na vzpetinah. Za mesta in vasi skrbijo njihovi prebivalci. Komunalna podjetja poskrbijo za nekatere stvari, ki jih potrebujejo vsi meščani. Prebivalci naselij se zaposlujejo v podjetjih in ustanovah. Odpadke smemo odlagati le na urejena smetišča. Nekatere odpadke lahko predelamo v nove izdelke.

Nekateri ljudje kljub opozorilom odlagajo odpadke v naravi. Če bi vsi tako ravnali, v Sloveniji ne bi bilo več lepo in varno živeti.

80

planet znanja

1.

Opišite naselje, v katerem živite! Na kakšnih tleh leži? Kaj je v okolici naselja? Katera podjetja ali ustanove delujejo v njem? Koliko prebivalcev ima?

2. V katere večje kraje vodijo ceste iz naselja, v katerem stoji vaša šola?

Ljudje v prihodnosti najbrž ne bodo želeli živeti tako blizu tovarn, kot živijo ljudje v blokih na tej sliki.


peto_poglavje_druzba04_02.qxd

3.

22.7.2004

7:34

Page 81

Katera komunalna podjetja skrbijo za vaš dom (za vodo, elektriko, plin, telefon itd.)? To lahko preberete na položnicah in računih, ki vam jih pokažejo starši. Naredite seznam podjetij! Ob imenu podjetja napišite, kaj to podjetje stori za vas!

4. Kam bodo odpeljali odpadke iz smetnjakov pred šolo? Poizvedite, kaj se bo zgodilo z njimi!

Prebivalci Slovenije si bodo v prihodnosti zelo prizadevali, da bi živeli v urejenih naseljih sredi lepe pokrajine.

Naše naselje

Prebivalci Slovenije bodo v prihodnosti veliko časa preživeli v šolah in pisarnah. Mnogi si bodo želeli razgibati in utrditi telo. Zato bodo gradili športna igrišča in prirejali takšne množične kolesarske vožnje, kakršno vidite na tej sliki.

peto poglavje

81


esto_poglavje_druzba04_02.qxd

22.7.2004

7:29

Page 82

6. 0 RAZVOJ DOMAČEGA KRAJA str. 86

str. 90

str. 94

Zgodba o neki vasi

Zgodba o večjem mestu

Kako so nekoč živeli meščani

6.2

6.1 Kako so na ozemlju današnje Slovenije nastala naselja

6.3

6.4

6.5

Zgodba o majhnem mestu

Kako so nekoč živeli vaščani

str. 88

str. 92

str. 84

V davni preteklosti so se v Evropi selila številna ljudstva. Selila so se iz strahu pred sovražniki ali pa zato, ker polja v njihovi deželi niso dala dovolj pridelka, na pašnikih pa ni bilo dovolj trave za njihove črede. So naši predniki pred 1400 leti takole prišli v kraje, kjer danes živimo?

Zgodovinarji menijo, da so si nekateri naši predniki najprej postavljali takšna bivališča.

Za čas pred letom 1 rečemo, da je bil to čas “pred našim štetjem”. Primer: leto 142 pred našim štetjem.

82

planet znanja

S TARI VEK

6.6


esto_poglavje_druzba04_02.qxd

22.7.2004

7:29

Page 83

V tem poglavju vam ne bo težko poiskati odgovore. str. 98

• Kako so naši predniki pred tisoč leti izbrali najprimernejše kraje za naselitev.

Zadnjih 250 let: Ljudje so iskali delo

6.8

6.7 Zgodba o šoli v domačem kraju

6.9 Zaključek str. 100

• Kako je nastala neka slovenska vas. • Kako je nastalo neko mesto. • Kako so nekoč živeli vaščani. • Kako so ljudje v naših krajih pred sto leti zaslužili denar. • Ali so otroci pred 700 leti hodili v šolo.

str. 96

SREDNJI

• Kje so se počutili varne pred vojskami in roparji.

VEK

Razvoj domačega kraja

NOVI VEK

sesto poglavje

83


esto_poglavje_druzba04_02.qxd

22.7.2004

7:29

Page 84

6. 1 Kako so na ozemlju današnje Slovenije nastala naselja Cerkev na griču, s katerega so lahko opazili sovražnike.

Obzidje, za katero so se prebivalci skrili, ko jih je napadel sovražnik.

Cesta, ki pelje v sosednji kraj.

Mlin, v katerem so mleli žito. most čez reko

A

LJUDJE SO SE NASELILI NA RAVNIH TLEH

BESEDNJAK

• Naši predniki so se radi naseljevali na ravnih tleh. Tam je bilo največ rodovitne zemlje in dobrih pašnikov. Po mirnih rekah je bilo mogoče potovati s čolni. Na ravnih tleh so zlahka naredili ceste.

Roparski vojaki – vojaki, ki so jih vladarji včasih plačali za to, da so se zanje borili, pogosto pa so bili brez dela in so ropali prebivalce.

• Vse stvari pa tam niso bile dobre. Okoli so se potikali roparski vojaki, ki so ljudem vzeli vse, kar so imeli, včasih tudi življenje. Zato so prebivalci nekaterih ravninskih naselij zgradili obrambne zidove. Na zemljevidu na strani 70 poglej, kje v Sloveniji so ravna tla!

84

planet znanja


esto_poglavje_druzba04_02.qxd

B

22.7.2004

7:29

Page 85

NASELILI SO SE TUDI V HRIBIH • Nekateri naši predniki so se zaradi večje varnosti raje naselili v ozkih, skritih alpskih dolinah ali visoko v hribih. Tja roparji niso pogosto prihajali. • Drugače pa je bilo v hribih teže živeti kot na ravnih tleh. Rodovitne zemlje in dobrih pašnikov je bilo malo, zime so bile dolge in mrzle.

Na zemljevidu na strani 70 poglej, kje v Sloveniji so visoki hribi in gore in kje so ozke doline med njimi! Vas Sorica leži precej visoko pod hribom Ratitovec in bi jo težko našli, če na cesti ne bi bilo kažipotov.

C

V BLIŽINI NASELIJ JE BILA VODA • Ljudje so svoje domove gradili v bližini rek, potokov in jezer. Za pitje in umivanje so potrebovali vodo. V ta vodnjak prihaja deževnica s strehe.

• Kjer ni bilo vode, so predniki skopali vodnjake. Ob dežju se je s hišnih streh vanje stekala deževnica.

V delovnem zvezku si natančneje oglej risbo in reši naloge!

Katera slovenska jezera poznaš? Dve najdeš na zemljevidu na strani 70!

Razvoj domačega kraja

Pred mnogimi leti so naši predniki iskali najboljše kraje za naselitev. Na ravnih tleh je bila dobra zemlja in pašniki. Nekateri predniki so se raje naselili v hribih. Povsod so se morali oskrbeti z vodo. sesto poglavje

85


esto_poglavje_druzba04_02.qxd

22.7.2004

7:29

Page 86

6. 2 Zgodba o neki vasi

A

VAS, KI JE NASTALA NA DOLENJSKEM • Na Dolenjskem je v srednjem veku nastala vas z imenom Rašica. Ob koncu srednjega veka, pred približno 500 leti, so jo napadli in požgali Turki. • Pred 500 leti so Turki pogosto napadali vasi na Slovenskem. Na konjih so prihajali iz Bosne, kjer so takrat vladali. Vasi so oropali, vaščane pa so pogosto pobili ali odvedli s seboj, da so delali zanje kot sužnji. Na zemljevidu poišči današnjo državo Turčijo!

86

planet znanja

Turki so prihajali v velikih skupinah, ki so štele več tisoč mož. Vaščani so se skušali pravočasno umakniti za zidove, ki so jih zgradili okoli cerkev, in se braniti.

BESEDNJAK Dolenjska – ena od slovenskih pokrajin; največje mesto v njej je danes Novo mesto. Srednji vek – obdobje, ki se je začelo pred 1500 leti in končalo pred približno 500 leti. Turki – prebivalci države Turčije, ki je bila pred več stoletji velika in močna.


esto_poglavje_druzba04_02.qxd

B

22.7.2004

7:29

Page 87

V RAŠICI SE JE RODIL PRIMOŽ TRUBAR • Po turškem napadu so v Rašici obnovili hiše. Kmalu potem se je v njej rodil Primož Trubar. To je bil mož, ki je napisal in dal natisniti prvi knjigi v slovenskem jeziku. • Prebivalci Rašice so bili predvsem kmetje. Vendar so za plačilo delali tudi druge stvari. Med drugim so mleli žito v mlinih, ki so stali ob potoku.

V takšnem mlinu so mleli žito pred 100 leti. Mlini, ki so pred 500 leti delovali v Rašici, pa so bili leseni in še bolj preprosti.

To je slika Primoža Trubarja. Tudi njegov oče Miha je delal v mlinih.

V delovnem zvezku si natančneje oglej risbo in reši naloge!

C

VAS SE JE OHRANILA DO DANES • Tudi v kasnejših stoletjih so bili prebivalci Rašice predvsem kmetje. Skozi vas je šla cesta in vaščani so popotnikom prodajali hrano. Vas je pred 150 leti dobila šolo. • Danes je Rašica urejena vas z več kot 200 prebivalci. V vasi ni več šole, tako da se otroci vozijo k pouku v šolo, ki je v drugem kraju. Tudi večina odraslih se vozi v službo v druge kraje. Zakaj v nekaterih manjših krajih ni šol?

Vas Rašica na Dolenjskem je nastala v srednjem veku. Vas so požgali Turki. Kasneje se je v njej rodil Primož Trubar. Ta mož je dal natisniti prvi knjigi v slovenskem jeziku. Prebivalci Rašice so bili predvsem kmetje. Vendar so za plačilo delali tudi druge stvari. Danes je Rašica urejena slovenska vas. Razvoj domačega kraja

sesto poglavje

87


esto_poglavje_druzba04_02.qxd

22.7.2004

7:29

Page 88

6. 3 Zgodba o majhnem mestu A

NAŠLI SO ŽELEZOVO RUDO • V dolini, ki se danes imenuje Mežiška dolina, so v srednjem veku ljudje našli železovo rudo. Postavili so fužine, v katerih so iz izkopane rude pridobivali čisto železo in izdelovali železne izdelke za prodajo. Takole je Guštanj izgledal pred več kot 300 leti. Hiše, v katerih so stanovali rudarji in kovači, so stale tesno skupaj.

Vetrovnica, na kateri je sever tam, kjer je črka S.

BESEDNJAK Na sliki so kosi železove rude, kakršno so kopali v Mežiški dolini.

Tudi danes ljudje iz železa izdelujejo izdelke. Naštej nekaj takšnih izdelkov!

B

Rokodelec – kdor z rokami in s preprostim orodjem izdeluje izdelke. Železarna – tovarna, v kateri iz rude izdelujejo velike količine železa.

• Priseljenci so ob fužinah zgradili naselje, ki je dobilo ime Guštanj. Naselje je pred 700 leti postalo trg. Tako so rekli naseljem, ki so od vladarjev dobila pravico, da prirejajo sejme. • Na sejmih v Guštanju so kmetje prodajali svoje pridelke, trgovci pa izdelke, ki so jih v trgu izdelali rokodelci.

Kam so kovači konju pritrdili podkev (oglej si risbo)? Zakaj so jo pritrdili tja?

88

planet znanja

Fužine – prostori, kjer so topili železovo rudo in izdelovali železne izdelke. Kovač – rokodelec, ki ročno oblikuje železo.

NASTAL JE TRG GUŠTANJ

Žeblji, kakršne so nekoč izdelovali tudi v Guštanju.

Železova ruda – železo, ki ga je najti v zemlji pomešanega z drugimi snovmi

podkev

kopito

V Guštanju je bilo med rokodelci največ kovačev. Ti so izdelovali orodje, orožje, žeblje ter podkve za konje.


esto_poglavje_druzba04_02.qxd

22.7.2004

7:29

Page 89

Dimniki, po katerih je šel v zrak dim iz peči, v katerih so talili železovo rudo.

C

NASTALO JE MAJHNO MESTO • Pred približno 200 leti je v Guštanju že nastajala prava železarna. Lastniki železarne so potrebovali delavce. Zato se je od drugod v Guštanj preselilo mnogo ljudi, ki so iskali delo. Tako je Guštanj postal mesto. Da bi iz železove rude pridobili čisto železo, jo morajo na visoki vročini stopiti. Zakaj? (Poglej v leksikon ali vprašaj odrasle!)

Tako je pred skoraj 100 leti izgledala železarna v Guštanju.

Sliko Guštanja smo našli na stari razglednici. Zakaj je napis na razglednici v nemščini?

C

MESTO JE DOBILO NOVO IME • Pred več kot petdesetimi leti so prebivalci spremenili ime mesta iz Guštanj v Ravne na Koroškem. V mestu živi sedaj približno 9000 prebivalcev. Ravne imajo gimnazijo, knjižnico, muzej in druge ustanove. Na zemljevidu poiščite pokrajino Koroško!

Tole pa je današnje mesto z imenom Ravne na Koroškem.

Na Koroškem so že v srednjem veku kopali železovo rudo. V Guštanju so v fužinah topili železovo rudo. Ko so postavili železarno, se je priselilo veliko ljudi. Guštanj so preimenovali v Ravne na Koroškem. Danes so Ravne manjše mesto. Razvoj domačega kraja

sesto poglavje

89


esto_poglavje_druzba04_02.qxd

22.7.2004

7:29

Page 90

6. 4 Zgodba o večjem mestu

A

MESTO, KI SO GA ZGRADILI RIMLJANI • Pred približno 2000 leti so na ozemlje, kjer je danes Slovenija, prišli Rimljani. V kotlini, ki ji danes rečemo Celjska kotlina, so zgradili mesto z imenom Celeia. Mesto je po štiristo letih porušila vojska, ki je napadla rimsko državo. • V srednjem veku so na istem kraju ljudje zgradili naselje z imenom Celje. Zemlja na tistem kraju je bila last celjskih grofov. Ti so dali prebivalcem Celja pravico, da se ukvarjajo z rokodelstvom, trgujejo in sami upravljajo naselje. Tako je Celje postalo mesto. V delovnem zvezku si natančneje oglej risbo in reši naloge! Celjski grofje so imeli grb, na katerem so tri zvezde. Kje danes najpogosteje vidimo te tri zvezde?

90

planet znanja

Tako je izgledalo Celje v srednjem veku. V ozadju je videti celjski grad.

BESEDNJAK Rimljani – prebivalci države, ki je pred približno 2600 leti nastala v današnji Italiji in je kasneje postala mogočno cesarstvo. Celeia – ime za mesto, ki so ga sprva izgovarjali ‘keleja’, kasneje pa ‘celeja’. Grof – visok plemič, ki je ta naslov dobil od vladarja. Grb – znak, po katerem se je neka družina plemičev ločila od drugih družin. Obrt - izdelovanje izdelkov z orodjem ali manjšimi stroji.


esto_poglavje_druzba04_02.qxd

22.7.2004

7:30

Page 91

reka Savinja

B

železniška postaja

V CELJU POSTAVIJO TOVARNE • Pred 150 leti je bilo Celje eno od mest v avstrijskem cesarstvu. Takrat so v njem postavili prve tovarne. Potem se je v mesto priselilo veliko ljudi s podeželja, saj so v tovarnah dobili delo in plačo. grad

Katero je največje slovensko mesto in katero je drugo največje? Na griču nad današnjim Celjem še vedno stoji grad.

Parna lokomotiva, ki jo je poganjal parni stroj. Kako je deloval, boš izvedel(a) kasneje v tem poglavju.

C

V CELJU SO ŠE DANES SEJMI • Danes je Celje tretje največje slovensko mesto. Ima približno 40.000 prebivalcev. Prebivalci so zaposleni v tovarnah, podjetjih in ustanovah. V mestu so šole, muzeji, knjižnice, gledališče in hoteli. Celjani še danes organizirajo sejme, med drugim tudi sejem obrti. Na zemljevidu na strani 70 poišči Celje, Ljubljano in Trst. (Celje je severo-vzhodno od Ljubljane, Trst pa jugo-vzhodno od nje.) Navedi vsaj tri izdelke, ki jih izdelajo obrtniki!

Razvoj domačega kraja

Risba prikazuje prihod prvega vlaka v Celje. Avstrijci so pred več kot 150 leti zgradili železniško progo od Dunaja do Celja, potem pa še naprej do Ljubljane in Trsta. To je bilo dobro za lastnike tovarn in trgovce v Celju. Na vlakih so lahko hitro pripeljali in odpeljali izdelke.

Rimljani so nekoč zgradili mesto z imenom Celeia. V srednjem veku so v Celju živeli tudi celjski grofje. Mesto se je povečalo pred 150 leti, ko so v njem že delovale tovarne. Danes je Celje tretje največje slovensko mesto. sesto poglavje

91


esto_poglavje_druzba04_02.qxd

22.7.2004

7:30

Page 92

6. 5 Kako so nekoč živeli vaščani vojak v oklepu

A

graščakov grad

Birič, ki nadzoruje tlačane.

KMETJE SO OPRAVLJALI TLAKO • V srednjem veku so bila polja povečini last graščakov. Kmetje so njihova polja lahko uporabljali zase, vendar so jim morali dajati del svojega pridelka. Poleg tega so morali delati na poljih, ki so jih graščaki zadržali zase. Pravimo, da so opravljali tlako. Kmetje so torej bili tlačani.

BESEDNJAK Če je bilo na njivah preveč kamenja, so ga morali tlačani odstraniti. Na risbi moža, ki ju je poslal graščak, nadzorujeta tlačane. Ti niso bili svobodni. Če so se hoteli poročiti ali se odseliti v drugo vas, so morali dobiti graščakovo dovoljenje.

Graščak – plemič, ki je živel na gradu. Tlačan – kmet, ki je moral za graščaka opravljati obvezno delo (tlako). Ralo – leseno rezilo za rahljanje zemlje.

Takole je življenje kmetov v srednjem veku opisal popotnik iz tistega časa: “Kmetje živijo slabo. Živijo v kočah iz ilovice in lesa, zgrajenih nizko nad tlemi in kritih s slamo. Hranijo se s kruhom, ovseno kašo in kuhano zelenjavo; pijejo vodo in sirotko. Nosijo platnene suknje, čevlje, rjave klobuke. Redko počivajo, marljivi so in umazani. V bližnjih mestih prodajajo, kar jim je dalo polje in živina, in kupijo, kar potrebujejo.”

Iz besedila v okvirčku izpiši besede, ki jih ne razumeš. Poizvedi, kaj pomenijo! (Poglej v leksikon ali povprašaj odrasle!)

92

planet znanja

Letina – kar kmet pridela na poljih v enem letu.


esto_poglavje_druzba04_02.qxd

B

22.7.2004

7:30

Page 93

PRIMANJKOVALO JE HRANE • V srednjem veku so kmetje na poljih pridelali malo hrane. Imeli so malo znanja o tem, kako obdelovati zemljo. Njihovo orodje je bilo slabo, zemlje pa niso gnojili. Če še vreme za kmetovanje ni bilo dobro, je zavladala lakota.

Nekoč so pluge vlekli voli ali konji. Kaj pa jih vleče danes?

RALO

Zemljo so v starejših časih obdelovali z ralom, ki je zemljo rahljalo, ni je pa obrnilo. Snovi, s katerimi se hranijo rastline, so tako ostale globoko v zemlji in rastline jih s svojimi koreninami niso mogle posrkati.

PLUG

Lemež, ki zemljo obrne. Rezilo, ki zemljo rahlja.

Pred 700 leti je že veliko kmetov obdelovalo zemljo s plugom, ki pri oranju zemljo obrne. Hranilne snovi tako pridejo na površje in rastline jih posrkajo.

C

PRED 200 LETI SO ŽE VEČ PRIDELALI

Cvetovi in listi, ki so nad zemljo.

• Kmetje so se sčasoma naučili bolje obdelovati polja. Ugotovili so, da rastline na poljih bolje rastejo, če polja pognojijo z živalskimi iztrebki. Na risbi je krompir. Če posadimo en kos, iz njega zraste veliko krompirja. Kmetje pri nas pa ga dolgo niso hoteli saditi. Mislili so, da za ljudi ni zdrav. Pred približno 200 leti je bilo zaporedoma več slabih letin. Ljudem je grozila lakota, zato so kljub vsemu začeli saditi in jesti krompir. Za krompir so pri nas sprva uporabljali imena ‘zemeljsko jabolko’, ‘korun’ in ‘laška repa’.

Od kod je v Evropo prišel krompir? Kdo ga je prinesel?

Razvoj domačega kraja

Gomolji krompirja, ki rastejo pod zemljo.

V srednjem veku so bili graščaki lastniki večine zemlje. Kmetje so morali opravljati tlako na graščakovih poljih. Niso bili svobodni. Ko so začeli uporabljati plug in gnoj, se je pridelek povečal. Še bolj se je povečal, ko so začeli saditi nove rastline, na primer krompir. sesto poglavje

93


esto_poglavje_druzba04_02.qxd

22.7.2004

7:30

Page 94

6. 6 Kako so nekoč živeli meščani A

POVSOD SO BILE NEVARNOSTI • Mesta so meščani obdali z obzidjem in obrambnimi stolpi, da so se lahko branili pred sovražnimi vojskami. Ker so se meščani bali roparjev, so zaprli vsa vrata v obzidju, ko se je stemnilo. Na obzidju so bili vedno stražniki.

BESEDNJAK Klicar – oseba, ki je glasno brala obvestila. Risba prikazuje življenje v srednjeveškem mestu. Vsa mesta so bila polna umazanije. Zaradi nje so se širile bolezni. Ljudje so se najbolj bali nalezljive bolezni z imenom kuga.

Mestna hiša – hiša, v kateri delajo osebe, ki vladajo v mestu.

V delovnem zvezku si natančneje oglej risbo in reši naloge!

B

ROKODELCI SO BILI SPRETNI • Večino stvari, ki so jih potrebovali meščani, so izdelovali mestni rokodel ci: čevlje, posodo, oblačila, pohištvo, orodje, orožje in drugo. • Rokodelci so se morali ravnati po strogih pravilih. Tako je bilo za peke natančno predpisano, kakšen kruh morajo speči.

Rogljič je znak pekarskega poklica.

kaznovani pek Klicar bere obsodbo.

Stražnik, ki izvršuje kazen.

Iz pesmi »Peki« Nika Grafenauerja: “V stari Ljubljani so živeli peki, ki so jih staroljubljanski meščani pogosto namakali v reki. Ker so bili to zmerom eni in isti, so bili med vsemi peki najbolj čisti.”

Kje danes naredijo večino izdelkov, ki so jih nekoč izdelovali rokodelci (čevlje, posodo itd.)?

94

planet znanja

Meščani so izvolili mestnega sodnika, ki je odločal, kdo ima prav, če so se meščani sprli. V Ljubljani je za peke, ki so goljufali kupce, odločil, naj jih za kazen namočijo v Ljubljanici.


esto_poglavje_druzba04_02.qxd

C

22.7.2004

7:30

Page 95

SEJMI SO BILI ŽIVAHNI • Na glavnem mestnem trgu ali pred večjo cerkvijo so meščani prirejali sejme. Včasih so trgovci iz daljnih krajev na sejme pripeljali svilo in začimbe, ki pa so bile zelo drage. • Kadar je bil v mestu sejem, so mestni stražniki pazili na red. Tatove in prevarante so na trgu za kazen privezali na steber, ki so mu rekli sramotilni steber.

Na sejmih ljudje niso samo kupovali in prodajali stvari, ampak so se tudi zabavali.

stojnica s sirom klovn na hoduljah

Kakšno kazen sodniki danes določijo tatovom?

Na sejmih so prodajali tudi živali.

stražnik

C

NOVICE SO SE ŠIRILE POČASI • Če so morali vladarji ali sodniki meščane obvestiti o nečem pomembnem, so za to uporabili klicarje. Ti so z zvonovi ali bobni sklicali meščane na mestni trg. S stopnic mestne hiše so jim glasno prebrali obvestilo.

Mnogi takratni meščani so bili nepismeni. Kaj pa klicar?

Razvoj domačega kraja

stojnica z blagom

Na risbi je klicar pred mestno hišo.

Mesta so bila nekoč utrjena z obrambnim zidom. V mestih je bilo veliko rokodelcev. Na mestnih sejmih so ljudje kupovali in prodajali blago. Novice so se širile počasi. sesto poglavje

95


esto_poglavje_druzba04_02.qxd

22.7.2004

7:30

Page 96

6. 7 Zgodba o šoli v domačem kraju A

REDKI OTROCI SO HODILI V ŠOLO • V srednjem veku so bile šole le v samostanih. Le malo otrok se je šolalo v njih. • V samostanskih šolah ni bilo učbenikov ali zvezkov. Otroci so pisali na majhne tablice. Menihi so jih poučevali o latinščini, matematiki, glasbi in krščanski veri.

BESEDNJAK Nekoč niso znali tiskati knjig s stroji. Pisali so jih na roko. Menihi v samostanih so pomembne knjige večkrat prepisovali (kar vidiš na risbi). Tako se je ohranjalo znanje. Mladi ljudje, ki so znali brati, so se lahko učili iz knjig. Če so tudi sami kaj odkrili, so to spet zapisali. Tako se je znanje začelo kopičiti.

V delovnem zvezku si natančneje oglej risbo in reši naloge!

Samostani – ustanove, katerih prebivalci se posvečajo verskim stvarem in se ravnajo po strogih pravilih verskega življenja. Menihi – moški prebivalci samostanov. Latinščina – jezik starih Rimljanov, ki so ga uporabljali tudi šolani ljudje v srednjem veku. Mojster - vodja rokodelske delavnice.

Kako rečemo ženskam, ki prebivajo v samostanih?

Menihi so pisali z gosjimi peresi, ki so jih pomakali v stekleničke s črnilom.

96

planet znanja


esto_poglavje_druzba04_02.qxd

B

22.7.2004

7:30

Page 97

OTROCI SO SE UČILI ZA ROKODELCE • V mestih so večji otroci delali pri rokodelskih mojstrih kot vajenci. Pogosto so delali od jutra do večera. Pri mojstrih so tudi stanovali. • Vajenec je po nekaj letih postal mojstrov pomočnik. Lastno delavnico je lahko odprl le, če je zanjo zbral dovolj denarja. Samo v tem primeru je postal mojster.

V delovnem zvezku si natančneje oglej risbo in reši naloge!

C

Tako je kovač iz vročega železa s kladivom in kleščami oblikoval izdelek.

ŠOLA V NAŠIH KRAJIH JE POSTALA OBVEZNA • Šele pred 230 leti je več otrok začelo hoditi v šolo, ker so to takrat zahtevali avstrijski vladarji. Ker pa prisotnosti otrok v šoli niso nadzirali, so mnogi otroci ostajali doma. Mnogi starši so raje videli, da so njihovi otroci delali na njivah in pasli živino.

Učenci so morali imeti roke na klopi. Ali se vsi učenci na fotografiji držijo tega pravila?

Otroci na sliki so hodili v šolo pred 100 leti. Takrat je v naših krajih velik del pouka potekal v nemščini.

Pred več stoletji so le redki otroci hodili v šole. Te so bile le v nekaterih samostanih. V mestih so otroci delali pri rokodelcih. Pred približno 230 leti je šolanje postalo obvezno. Vendar vsi otroci niso hodili v šole. Razvoj domačega kraja

sesto poglavje

97


esto_poglavje_druzba04_02.qxd

22.7.2004

7:30

Page 98

6. 8 Zadnjih 250 let: Ljudje so iskali delo kajža, preurejena v počitniško hišo Kajža, kot je izgledala nekoč.

A

MALI KMETJE SO OBUBOŽALI • Pred približno 250 leti so kmetje na Slovenskem postali svobodni. Vendar pa so morali avstrijski državi plačevati velike davke. Če je lastnik majhne kmetije zaslužil premalo, da bi lahko plačal davke, je kmetijo prodal lastniku večje kmetije.

BESEDNJAK Hišam revnih kmetov so rekli kajže. Nekaj se jih je ohranilo do danes.

Zakaj je dobro, da ohranimo nekatere stare stavbe?

B

DELO SO NAŠLI NA VELIKIH KMETIJAH • Mnogi prebivalci podeželja, ki niso več imeli lastnih kmetij, so delali za kmete kot hlapci in dekle. Nekateri drugi pa so si delo in stanovanje poiskali v mestih.

V hlevih je tudi pozimi toplo. Zakaj?

Hlapci in dekle so pogosto spali v hlevih pri živini ali na senikih.

98

planet znanja

Pritisk pare – pritisk, ki nastane, če nastane veliko vodne pare v zaprti posodi (tako kot npr. v kuhinjskem loncu). Premog – ostanki rastlin, ki jih je zemlja zasula pred milijoni let in s katerimi danes kurimo. Živo srebro – strupena kovina, ki je tekoča in jo lahko vidimo v termometrih.

vile seno


esto_poglavje_druzba04_02.qxd

C

22.7.2004

7:30

Page 99

DELO SO NAŠLI V TOVARNAH • V mestih so se ljudje lahko zaposlili v tovarnah, kjer so s parnimi stroji izdelovali velike količine blaga za obleke, papirja, stekla, cigaret in drugega.

Delavci, katerih večina je morala uro ali več pešačiti do doma. Delavci s kolesi, ki so bila takrat zelo draga.

Parne stroje so nekoč uporabljali tudi za pogon nekega prevoznega sredstva. Katerega?

C

Na tej skoraj sto let stari razglednici vidimo delavce, ki odhajajo domov iz ljubljanske tobačne tovarne. Tam so izdelovali cigarete. Mnogi odrasli so nekoč brezskrbno kadili, ker še niso vedeli, kako nevarno je kajenje.

S tramom so podprli strop v jami, da se ne bi podrl in pokopal rudarje pod seboj.

DELO SO NAŠLI V RUDNIKIH • Parne stroje je poganjal pritisk pare, ki je nastala, ker so v njih kurili premog in močno segrevali vodo. Premog so kopali v rudnikih. Lastniki rudnikov so zaposlili veliko rudarjev, da bi ga nakopali dovolj. Danes strojev v tovarnah ne poganja več pritisk pare, temveč nekaj drugega. Kaj?

Voziček, v katerem so vozili rudo iz jame.

Ljudje so našli zaposlitev tudi v rudniku živega srebra v Idriji. Tam je včasih delalo kar 1000 rudarjev.

Pred 250 leti so kmetje v naših krajih postali svobodni. Lastniki majhnih kmetij so zaradi visokih davkov obubožali. Delo so našli na velikih kmetijah. Nekateri so se preselili v mesta. Tam so dobili delo v tovarnah. Za parne stroje so rabili premog. Kopali so ga v rudnikih. Razvoj domačega kraja

sesto poglavje

99


esto_poglavje_druzba04_02.qxd

22.7.2004

7:30

Page 100

6. 9 Zaključek Projekti Ljudje so si v preteklosti postavili dom tam, kjer so lahko prišli do hrane in so se počutili varne. Kraje na ozemlju današnje Slovenije so pred 500 leti napadali Turki. Kmetje so delali za graščake kot tlačani. Imeli so malo znanja o poljedelstvu. Šolali so se redki otroci. Mesta so obdali z obzidji. V njih je bilo veliko umazanije in nalezljivih bolezni. Kmetje so kasneje postali svobodni. Mnogi pa so obubožali. Delo so našli na velikih kmetijah, v tovarnah in rudnikih.

SLOVENIJA V PRIHODNOSTI Otroke bo zmerom zanimalo, kako so živeli njihovi predniki. V muzejih in na drugih krajih bomo hranili ostanke starih predmetov, naprav in orodij. Deklici na sliki poskušata s starinsko žago žagati les in tako ugotoviti, kako težko je nekoč bilo delo drvarjev.

100

planet znanja

1.

Poglejte si nekaj starejših stavb v vašem kraju (starejše stanovanjske hiše, most, cerkev, župnišče, pokopališče, delavnico ali tovarno, gostilno, grad in še kaj)! Naredite seznam teh stavb! Poskusite najprej sami oceniti, koliko so stare! Povprašajte o tem starejše odrasle! Na nekaterih stavbah je napisano leto, ko so bile zgrajene. K seznamu stavb pripišite njihovo starost!

2. Napišite domišljijski spis o prvih ljudeh, ki so pred mnogimi leti prišli na kraj, kjer danes stoji vaše naselje! Izmislite si njihovo zgodbo! Zakaj so prišli v te kraje, kaj jim je bilo tu všeč, s čim so se ukvarjali, kaj jih je ogrožalo?


esto_poglavje_druzba04_02.qxd

22.7.2004

7:30

Page 101

3. Ugotovite, kdaj je bila zgrajena šola, v katero hodite! V kateri stavbi v naselju je delovala šola, preden so zgradili današnjo šolsko stavbo? Povprašajte o tem starejše učitelje ali starejše prebivalce naselja!

4.

Kje odrasli ljudje danes najdejo delo? Naredite seznam odraslih ljudi, ki jih dobro poznate (na njem bodo vaši starši in stari starši, sosedje in starši vaših prijateljic ter prijateljev)! Napišite, kje so v službi!

SLOVENIJA V PRIHODNOSTI Slovensko pokrajino bomo skušali ohraniti za ljudi, ki bodo tu živeli čez sto ali dvesto let.

Razvoj domačega kraja

SLOVENIJA V PRIHODNOSTI Gradili bomo avtoceste, ki so za Slovenijo koristne, saj promet po njih poteka bolj nemoteno in varno kot po navadnih cestah. Vendar pa tam, kjer so avtoceste, pokrajina ni več tako ohranjena, kot je bila.

sesto poglavje

101


zakljucne_strani_druzba04_01.qxd

16.7.2004

10:57

Page 102

Konvencija o otrokovih pravicah - povzetek Ilustracije: Tomaž Lavrič Besedilo: UNICEF (povzeto po Amnesty International)

Otroci imajo pravico biti s svojimi družinami ali s tistimi, ki bodo najbolje skrbeli za njih.

Otroci imajo pravico do zadostne količine hrane in do čiste vode.

102

planet znanja


zakljucne_strani_druzba04_01.qxd

16.7.2004

10:58

Page 103

Otroci imajo pravico do ustrezne 탑ivljenjske ravni.

Otroci imajo pravico do zdravstvenega varstva.

Otroci s posebnimi potrebami imajo pravico do posebne skrbi in do usposabljanja.

Konvencija o otrokovih pravicah

103


zakljucne_strani_druzba04_01.qxd

16.7.2004

10:58

Page 104

Otroci imajo pravico do igre.

Otroci imajo pravico do brezplačnega izobraževanja.

Otroci imajo pravico do varnosti in do zaščite pred poškodbami in zanemarjanjem.

104

planet znanja


zakljucne_strani_druzba04_01.qxd

16.7.2004

10:58

Page 105

Otroci ne smejo biti poceni delovna sila ali vojaki.

Otrokom mora biti dovoljeno govoriti njihov materni jezik in izra탑ati njihovo lastno vero in kulturo.

Otroci imajo pravico do izra탑anja lastnega mnenja in do dru탑enja ter izmenjevanja mnenj.

Konvencija o otrokovih pravicah

105


zakljucne_strani_druzba04_01.qxd

16.7.2004

10:58

Page 106

Abecedno kazalo besed iz besednjakov

A

dokument 22

I

arhitekt 54

Dolenjska 86

ilovica 32

dolina 72 domačin 64

B bivališče 30 brezposeln 16

družinski film 18 državljan 22 državna lastnina 48

bruno 30

duševna težava 46

K klicar 94 kmetijstvo 34 komunalno podjetje 74 konvencija 14 korec 32

C F

Celeia 90

fužine 88

kotlina 72 kovač 88 krstiti 20

Č čistilna naprava 78 človeštvo 36

G generacija 12 god 20 gorovje 32

D

gostitelj 20

davek 48 davkoplačevalci 48 deklaracija 14 dobiček 76 dobrodelno društvo 24

106

planet znanja

graščak 92 grb 90 grof 90

L latinščina 96 letina 92


zakljucne_strani_druzba04_01.qxd

16.7.2004

10:58

Page 107

M

R

V

matična knjiga 22 menihi 96 merilo 58 mestna hiša 94 mestni uslužbenci 74 mojster 96

ralo 92

varuh otrokovih pravic 24

ravnina 72

vera 16

raziti se 12

vetrovnica 62

Republika Slovenija 22

volitve 48

N

Rimljani 90 rodovitna zemlja 72

Z

rokodelec 88

zaposlen 18

roparski vojaki 84

zasebno 34

najemnina 36 narodnost 44 negovati 16

zemljevid 66

S samostani 96

Ž

servis 16

železarna 88

O

silos 34

železova ruda 88

obdelovati zemljo 30 obletnica 20 obresti 36 obrt 90 orientirati se 62

skupno gospodinjstvo 12

živo srebro 98

socialni delavec 24 sodnik 14 sorodnik 10 srednji vek 86 stari Slovani 30

P

stranka 76

podedovati 10 podjetje 76 podnebje 32 podtalna voda 78 pokrajina 32 polnoleten 14 poštna številka 34 prababica 12 pradedek 12 predelati 78 prednik 10 predstavnik 14 premog 98 pritisk pare 98

strupeni plini 78

T tečaj 42 telesna okvara 46 tlačan 92 tloris 54 tradicija 36 Turki 86

U univerza 42 uživalec drog 46

pročelje 58 Abecedno kazalo besed iz besednjakov

107


zakljucne_strani_druzba04_01.qxd

108

planet znanja

16.7.2004

10:58

Page 108


zakljucne_strani_druzba04_01.qxd

Dru탑ba 4

16.7.2004

10:58

Page 109

109


zakljucne_strani_druzba04_01.qxd

110

planet znanja

16.7.2004

10:58

Page 110


zakljucne_strani_druzba04_01.qxd

Dru탑ba 4

16.7.2004

10:58

Page 111

111


zakljucne_strani_druzba04_01.qxd

16.7.2004

10:58

Page 112

DRUžBA, UČBENIK ZA 4. RAZRED 9-LETNE OSNOVNE ŠOLE UREDNIK: dr. Janez Justin OBLIKOVANJE: Irena Wölle ILUSTRACIJE: Damijan Stepančič, Mihael Frass FOTOGRAFIJE: AP Photo Archive, Darko Bajželj, Corbis, Društvo SOS telefon - arhiv, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji - arhiv, Geodetski zavod Slovenije d.d., Janez Gregorij, Iztok Hafner, Stane Klemenc, Koroški muzej - arhiv, Muzeji radovljiške občine - arhiv, Pan Art, Pavel Perc, Jože Pojbič, Pokrajinski muzej Celje - arhiv, Pust&logiarhitekti, Slovenski šolski muzej - arhiv, Snaga Javno podjetje d.o.o. - arhiv, Svema co d.o.o. - arhiv, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije, Zmago Tančič - arhiv, Borut Telban, Sepp Tezak, UNICEF - arhiv, Bojan Velikonja, Jaka Vinšek/Bobo, Zveza prijateljev mladine Slovenije TISK: Tiskarna Ljubljana d.d. Prva izdaja. Prvi natis. © I2 d.o.o., Ljubljana, junij 2004

112

planet znanja


cover_druzba_delovni_zv_04_02.qxd

18.11.2004

23:31

Page 2


Page 1

UREDNIK JANEZ JUSTIN

UČBENIK

8:37

4 D RU Ž B A

16.7.2004

DRUžBAK

ZA ČETRTOŠOLC E UČBENIK

A

T

devetletka

T

druzba_ucb_04_ovitek_02.qxd

Družba 4, Učbenik  

Družba za četrtotol(c)ke

Družba 4, Učbenik  

Družba za četrtotol(c)ke

Advertisement