Page 1

Z odprtjem razstavnih prostorov stare pekarne je Kunigunda v letu 2013 drugič oživela staro mestno jedro Velenja. To je nadaljevanje projekta Pekarna, ki se je pod festivalom Kunigunda izvajal v letu 2012, pri katerem so mladi umetniki revitalizirali prostore zapuščene pekarne. Cilj projekta je želja, da Pekarna postane osrednje razstavišče in prostor za likovno ustvarjanje, kar smo v času festivala Mladih kultur Kunigunda 2012 tudi dosegli. V njej se sedaj namesto kruha, »pečejo« umetniške ideje.

tema letošnjega galerijskega dogajanja je kultura kot 5. element življenja. Umetnost je po navadi opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno vezane na preživetje. Skozi umetniška dela človek izraža svoja čustva, kritičnost in svoje dojemanje sveta, simbolizira duhovnost, išče smisel ali nesmisel... Lahko bi rekli, da je umetnost  začimba človeškega življenja.  Vsi razstavljeni ustvarjalci so prispevali svoj 5. element. Raznolikost razstavljenih del govori o neomejenih možnostih izražanja, ki so na voljo današnjim umetnikom. Umetniki izkazujejo navdušenje nad novimi materiali in izraznimi mediji. Z prepletenostjo sodobne družbe ter željo po rušenju meja in omejitvi časa, kraja in jezika se skozi današnje ustvarjanje izoblikujejo še bolj relativne oblike umetniške komunikacije in pomenov v 21. Stoletju.


PICTURAE VIVAE ARBORUM Taxodium Distichum (močvirska cipresa), 2013, oglje, kreša, 100 × 30 cm Pinus Sylvestris (rdeči bor), 2013, oglje, timijan in kreša, 100 × 30 cm Querqus Robur (dob), 2013, oglje, timijan in kreša, 100 × 30 cm Picturae Vivae Arborum so abstraktne risbe drevesnega lubja, upodobljene na ročno izdelanem papirju. Risbo v oglju dopolnjujejo rastline, živeče v papirju; Timijan, Ivanjščica ter Kreša. Rastejo na mestih kjer v naravi živi mah ali lišaj. Skupaj torej, tvorijo zanimive naravne in abstraktne kompozicije. To so nadvse zanimive, spreminjajoče se podobe, ki jih (poleg drugih v naravi) narava ustvarja sama, vsak dan. Naša vloga je pri tem ustvarjanju ključna, saj mahovi in lišaji rastejo v vlažnih in predvsem slednji v okoljih, ki so prežeta z onesnaženim zrakom. Zanimivo vprašanje, ki se tu pojavlja pa je; ali smo morda posredno vpleteni v ustvarjanje “živih risb in slik”, ki pa so drevesu škodljive? “Žive risbe” posredno predstavljajo vez med človekom in naravo, oziroma odnos med mikro in makro-kozmosom. Namen ustvarjanja takšnih risb ni samo likovni, je tudi ekološki, saj risbe ne vsebujejo nikakršnih lepil ali drugih kemikalij. Gre torej za vrsto “bio umetnosti” ali ekološke umetnosti, ki pa izhaja iz ideologije Land art-a. Drevesa ne obstajajo samo kot urbana dekoracija naših mest, gre predvsem za splošno razmišljanje ter zanimanje. Velikokrat namreč pozabimo, da zaradi njih dihamo in živimo.

ANJA PODREKA

Anja Podreka, rojena 18.9.1987 v Ljubljani je v letu 2006 končala srednjo aranžersko šolo v Ljubljani in se leta 2008 vpisala na Pedagoško fakulteto, smer likovna pedagogika. V času študija se je odločila tudi za Erasmus izmenjavo na Severnem Irskem v Belfastu. Leta 2004 je postala članica likovnega društva Me Vi Art v Stanežičah, kjer je aktivna še danes. Leta 2008 je bila sprejeta v Lutkovno gledališče, kjer dela kot asistentka pri vodenju lutkovnega kluba pod mentorstvom Irene Zubalič Žan in Sonje Kononenko. Leta 2011 se je pridružila zavodu Enostavno prijatelji, kjer je občasno vodila otroške likovne delavnice. V letu 2013 pa je organizirala otroški program na lutkovno-glasbenem festivalu “Histeria 2013”. Sodelovala je že na več razstavah: 2011 sprejem na skupinsko razstavo ZDSLU Maribor, Primavera 2011 2012 Pliskovica extempore ter skupinska razstava 2012 sodelovanje pri razstavi likovni del za skupino BigFootMama; skupinska razstava v Siti Teatru Ljubljana ter City Park Ljubljana 2012 samostojna razstava v okviru festivala “Histeria 2012” 2013- samostojna razstava v Arboretumu Volčji potok


BREZ NASLOVA 2012/2013, olje na juti, paus papir, svilen papir, 144 × 210 cm Posledice sodobne množične (potrošne) kulture se kažejo v vsakdanjem okolju. Vizualne informacije s svojo hiperprodukcijo onemogočajo kvalitetno predelavo, selekcioniranje in fokusiranje teh. Naše čutno zaznavanje stvarnosti je postalo drugovrstna izkušnja, česar posledica je tudi razvoj tehnologij. Sodobni elektronski mediji - posredniki, skozi katere se naše telo sooča z vizualnimi informacijami, popačijo naše izkustvo. Ti vodijo našo telesno izkušnjo skozi opazovanja. Ta nova izkušnja postaja naša realnost, ki pa je v resnici posredovan in kodiran zapis, proizvod kulture, ločen od narave. Slika v primerjavi z ostali množični mediji ni vsiljiv medij. Za sodobno družbo deluje nekoliko zastarelo in neatraktivno zato je posameznika vedno težje vzpodbuditi. Potenciranje “dražljajev” za človekovo odzivnost kaže na njegovo prilagajanje in asimilacijo na porast novih podatkov in informacij (informacijska hiperprodukcija) z vseh področij. Sociolog Zygmund Bauman govori o fragmentiranosti sodobnega sveta, ki je Izgubil enotnost in kontinuiteto ter ne ustvarja več občutka trdnosti, varnosti in gotove prihodnosti. Sodobni digitalni mediji kažejo ravno ta aspekt diskontinuitete in fragmentiranosti ter brez posledična dejanja. Z možnostjo izbrisa stvari te izginjajo brez sledi. Izginja nostalgičnost, možnost ohranjanja spominov in ustvarjanja zgodovine, kot se je morda nekoč z analognimi pristopi. Stvari so nadomestljive, živi se v trenutku. Slika pa je pravo nasprotje temu. Spremljajo jo analognost, časovnost (historičnost), stvarnost in prisotnost avtorja. Slikovni prostor in koncept njenega dela se artikulirata v procesu dela. Ponekod opušča analoško razmerje do narave, drugod prehaja nazaj v prepoznavne, asociativno naravnane podobe. Gradnja slike je razslojena ali kolažirana. Zanimajo me odnosi med različnimi materiali, preneseni v skupen likovni jezik, in nato še njihova fragmentacija in plastenje s prostorskimi konotacijami. Razdrobljena zgradba slike morda namiguje tudi na razdrobljenost, neenotnost in deljenost družbe ter lastno vpetost vanjo. Prav to kar opisuje Zygmund Bauman.

BARBARA DREV

Barbara Drev, rojena leta 1986 v Slovenj Gradcu, se je po končani gimnaziji v Velenju vpisala na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, smer slikarstvo pri prof. Hermanu Gvardjančiču. Leta 2009/2010 je kot Erasmus študentka nadaljevala študij na Hochschulle fur Grafik und Buchkunst v Leipzigu v Nemčiji. Leta 2008 je prejela priznanje in nagrado za posebne dosežke fakultete za ALUO v Ljubljani. Deluje na področju slikarstva, grafike, videa in ilustracije. Sodelovala je na več skupinskih razstavah: - XLIV. mednarodni slikarski ex-tempore, Mestna galerija Piran, 2009 - Petnaesto bijenale studentske grafike Srbije, Beograd, 2010 - Kloster Bentlage, Rehine, Nemčija, 2010 - “Figurama” 2012, Praga - Videofestival Narave 10, Bežigrajska galerija 2, 2013


SELF-PORTRAIT – ANALOG BOX 2011, mešana tehnika, računalnik 32 × 26 × 4 cm, koš 33 × 20 × 20 cm, razstavljeno v študentski galeriji TenToon, Den Bosch in v CBK Den Bosch, Nizozemska Delo, ki ga predstavlja, govori o prenosu digitalne oblike v analogno. Digitalizacija je postala za nas že tako samoumevna, da se niti ne zavedamo, kako smo postali sužnji virtualnosti (o čemer so razpravljali že Paul Virilio in Jean Baudrillard, pri nas pa Janez Strehovec), zato s tem delom poskuša to virtualnost nadomestiti z materialnostjo. Ideja računalniške oblike, kot mape je prenesena v analogno/manualno obliko branja in listanja teh datotek, kot smo vajeni listati knjige. Analogno/ manualno ustvarjene mape vsebujejo tako analogne slike, risbe in video, ki si ga lahko zavrtite sami, tudi kot interaktivno mapo. Ta mapa je namenjena branju, že tako samoumevnih računalniških funkcij, na drugačen, taktilen, manualen način. Ideja tega dela, ki je nastala na Erasmus izmenjavi na Nizozemskem izhaja iz sanj. Njene sanje so govorile o tem, kako naj bi starejše ljudi, ki še niso imeli stika z računalniki, poučila o osnovah: kaj je to računalnik, kaj vsebuje in kako se z njim upravlja. Tako je na najbolj osnoven način opisala računalniško delovanje na osnovi knjige. Če z miško naredimo dvoklik na računalniško mapo je enako, kot če v realnem stanju vzamemo v roke knjigo, ki jo odpremo za branje. Tekst iz diplomske naloge z naslovom Podoba, portret, avtoportret, julij 2012.

BARBARA PINTAR

Barbara Pintar se je rodila 10.9.1987 v Kranju. Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, smer industrijsko oblikovanje je končala leta 2006 in se istega leta vpisala na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje, smer kiparstvo. V študijskem času je v 3. letniku, pod mentorstvom profesorja Jožeta Baršija, prejela Nagrado za posebne dosežke, ki ji jo je podelila Akademija za projekt »Koledar«. V 4.letniku pa je prejela Prešernovo nagrado za skupni projekt Čakajoči. V absolventskem času se je odločila za Erasmus izmenjavo na AKV St.Joost - Avans Hogeschool s’Hertogenbosch na Nizozemskem, kjer je uspešno zaključila polleten študij in imela dve skupinski razstavi. Po povratku je dokončala diplomo in diplomirala leta 2012. Trenutno živi in dela v Škofji Loki. Sodelovala je že na več razstavah: - oktober 2009 - Letna razstava ALUO UL 2009, Mestna galerija, Ljubljana - marec 2010 – razstava študentov 4. letnika kiparstva v Mariboru z naslovom »Polemika« - Čakajoči- končna razstava študentov 4. letnika ALUO (6. maj 2010 v Hiši evropskega parlamenta; junij 2010 na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje;13. oktober 2010 v Avli Fakultete za družbene vede Ljubljana; november 2011 v Ljubljanskem univerzitetnem Inkubatorju; december 2010 Univerzitetna Prešernova nagrada; september 2011 v Muzeju premoderne umetnosti v Spodnjem Hotiču pri Litiji) - december 2010 - razstava na študentski izmenjavi z naslovom „Erasmus“ na Nizozemskem, Den Bosch - februar 2011 - skupinska razstava 4. letnika AKV St.Joost, z naslovom „Te war om mooi te zijn 1./ Too confused to be beautiful“ v razstavnih prostorih CBK, Den Bosch, Nizozemska


TRIPTIH Utapljanje – 2013, digitalna grafika, 70 × 100 cm Trobojnica – 2013, digitalna grafika, 70 × 100 cm Šepetanje – 2013, digitalna grafika, 70 × 100 cm Dela so nastala v mediju računalniške grafike. Izhodišče je bila oblika baročnih oltarnih slik, ki jo je izbral zaradi svojega krščanskega ozadja, vsebino pa želel na novo vzpostaviti. Površino je oblikoval z razporejanjem različnih anatomskih, nacionalnih in krščanskih elementov in z njihovimi odnosi skušal ustvariti vzdušja v katerih gledalec lahko najde svojo zgodbo.

GAŠPER KUNŠIČ

Gašper Kunšič, se je rodil leta 1992 in je študent 2. letnika slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Poleg slikarstva in vizualne umetnosti ga zanima tudi uporabna umetnost (ilustracija, scenografija) ter besedna umetnost. Prejel je prvo nagrado za poezijo na literarnem natečaju revije Mladika za leto 2012.


TELEFON 2010, keramika ( vlivanje po kalupu ), 20 × 22 × 25 cm (slušalke) Telefoniranje te medlo poveže z družbo, pravzaprav te prikrito izolira od nje. Taka komunikacija je zožena – hitra, nevidna in polna šumov. Glasna, kaotična in nenaravna. Prikrajša te za pristne neverbalne odzive in kolektivno srkanje kave.

KATRINA MÜLLER

Katarina Müller je rojena leta 1990 v Ljubljani. Je absolventka na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, Oddelek za oblikovanje. Zanima jo preobrazba ready-made objektov, ki jih postavlja v drugačen, pogosto pomenljiv kontekst. Ukvarja se z raznimi socialnimi temami, medosebnimi odnosi v družbi, posameznikom in njegovimi vsakodnevnimi navadami oz. njegovim odnosom do okolja nasploh. Leta 2011 je bila na študijski izmenjavi v Avstriji na Kunstuniversität v Linzu (Sculptural Conceptions). Sodelovala je na številnih mednarodnih razstavah, simpozijih in workshopih. Prejema štipendijo za nadarjene študente MO Ljubljana. Od leta 2011 je tudi soustanoviteljica studia Oblique. Živi in dela v Ljubljani.


PISOAR

BREZ NASLOVA

2011/2013, mešana tehnika (kolaž in akril), 35 × 50cm

2011/2013, mešana tehnika (kolaž in akril), 60 cm

Razstavljeni sliki sta nastali med leti 2011-2013 in sta del serije pod nslovom Kolažne slike. Uporaba kolažne podobe, ki ima v povezavi z globino slike nežen kontrast in mogočno pojavnost, njej predstavlja združitev tradicionalnih in sodobnih likovnih medijev. Slike po njenem mnenju sporočajo prav to, da klasična umetnost ni izumrla. Sodobno slikarstvo je sicer v neverjetnem zamahu, ampak je tudi vedno več hibridnih slik, ki se ali v tehnikah, medijih ali motivih vračajo k znanemu. Vsaka slika je hkrati nekakšna interpretacija zdaj že klasičnih svetovno znanih umetniških del. (DuchampFontana; Guerrilla Girls- Do women have to be naked…), vendar je ta interpretacija skoraj nezavedna, opazna šele, ko je delo končano.

MARJETA BRUNŠEK

Marjeta Brunšek se je rodila 17. oktobra, leta 1988, po končani osnovni šoli se je vpisala na Splošno in strokovno gimnazijo Velenje, smer Likovna gimnazija. V študijskem letu 2007/08 se je vpisala na Pedagoško fakulteto v Ljubljani, smer likovna pedagogika. Študij je uspešno zaključila septembra 2012 z diplomo iz grafike. Trenutno se najbolj posveča področju grafike in slikarstva, njena posebnost pa sta tematiki erotike in akta. Sodelovala je na mnogih skupinskih razstavah, med drugim tudi na lanskoletni prvi razstavi v Pekarni Velenje in letošnji razstavi Seksoslovje, ki je potekala pod okriljem ŠOUM-a v Mariboru.


SENCE (MOJEGA) TELESA 2013, gips, 60 × 60 × 165 cm Figura iz mavca je posnetek živega telesa, ki s pomočjo reflektorja meče sence na prazno platno pred njim. Senca je tako pravzaprav posnetek posnetka, ki pa je statičen in negiben. V kolikor se poleg njega postavi človek, tudi ta ustvarja senco, ki pa je lahko gibljiva, spremenljiva ter ustvarja zgodbe, ki jih statičen kip ne more. Različni predmeti so na voljo za spodbujanje domišljije in ustvarjanje vedno novih zgodb.

NADJA OSOJNIK

Nadja Osojnik, rojena 14. Marca, leta 1987, je leta 2006 končala splošno gimnazijo v Velenju. Potem, ko je septembra 2012 diplomirala iz biologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, se je oktobra 2012 vpisala v 1. letnik kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Pred tem pa je nekaj mesecev obiskovala tečaj kiparstva pod mentorstvom akademske kiparke Mete Kastelic.


ČRNO ZLATO 2013, linorez, kolaž, 50 × 35 cm Razstavljena grafika je ena iz serije grafik , kjer se avtorica igra z rastri in kolažem. Gre za ponavljanje, kot ga srečamo v naravi. Elementi umrejo in se rodijo v drugo obliko življenja - gre za naravni red ponavljanja smrti in rojstva. Organske oblike se prepletajo in prekrivajo med sabo in ustvarjajo rastre narave. Vsebine grafik oziroma kolažev se dotikajo občutljivih tem grobega poseganja človeka v naravo. Veliki industrijski »dosežki«, katerih vplive vidimo povsod, kot na primer na rečnih brežinah, ki so polne »okraskov« sodobnih pridelkov. Rodovitna polja prekrita z betonom, lepa jezera, ki so nekoč cvetela. A vendar ne gre zgolj za kritiko sistema, gre za razmislek o možnostih vzajemnosti. Gre za vsak posamezen element, ki ima možnost umreti, da se ponovno rodi v nekaj novega.

SONJA HRASTNIK

Sonja Hrastnik, rojena 14. aprila, leta 1987, zaključuje študij slikarstva na ALUO v Ljubljani. Pred tem je pridobila izobrazbo aranžerski tehnik na srednji Vrtnarski šoli Celje. Osnovno šolo je obiskovala v Šmartnem ob Paki. Leta 2006 je sodelovala na Festivalu mladih kultur Kunigunda v Velenju, leta 2008 je sodelovala na skupinski razstavi akademskih del v Kulturnem domu Šmartno ob Paki, ter na istočasni skupinski razstavi v MC Šmartno ob Paki, v okviru dnevna kulture. Leta 2010 je sodelovala na skupinski razstavi letnika na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Istega leta je z umetniško skupino ICHTHYS pripravila razstavo s poudarkom na vrednotah v Koprskih cerkvicah in Taverni. Letos je razstavljala v TEŠ Šoštanj.


MIROVANJE GIBANJA 2013, digitalna fotografija, 100 × 66 cm Fotografije so nastale na potovanju po Belgiji. Prikazujejo hitenje in čakanje ob enem.

TAJA POLOVŠAK

Taja Polovšak je zaključila strokovno gimnazijo v Velenju. Šolanje je nadaljevala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Konec Septembra 2013 bo diplomirala iz Vizualnih komunikacij, študij pa namerava nadaljevati na magistrskem študiju v tujini. Obiskovala je veliko tečajev in se udeleževala različnih natečajev. Sodelovala je v šestih skupnih razstavah na ALUO in dve razstavi na področju slovenske fotografije. Pri svojem ustvarjanju se posveča predvsem oblikovanju, ilustraciji, fotografiji in slikarstvu.  


BREZ NASLOVA 2011, Akril in kolaž na platnu, 160 × 100 cm Slike so narejene v tehniki akrila in kolaža ter predstavljajo podobe vzete iz javnih medijev in/ali družinskih fotografij. Te so izvzete iz prvotnega konteksta in sestavljene v nove zgodbe, ki temeljijo na subjektivnem odnosu do vseh mogočih informacij in novic, ki nas dnevno preplavljajo, vabijo, zavajajo ter nam tako otežujejo trezno presojo, meglijo spomine na pristne življenjske dogodke in nas vodijo v njihov lasten svet, ki pa ni nujno naš.

URŠULA SKORNŠEK

Uršula Skornšek, je rojena 1. avgusta, leta 1988 v Celju. Obiskovala je Splošno in strokovno gimnazijo Velenje, likovna smer. Od 2007 je študentka Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani in trenutno zaključuje študij s pisanjem diplomske naloge. Sodelovala je že na več razstavah: - Večerni akt (razstava študentov ALUO), Galerija Loterija Slovenije, Ljubljana, 2011 - Resnične laži slikarstva, Galerija Kresija, Ljubljana, 2011 - Večerni Akt, KC Delavski Dom, Zagorje, 2011 - Ex- Tempore Piran, Skladišče Monfort, Portorož, 2011 - Večerna risba, Galerija Kresija, Ljubljana, 2012 - potujoča razstava Figurama, Praga, 2012 - Skicirka, Pekarna, Velenje, 2013


LUCIDNE SANJE V MEHANIČNEM SVETU 2013, video instalacija Video “Lucidne sanje v mehaničnem svetu” prikazuje več nivojev zavesti, prav tako pa našo vpetost v sistem. Video prikazuje naše podrejanje mehaniki, iskanje višjega jaza in konec koncev osebno stisko (kričečega) človeka, ki si trudi umiriti misli in se v sodobnem svetu utaplja pod pritiski.

VA LÉ R I E WO LF GA N G

Valérie Wolf Gang se ukvarja s snemanjem igranih, dokumentarnih in eksperimentalnih filmov ter fotografijo in intermedijskimi inštalacijami. Njen fokus je predvsem režija in idejne zasnove projektov ter njihova produkcija. Kratki igrani filmi in videi v režiji Valérie Wolf Gang, so bili že večkrat nominirani in nagrajeni na različnih festivalih, njene fotografije pa objavljene v večih revijah in publikacijah. Javnosti se pogosto predstavlja tudi z intermedijskimi inštalacijami, kjer raziskuje podzavest človeške psihe in se ukvarja z mislimi, skrbmi in pritiski (mladega) človeka. Zanima jo vpliv družbe na razvoj dogodkov in pečati, ki so zaznamovali in oblikovali vsakega posameznika. Trenutno pripravlja diplomsko nalogo na Visoki šoli za umetnost Univerze v Novi Gorici, svoje znanje pa je izpopolnjevala tudi na praški filmski akademiji FAMU. Razstavljala je v različnih galerijah (Palača Alvarez, Galerija Miklova Hiša, Galerija Centralna Postaja, MSUM – Muzej Sodobne Umetnosti Metelkova, Galerija Inštituta za Sodobne Umetnosti v Singapurju …), njeni videi pa so bili predvajani tudi na festivalih in v kinih (Filmski festival Motovun, IRFF Estonija, Festival neodvisnih filmov Slovenija, Dunaj Filmcasino, Pančevo Srbija, Kinodvor, Kinoteka, Kiperpipa, Tobačna 001 …). Več informacij o projektih in referencah si lahko preberete tudi na uradni spletni strani: valeriewolfgang.com


DOMAČI KANAL 2012, ohišje televizorja, pleksisteklo, fotografije, 60w žarnica, kabel, 60 × 41,5 × 22,5 cm Za izhodiščno idejo dela Domači kanal je služilo dejstvo obveznegaprehoda iz običajne (analogne) televizije na digitalne sprejemnike terposledično odlaganje “neuporabnih” televizijskih sprejemnikov na odlagališče odpadkov. Domači kanal se povezuje z izvorom in knjigami, ki pa so vendarle upodobljene na digitalni fotografiji, zato ostaja le kot “svetleča škatla” opomina.

YULIYA MOLINA

Yuliya Molina je rojena 15. Junija, leta 1983 v Mariupolu v Ukrajini. Obiskovala je Gimnazijo Koper, likovna smer. Od leta 2007 je študentka Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. V letu 2011 in 2012 je obiskovala tudi Facultade de Belas Artes da Universidade do Porto, Artes Plásticas – Escultura na Portugalskem. V letu 2010 je prejela priznanje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje za odlične študijske dosežke v akademskem letu 2009/2012. Sodelovala je že na več razstavah: - RESNIČNI HOLOGRAMI, Mesec oblikovanja, Ljubljana, Slovenija – performans in slikarska razstava (v sodelovanju s Pedro Pereira), 2012 - CONSTRUÇÃO/DESCONSTRUÇÃO, Galeria Cozinha, Porto, Portugalska – skupinska razstava, 2012 - MISSING PARTS, Hotel 555, Porto, Portugalska – samostojna razstava, 2012 - ČRNA KOCKA/MATI KOCKA, časovno omejena prostorsko-‐svetlobna inštalacija, Svetlobna gverila, Ljubljana, Slovenija – skupinsko sodelovanje, 2011 - RELACIJE, KUD France Prešeren, Ljubljana, Slovenija – skupinska razstava, 2010


Katalog pekarna 2013  

Kultura kot 5. element

Advertisement
Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you