Page 1

januar 2008

VIDEOREKORDERJI Z DISKOM • ZUNANJI DISKI • PC ZA INTERNET

! VD ZD

TELEMACHOVA POT DO MONOPOLA

cena: 6,22 EUR

ISSN 1318-1017

januar 2008, letnik 18, številka 1

www.monitor.si

Neo1973

Google Mini

Telefoni so že skoraj po definiciji »zaprte« naprave. OpenMokov Neo1973 je odprt, temelji pa na Linuxu.

Asus Eee

Podjetja si lahko že nekaj časa omislijo svoj mali Google. Strežnik Google Mini smo preizkusili tudi mi.

Asusov prenosnik Eee za 299 evrov ponuja skoraj vse, kar potrebujejo manj zahtevni uporabniki.

Video M O K S I D Z rekorderji

STRAN 20

STRAN 22

STRAN 24

2 STRAN 4

PC ZA ... INTERNET STRAN 96

Kaj potrebujemo, če nas zanima le deskanje. Tri različne sestave, tri cene.

Zunanji Moč diski blogerjev

Preizkus zunanjih diskov za izdelavo varnostnih kopij. STRAN 48

Kako pisci spletnih dnevnikov vplivajo na aktualne dogodke in kako ti dogodki vplivajo nanje. STRAN 58

HROŠČATI PROTIVIRUSNIKI


VSEBINA 4 4 6 8 10

12

14 36 36 38

UVODNIK

Leto bilo je zanimivo, Matjaž Klančar

TEHNOMANIJA Vladimir Djurdjič PISMA BRALCEV JANUARJA NA MONITORJEVI PLOŠČI PRED DESETIMI LETI IN NAPOVEDNIK NOVICE NOVE TEHNOLOGIJE M:stik Uglaševanje jeklenih konjičkov

42

NA DISK ALI DVD Igor Žbül

48

ZDamjan MEGABAJTI V ŽEPU Matičič

58 62

KO ZARJOVIJO BLOGI

Domen Savič

SPLET NA DLANI

Igor Harb

66

RED IN DISCIPLINA MED DISKI Gregor Humar

70

KAJ JE NOVEGA V VS 2008 David Vidmar

72

76 76 79 96 96

POZDRAVLJENA, VISOKA LOČLJIVOST Gorazd Ropoša

ZUNANJI DISKI

Kupec lahko izbira med ohišjem brez vgrajenega diska ali takim, ki že vsebuje disk. Še večji izziv pa je pri odločitvi o nakupu prava poplava izdelkov z različnimi vmesniki.

MOČ BLOGERJEV

Pisce spletnih dnevnikov ob posebnih dogodkih prežame skupinski duh spleta in po vsem svetu poročajo o istem dogodku, v svoje zapise pa vstavljajo še povezave do zanje najbolj vročega vira tiste novice.

MOBILNI BRSKALNIKI

Spletni brskalniki na telefonih so z uporabo različnih pristopov prišli zelo daleč, tako da danes dostop do internetnih vsebin ni več omejen na zloglasni WAP.

V prejšnji številki smo si ogledali novosti, ki jih prinaša jezik C# 3.0. Tokrat si oglejmo, kaj nam prinaša novega razvojno okolje Microsoft Visual Studio 2008. Novosti je veliko, nekatere so vidne, druge skrite očem, prav vse pa dobrodošle.

PC za internet

VARNOST

100 100

Ko se protivirusnik razblini

104 104

Telemachova pot do monopola

106 106 108 110

Grehi slovenske informatike, Matjaž Gams Elektronske knjige, drugi del, Vladimir Djurdjič Znova premešane karte, Uroš Mesojedec

112 112

HDTV ali ne?

PODROBNO

2 Monitor / januar 2008

Zlati Monitor .....................................................43 TiVoc ..................................................................44 Kako smo preizkušali .....................................46

VISUAL STUDIO 2008

PC ZA ...

Odgovorni urednik Matjaž Klančar Strokovna urednika Vladimir Djurdjič, Primož Gabrijelčič Uredništvo Uroš Mesojedec Vodja laboratorija Grega Šimenc Spletni urednik Matjaž Horvat Lektura Dora Mali

Digitalni videorekorderji so prinesli popolnoma nov način gledanja televizije. Na tokratnem preizkusu smo ocenili devet kombiniranih modelov.

Kaj storiti, če se moramo lotiti particij na naših vedno večjih diskih? Katero orodje bo najboljše?

ZASTONJ JE BOLJE

PRO ET CONTRA

VIDEOREKORDERJI Z DISKOM

UREJEVALNIKI PARTICIJ

Defragmentatorji Hitrejši zagon

MNENJA

JANUAR 2008

ORODJA ZA DVD VIDEO

Video DVDji so danes povsod, tudi taki, ki si jih izdelujemo sami. S povsem digitalnimi vsebinami in vse bolj zmogljivimi računalniki slednje sploh ni več težko. Še posebej, če imamo na voljo tudi dovolj zmogljiv program, ki omogoča tako izdelavo.

Oblikovanje, računalniška grafika in stavek Peter Gedei Tehnični urednik Grega Kropivnik Fotografije Peter Gedei, fotoarhiv Monitorja Naslov uredništva Monitor, Dunajska 51, 1000 Ljubljana, tel.: (01) 230 65 00 faks: (01) 230 65 10, e-pošta: urednistvo@monitor.si Monitor v spletu http://www.monitor.si Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Vse gradivo v reviji Monitor je last družbe Mladina d.d. Kopiranje ali razmnoževanje je mogoče le s pisnim dovoljenjem izdajatelja.

Izdajatelj Mladina d.d., Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana, davčna številka: 83610405 Direktor Andrej Klemenc Marketing tel.: (01) 230 65 24 e-pošta: marketing@monitor.si

Naročnine in prodaja tel.: (01) 230 65 31 e-pošta: narocnine@monitor.si Tisk Schwarz d.o.o., Ljubljana naklada: 8.400 izvodov Distribucija Delo Prodaja d.d., Ljubljana

Poštnina za naročnike plačana pri pošti 1102, Ljubljana. V ceno izvodov v maloprodaji s priloženim DVDjem je vključen DDV v višini 20%, v ceno ostalih izvodov pa DDV v višini 8,5%. ISSN 1318-1017

Revija Monitor posebej odličnim izdelkom pri svojih preizkusih podeljuje priznanje »zlati Monitor«. To je priznanje za konkretni izdelek na konkretnem testu. Zato lahko uporablja zlati Monitor v propagandne namene vsako podjetje, ki ta izdelek trži, s tem da jasno navede, v kateri številki Monitorja je bil objavljen test in kateri izdelek je prejel priznanje.


20

PREIZKUSI

20 OpenMoko Neo1973 OPENMOKO NEO1973 Telefoni so že skoraj po definiciji »zaprte« naprave. OpenMokov Neo1973 je odprt, temelji pa na Linuxu.

22 Google Mini 24 Asus Eee PC 4G 25 Panasonic PT-AE2000 26 Windows Server 2008 29 Motorola Q9H 29 Matematika v Wordu

GOOGLE MINI Podjetja si lahko že nekaj časa omislijo svoj mali Google. Strežnik Google Mini smo preizkusili tudi mi.

30 OpenWRT 31 Disk SSD 32 RockBox za iPod 33 Thecus N299 NAS 34 MSI GeForce 8800GT

83

84 84

NAJBOLJŠI IZDELKI PRENOSNI RAČUNALNIKI MSI PR 200x

85

Dell XPS M1330

86

Samsung R60plus

86

Dell Inspiron 1520

87

Acer Aspire 5720-302G16

87

MSI EX600

88 88

LASERSKI TISKALNIKI Epson AcuLaser C3800

89

Samsung ML-1630 in SCX-4500

91

Nashuatec SP5100n

92 92

DIGITALNI FOTOAPARATI Sony Alpha 700

94

Canon PowerShot G9

94

Ricoh Caplio 100GX

95

Panasonic DMC-FZ18

95

Ricoh Caplio 500G Wide

Naročanje na revijo Monitor

Revijo Monitor lahko naročite tako, da plačate letno naročnino in jo od naslednje številke naprej prejemate na želeni naslov. • Fizične osebe imajo 25 % popusta na polno ceno. • Naročite se lahko z naročilnico, ki je vpeta v vsako številko revije, po telefonu, po faksu, ali po elektronski pošti narocnine@monitor.si. • Plačilo je mogoče tudi s plačilnimi karticami. • Naročnina se plačuje enkrat letno. Če naročnik ne zahteva odpovedi, se naročnina podaljša za naslednje obdobje. • Odpoved je možna pisno ali po telefonu. • Vse dodatne informacije lahko dobite po telefonu (01) 230 65 31 ali po elektronski pošti narocnine@monitor.si.

DELL XPS 1330 Dellova družina računalnikov XPS je namenjena zahtevnejšim uporabnikom, saj gre za naprave, zasnovane za navdušence nad igricami in večpredstavnostjo.

SAMSUNG ML-1630 IN SXC-4500 Nekateri izdelovalci strojne opreme so spoznali, da je zunanji videz naprave lahko pri številnih kupcih (četudi ne gre za predstavnice nežnejšega spola) odločilen za nakup izdelka.

SONY ALPHA 700 Alpha 700 se uvršča razred više kot model 100, namenjena pa je tako profesionalnim uporabnikom kot zahtevnejšim ljubiteljem.

Seznam oglaševalcev AM MEDIA ...............................................111 MASTERLINE.............................................75 RECAL .......................................................47 APC ...........................................................13 MIKROING TRADE .....................................78 RGL ...........................................................69 ASBIS.......................................................... 5 MIKROPIS HOLDING ................................. 41 SI.MOBIL.........................................OVITEK 4 CIKLUS........................................................ 9 MOBINET ................................................109 SITECH ......................................................19 D-LINK ........................................................ 7 NAJDI.SI .................................................103 VIBOR .......................................................23 HEWLETT-PACKARD .......................OVITEK 3 NIKON .............................................OVITEK 2 XENON FORTE ............................................. 1 INFINITI .....................................................57 RADIO ŠTUDENT ............................ 25,27,28 ŽIT .............................................................82

Monitor / januar 2008 3


UVODNIK

Leto bilo je zanimivo

Z

Matjaž Klančar odgovorni urednik matjaz.klancar@monitor.si

»

K boju med mobilnimi ponudniki je na koncu pripomogel celo »zloglasni« Applov iPhone, ki so se ga v Tušmobilu zaradi promocije odločili prodajati nekoliko nenavadno, skorajda na črno, vsekakor pa »na sivo«.

4 Monitor / januar 2008

Leto je naokrog, minilo je, kot bi mignil. No, pravzaprav bo »naokrog« 14 dni po objavi tega uvodnika, saj smo se potrudili iziti še pred finalom tokratnih decembrskih praznikov. Skratka, čas za rekapitulacijo, povzetek računalniškega dogajanja v letošnjem letu. Kaj nas je pri Monitorju najbolj motiviralo, o čem smo pisali in o čem se je v svetu IT najbolj govorilo. ačetek leta je bil popolnoma v znamenju Microsoftove Viste in novega Office 2007. Predvsem za prvo trenutno kaže, da se bo izkazala za tržni polom, saj je uporabniki in celo prodajalci strojne opreme ne marajo preveč. Nekateri izmed slednjih so celo spet uvedli prodajo prenosnikov z nameščenim preizkušenim Windows XP in celo sam Microsoft je moral predvideni rok, ko bo nehal izdelovati Windows XP, premakniti v prihodnost. Razlog za to je pravzaprav preprost – Vista računalnike upočasni, za delo zahteva veliko več pomnilnika, grafični učinki (ki daleč zaostajajo za tistimi v MacOS X) pa zahtevajo drago grafično kartico. Res, premore odličen iskalnik, kaj več pa povprečen uporabnik bolj ali manj ne bo opazil. Žal. Stanje z Office 2007 je sicer boljše (ali pa smo že navajeni, da se novi Office zadnje čase ne »prijemljejo« prav hitro), vendar tudi tu ni opaziti pretiranega navdušenja. Predvsem zato, ker povprečni uporabniki čisto lepo shajajo tudi z Office 2003 (ali XP ali 2000 ali celo 97 …), in to na veliko manj zmogljivih računalnikih. In da, tudi sam sem oba paketa sčasoma odnamestil in ugotovil, da prav ničesar ne pogrešam in da imam kar naenkrat pravzaprav čisto spodobno hiter računalnik … Začetek leta je bil tudi v znamenju uvedbe evra, ki se je iztekla presenetljivo dobro, glede na strahove, o katerih smo poslušali konec leta 2006. Pravzaprav podobno, kot se je izkazalo za prehod na leto 2000 … Le banke so pri prehodu zapostavile e-uporabnike in svoje e-banke za čas nadgradnje enostavno odklopile iz interneta. To je v času 24-urne povezanosti nepojmljivo. Spomladi smo uporabniki xDSL dočakali nadgradnjo sistema IPTV, ki ga je predstavil SiOL (oz. po novem Telekom, saj je matica svoje hčerinsko podjetje dokončno integrirala pod svoj plašč) in – razočaral. Novi sistem, ki je v rabi še danes, je sicer vsebinsko res zelo poln, saj ponuja dober pregled na programom in premore celo opise programov, vendar je skorajda neznosno počasen, poleg tega zahteva nove vmesniške naprave (set top box), ki jih uporabniki ne dobijo zastonj. Da o tem, da je omrežno snemanje programa zaradi omejitev bolj ali manj neuporabno, ne govorimo. In, da, od že davno obljubljene televizije HD še vedno ni nič. Kar pa ne drži za konkurenčni T-2, ki ima v programu kar nekaj programov HD (za doplačilo celo Discovery HD), zelo dobro urejeno video knjižnico (bolje od SiOLa), predvsem pa zelo hitro rastoče optično omrežje. Boj med ponudniki interneta, proti koncu leta pa tudi med mobilnimi ponudniki, je tudi sicer ena izmed prevladujočih usmeritev tega leta. K slednjemu je na koncu pripomogel celo »zloglasni« Applov iPhone,

ki so se ga v Tušmobilu zaradi promocije odločili prodajati nekoliko nenavadno, skorajda na črno, vsekakor pa vsaj »na sivo«. O tem več v tokratnih novicah. In ko sem že omenil visoko ločljivost, ta se je letos pokazala kot tehnologija zelo bližnje prihodnosti. Tako smo v tej smeri letos preizkusili televizorje LCD, ki so vsi po vrsti vsaj HD Ready, počasi pa zmerne cene silijo tudi na področje televizorjev FullHD. Ta »zmernost« ima pri projektorjih zaenkrat še neko drugo razsežnost, vendar smo tudi tu opazovali korenito znižanje cen, predvsem pa izredno kakovost gradiva HD, ki smo si ga ogledovali na velikih platnih. In če naj dodam še nekaj samopromocije – k slednjemu (gradivu HD, namreč) smo nekaj pripomogli tudi v Monitorju, saj smo jeseni začeli svoj Monitor TV (ki je tudi sicer novost letošnjega leta) snemati v ločljivosti HD oz. 1080i. In ugotovili, da je to za današnjo strojno opremo kar velik podvig, celo pri predvajanju končnega posnetka, ki ga zato na DVDju (in po novem v spletu!) ponujamo tudi v običajni ločljivosti PAL. Naj omenim še prispevek o robustnosti prenosnikov v majskem Monitor TV, pri katerem smo se med snemanjem res zelo zabavali. V praksi in pred kamero smo namreč preizkusili, kaj se zgodi, če nam prenosnik pade na tla ali pa ga morda polijemo s kavo. Prepričan sem, da se s tako resnimi stvarmi doma ne boste hecali, in morda je bil prav zaradi tega ta posnetek deležen velike pozornosti. Kot rečeno, ogledate si ga lahko tudi v spletu – www.monitor.si/monitortv. Za konec naj opozorim še na nekaj rubrik, ki smo jih uvedli v letošnjem letu in na katere smo ponosni. Rubrika Zastonj/ceneje je bolje pokriva področje manjših programskih nadomestkov za orjaške programske pakete, v katere so se izrodili nekoč vrhunski program(čk)i, kot so Nero, ACDSee in podobni. Zaradi svoje orjaškosti in zapletenosti si skorajda zaslužijo, da jih zamenjamo. V rubriki Podrobno se nadrobno lotevamo telekomunikacij, ki so tudi letos ena od rdečih niti naše realnosti IT. Kakšne monopole (oz. njih izrabe) smo imeli v preteklosti, kako se država ni odzvala nanje ter kakšni monopoli nastajajo danes in kako se država nanje še vedno ne odziva. In najnovejša pridobitev, rubrika PC za …, v kateri svetujemo pri nakupu tistega, zaradi česar se je vse skupaj pravzaprav tudi začelo – računalnikov. Rubrika, ki je namenjena bralcem, ki so računalniško nekoliko manj »hard core«, in ki vedno postreže z nekaj zgledi priporočenih sestav za določeno področje rabe. Upam, da vam je in bo v korist. Naj sklenem – srečno novo leto in vesele praznike, po novem letu pa se beremo naprej!


TEHNOMANIJA

Vladimir Djurdjič strokovni urednik

Tehnomanija

Apple iPhone je počasi na voljo tudi na trgih zunaj ZDA. Toda več kot očitno ne dovolj hitro za številne navdušence v državah, kjer si Apple še ni izbral partnerja. Zato so se nekateri spretni trgovci odločili obiti uradne kanale, kar sicer v računalniški industriji ni nič nenavadnega. Denimo v Singapuru, vendar se je Apple hitro odzval in zagrozil s sodnim pregonom. Prav zanimivo bo videti, kaj se bo zgodilo v Sloveniji, kjer so Tušmobil in nekateri drugi trgovci že pripeljali nekaj iPhonov. Če analitiki napovedujejo v prihodnosti nekoliko počasnejši razvoj osebnih računalnikov, ki so več kot očitno že doživeli svoj vrhunec, pa je še precej prostora za evolucijo pametnih telefonov. Kako daleč bodo šle te žepne naprave, jasno kaže napoved Nokie o zmožnosti celo predvajanja video posnetkov v visoki (HD) ločljivosti, podatki pa se bodo prenašali prek brezžičnih omrežij prihodnosti. Da ne gre zgolj za znanstveno fantastiko, dokazujejo nekateri prototipi družbe Texas Instruments, ki že predvajajo take video posnetke. Bitka med standardi HD DVD in bluray je več kot zgolj vroča tema v Hollywoodu. Večina odločitev pa se seveda dogaja daleč od oči javnosti. Kako napeto je, dokaj nazorno prikazuje odprto pismo uglednega producenta Michaela Baya (Transformers, The Island, Pearl Harbor …), ki je neposredno obtožil Microsoft, da ima skrivni načrt. Po njegovih trditvah naj bi bila podpora HD DVD zgolj krinka, v resnici pa si želijo, da bi spodletelo tako HD DVD kot blu-rayu. Ko bi se to zgodilo, bi imeli prosto pot za distribucijo filmov prek spletnih storitev, tam pa bi se razdelitev prihodkov precej spremenila v prid lastnikom spletnih dveri, ki bodo imeli koncesijo. Vdori v računalniške sisteme ubirajo nove in nove poti. Najbolj nenavaden, po svoje pa tudi srhljiv je podatek, da je hekerjem nedavno uspelo dešifrirati protokol, s katerim Microsoftove brezžične tipkovnice pošiljajo podatke sprejemnikom, priključenim na računalnik. Tako lahko z ustreznim programom v bližini računalnika preberemo vse, kar uporabnik tipka v računalnik. Če ste bolj nezauplji-

6 Monitor / januar 2008

vi, nikar ne zavrzite svoje stare tipkovnice, ki je na računalnik še priključena s kablom. Projekt One Laptop Per Child žanje prve rezultate. Perujska vlada je naročila 260.000 računalnikov za otroke v svoji državi, mehiški milijonar pa bo revnim Mehičanom podaril 50.000 računalnikov. Podobna naročila so prišla tudi iz Ugande in Mongolije. Zanimivo, da se medtem Microsoft na vse načine trudi, da bi v prenosnike OLPC namestil Windows XP. Toda na poti imajo resne težave, saj ima OLPC le 1 GB pomnilnika in nima diska, Microsoft Windows XP pa nikakor noče delovati brez vsaj 2 GB prostora. Zadevo bi najbrž prej rešili, če bi se nehali ukvarjati s krčenjem operacijskega sistema in bi namesto tega raje podarili vsakemu prenosniku ta dodatni GB pomnilnika. Microsoftu se še poznalo ne bi. V četrtem filmu Umri pokončno (Die Hard) se igralec Bruce Willis spoprijema s teroristi, ki prek interneta prevzamejo nadzor nad celotno infrastrukturo sodobne civilizacije. Domišljija nima meja, toda kot kaže, v tem filmu ni vse izmišljeno. V poročilu družbe McAfee, ki temelji na podatkih organizacij NATO, FBI in britanske SOCA, naj bi se vlade po

»

Po predlogu zakona, ki je pravkar v razpravi v Franciji, bi država imela pravico izključiti internetno povezavo vsem, ki bi jih zalotili pri nelegalni izmenjavi datotek.

svetu vse bolj posluževale vohunjenja in vdiranja v ključne sisteme drugih držav prek interneta. Najbolj agresivni so Kitajci, toda s to dejavnostjo se menda ukvarja več kot 120 držav. Zanimivo, da poleg pridobivanja podatkov marsikje postavljajo tako kot v filmu latentne povezave, prek katerih bi lahko po potrebi prevzeli nadzor nad infrastrukturo, najpogosteje električnim omrežjem. To, kar se je še pred kakim desetletjem zdelo nepojmljivo, je postalo resničnost. Veliki izdelovalci, ki so bili nekoč ostri nasprotni-

ki, so v dobi internetne prevlade postali partnerji, celo zavezniki. Še pred kakim desetletjem bi se zdelo povsem nemogoče, da bi, denimo, Sunov Solaris deloval na IBMovih velikih računalnikih. Prav to pa je od nedavna mogoče. V časih virtualizacije, ko je domala povsem vseeno, kakšna je strojna oprema, na kateri deluje programska oprema, je to lep dokaz, da je mogoče tudi to, kar se je še pred časom zdelo nemogoče. Francija je prva država, ki se je odločila resneje nastopiti proti internetnemu piratiziranju. Po predlogu zakona, ki je pravkar v razpravi, bi država imela pravico izključiti internetno povezavo tistim, ki bi jih zalotili pri nelegalni izmenjavi datotek, zlasti filmov in glasbe, za katere niso plačali. V ta namen naj bi ponudnikom internetnega dostopa naložili spremljanje in poročanje o dejavnosti uporabnikov, to pa seveda obenem pomeni, da bodo lahko nadzorovali celotno početje svojih državljanov po internetu. Ponudniki interneta naj bi tako uporabnike najprej opozorili na nedovoljene dejavnosti, če pa ne bo odziva, bodo morali ukiniti račun. Zagovorniki osebnih svoboščin so se seveda že uprli. Vsem je znano, da poplavi brezplačnih spletnih storitev večinoma tesno sledi poplava spletnih oglasov. Toda spletno oglaševanje se v prihodnje žal ne bo omejilo samo na obisk spletnih strani. Adobe je začel preizkušati nov sistem oglaševanja, ki bo založnikom omogočil vključitev oglasov v dokumente PDF. Oglase bodo posredovali strežniki in jih objavljali v pasici ob samem dokumentu. Adobe se je že povezal z družbo Yahoo, ki bo prvi ponudnik oglasov. Odprta koda je v Evropi naletela na plodna tla. Po raziskavi Evropske unije skoraj 70 % razvijalcev odprtokodnih izdelkov prihaja iz Evrope. Toda na stari celini smo to doslej zelo slabo izkoristili, saj obenem skoraj 90 % zaslužka iz naslova odprte kode poberejo ZDA. Zato EU pripravlja številne korake, kako naj bi zadržali evropske programerje v Evropi. Raziskava je obenem pokazala, da smo v Evropi precej dvolični. Javne ustanove so uradno naklonjene odprti kodi, v praksi pa kvečjemu nevtralne, pogosto pa še vedno izbirajo pretežno komercialne izdelke.


PISMA

Pišite nam na urednistvo@monitor.si.

Še o servisu Blackberryjev Pravkar sem prebral uvodnik v novembrski številki vaše revije in bi vam rad na kratko opisal svojo izkušnjo z Blackberryjem. Najprej naj povem, da me to, da ni vmesnika v slovenščini, ne moti, ker vedno uporabljam angleščino. Pač stvar navade. Marca sem pri Simobilu sklenil naročnino Blackberry bussines in kupil BB 8700v. Po dobrih treh mesecih je kolesce (»scroll whell«) odšlo v tehnološka nebesa. Klic v Simobilov servis in dogovor, da dobim nadomestni telefon. Ko sem čez dva dni prišel tja, mi je serviser povedal, da telefona ne bodo popravljali in da naslednji dan dobim novega. Mirno je še dodal, da nima nadomestnega aparata. Po mojem norenju, da ne morem biti brez, je od nekod privlekel BB 7250, za katerega se je pozneje, ko sem zapustil servis, izkazalo, da je z njim nekaj narobe, saj pošte nikakor ni bilo možno aktivirati, med klicem je kar naprej prekinjal itd. Ampak ok, naslednji dan sem dobil nov telefon in srečno sem odpeketal v sončni zahod. Oktobra se mi je zgodba s pokvarjenim kolescem ponovila. Tokrat so mi telefon zamenjali v pol ure in brez vprašanj, ker se me je serviser spomnil in verjetno ni več hotel imeti opravka z mano :) Problem pa nastane pri Simobilu drugje. Zavajanje potrošnika. Ko sem takrat marca prestopil od Mobitela k njim, mi je bilo rečeno, da lahko v obdobju dveletne vezave kupim dva telefona, torej prvega, drugega pa pol leta po datumu podpisa pogodbe, s tem da se mi naročnina ne podaljša. Ko sem si pred tremi tedni hotel omisliti BB 8800, pa sem doživel hladen tuš. Da bi lahko kupil nov telefon, bi moral najprej odplačati nekaj čez 100 evrov za starega, potem pa bi lahko vzel novega, pri čemer dveletna pogodba začne teči na novo od datuma nakupa novega telefona. Katastrofa. No, upam, da vas nisem preveč utrudil s tem pismom. ;) Simon

PC za ... video Sem naročnik vaše pohvale vredne revije, ker pa sem ljubitelj video obdelave (kot hobi) morda pogrešam kaj več člankov na to temo. Prosil bi vas za nasvet pri izbiri PC (komponent), da bi zadeva delovala dokaj hitro za video montažo, posebno za HD. Video posnetke obdelujem z Avid Liquid 7 in Studio 11. Marko Dokaj podrobno smo o naših težavah s HDV, tudi strojnih, pisali v članku Kako je nastajal Monitor TV HD v septembrski številki. 8 Monitor / januar 2008

Se bomo pa s tematiko zagotovo pozabavali tudi v eni prihodnjih številk, v rubriki “PC za ...”.

Fotografije po okvari diska Na mojem prenosniku je prišlo do okvare diska. Okna XP so mi ponudila možnost pregleda diska in obnove datotek. Potrdil sem ukaz in nekaterih fotografij od takrat ne morem več odpreti. Disk računalnika sem zamenjal, fotografije pa shranil na CD. Originalnega diska nimam več. Te slike so še vedno v formatu JPG in primerno velike, vendar se ne dajo odpreti. Ali je kak način, da jih »popravim«? Miodrag Če se je pokvaril disk, določeni sektorji na njem najverjetneje niso več (bili) berljivi. Poskus obnove datotek je bil zato le delno uspešen – tam, kjer »popravljalcu« ni uspelo pravih podatkov pravilno zapisati v datoteke JPG, je zapisal »neumnosti«. Takih datotek žal ne morete bolje popraviti.

Iz fotografij v filmček Iz fotografij, posnetih v enakih časovnih presledkih (npr. vsakih 10–15 min.), bi želel izdelati film, ki bi se predvajal nekaj sekund. Npr. posnetek odpiranja cveta. Ali mi lahko priporočite kak program, v katerem bi to enostavno naredil? Mojmir Taka opravila ponavadi zmorejo boljši urejevalniki in pregledovalniki fotografij. Zelo dobro ima to npr. urejeno ACDSee. Vsaj za zadnjo, deseto različico lahko to potrdimo.

Kateri LCD? Odločam se za nakup 22-palčnega monitorja LCD. V vaši reviji sem si ogledal preizkuse. Naziv »zlati Monitor« ste podelili 22-palčnemu Viewsonicu vg2230wm. Nekateri pa so mi svetovali tudi 22-palčni Mirai DML-522W100. Zdaj se odločam med tema dvema! Mirai je za približno 100 evrov cenejši. Kaj mi svetujete oziroma priporočate!? LCD bi potreboval za domačo rabo računalnika, gledanje filmov, igre ... Alex Žal pri monitorjih velja, da jih je brez fizičnega preizkusa nemogoče oceniti. O omenjenem Miraiu torej težko rečemo karkoli ...

Prenosnik za gozdarje Vašo revijo berem redno, toda v naslednjih dneh ne morem do svoje zbirke. Zato vas lepo prosim za nasvet oziroma priporočilo, kateri

prenosni oziroma ročni računalnik bi po vašem mnenju najbolje izpolnil naslednje zahteve, oziroma na koga naj se obrnem za nasvet: • delo v gozdu, brez vira električne energije, • delo vse leto (vročina, padavine, mraz, veter, vlaga …), • nečistoče (umazane roke, blatni prsti …), • obvezen COM PORT, • nošenje od avtomobila do mesta uporabe – čim lažji (diagonala npr. 12 palcev, največ 14 palcev), po možnosti v kovčku (kovček se, recimo, postavi na blatna tla, prenosnik pa lahko uporabljamo, medtem ko je v kovčku), • dolgo trajanje baterije + dodatna baterija (morda možnost vgradnje dodatne baterije v kovček), • dobra vidljivost na zaslonu tudi ob neposredni sončni svetlobi, • delo brez dodatne miške, • dolga garancija in hitra dobava rezervnih delov. Andrej, Gozdarski inštitut Slovenije Po nam znanih informacijah računalnike za težko terensko delo prodajata dve podjetji. Prvo je Ržišnik in Perc iz Šenčurja pri Kranju, www.rzisnik-perc.si, ki zastopa znamko General Dynamics. O preizkusu enega izmed njihovih modelov si lahko preberete tu: www.monitor.si/clanek/general-dynamics-gobook-xr-1/ Drugi taki računalniki so iz podjetja Panasonic, prodaja pa jih podjetje Xenya, www.xenya. si. Žal teh računalnikov nismo preizkusili, saj se nam jih uvoznik ne upa posoditi ;) Predlagamo pa tudi branje zanimivega članka o vzdržljivosti prenosnikov, najdete ga tule: www.monitor.si/clanek/ce-se-zgodi-nepredvideno/

Zakaj ni najzmogljivejšega Linksysa Sem bil že kar v pričakovanju, kdaj se bodo novi usmerjevalnik Draft N znašli na vašem preizkusu. Zanima me, zakaj niste na preizkus uvrstili Linksysovega najboljšega usmerjevalnika, glede na to, da sta bila preizkušena D-Linkov in Netgearov model, oba z vrha ponudbe. Zelo me zanima, kako bi se odrezal Linksys WRVS4400N, ki je tudi gigabitni in višjega ranga kakor preizkušeni WRT150N. Ga morda niste mogli dobiti? Res je dražji od obeh, a zanima me, ali je v primerjavi z D-Link vreden svojega denarja, torej ali je tudi boljši. Peter Kar se tiče usmerjevalnikov Linksys – v začetku nam je dobavitelj obljubil, da bo pravočasno


dostavil model WRT-350N, ki je Linksysov trenutno najzmogljivejši usmerjevalnik iz serije DraftN 2.0. Žal pa se dobava potem ni zgodila pravočasno, zato smo preizkusili drug ustrezen model, ki je bil na voljo – WRT150N. Ker modela 350N nismo preizkusili, težko rečemo karkoli o njegovih zmogljivostih.

Malo več sproščenih izrazov, prosim Kljub temu da mogoče ne sodim v ciljno skupino vaše revije (saj se z računalniki in drugo tehnologijo ne ukvarjam niti profesionalno niti ljubiteljsko, ampak bolj kot z nujnim zlom), si jo rada preberem, če me pritegne kakšen naslovni članek. Rada bi pohvalila uporabne teme, ki se jih lotevate. Cenejše tiskanje z neoriginalnimi kartušami, LCD televizorji in podobno so namreč teme, ki se tičejo prav vseh nas, ki ne živimo ravno v srednjem veku. Morda se sploh ne zavedate, koliko sta bralcu, kot sem jaz, pomembna razumljivost in berljivost članka. Vam oboje dobro uspeva. K temu veliko prispeva dostopen, poljudnoznanstven in nenazadnje simpatičen slog pisanja, ki pa kljub temu ne izgubi na svoji strokovnosti. Izrazi, kot so npr. oživljanje izpraznjenih kartuš, kirurška premestitev čipa, otroške bolezni zgodnjih televizorjev in raztegnitev zvoka po prostoru, besedilo dobro približajo bralcu, ki ni doma v tehničnih vodah, pa tudi ostalim, ki cenijo zanimiv in dinamičen članek. Sedaj pa k moji edini kritiki: kaj je z vsemi temi navednicami? V člankih jih kar mrgoli povsod tam, kjer vam uspe najbolj prijeten in sočen slog. Kot bi se svoje berljivosti sramovali. Upam, da ne mislite, da z dostopnim slogom izgubljate na strokovnosti. Kvečjemu obratno. Zato le nadaljujte s svojo iskrivostjo pri pisanju, z navednicami pa začnite malo bolj varčevati, saj se vam ni potrebno skrivati za njimi. Martina

Kako do vsebine datotek BIN Pred kratkim sem nekaj potegnila iz interneta, pa je bilo v formatu .bin, ki ga ne morem odpreti. Zanima me, kateri program naj uporabim in ali je na voljo v prosti različici. V formatu BIN je med drugim zelo veliko dobrih iger ... Nina Datoteke .BIN (in pripadajoče .CUE) so »slike« plošč CD ali DVD. Potrebujete program, ki jih zna zapisati na CD/DVD (npr. CDRWIN - www.goldenhawk.com/cdrwin.htm, pa tudi Nero), ali pa program, ki jih zna »prirediti« diskovni črki, najboljši bo Daemon tools (www.daemon-tools.cc). Zavedati pa se morate, da gre seveda za piratske različice »iger« ...

Krajevna povezava na SiOLovem modemu Imam modem SiOL (s štirimi izhodi) in na njem dva PCja. Tretji izhod je povezan na brezžični modem, ki ga občasno uporabljam za brezžično povezavo s prenosnikom. Rad bi s prenosnikom in PCjem izmenjeval mape itd. Ne vem, kako bi jih povezal v skupno omrežje ... Kristjan Na »brezžičnem modemu«, s čimer verjetno mislite brezžični usmerjevalnik, bo treba nasta-

viti delovanje v načinu dostopna točka. To storite tako, da na prenosniku odprete spletni nastavitveni vmesnik usmerjevalnika (navodila za to poiščite v dokumentaciji, ki ste jo prejeli ob usmerjevalniku, saj se postopek med različnimi modeli razlikuje). Nato v nastavitvah LAN poiščete možnost strežnik DHCP in jo izklopite. Nato morate še omrežni kabel, ki povezuje modem SiOL in vaš usmerjevalnik, iz vtičnice WAN na usmerjevalniku prestaviti na LAN (če tega še niste storili že ob priklopu naprav). Računalniki bi se potem z nekaj sreče že morali v omrežju »videti« med seboj. Poizkusite poklikati omrežno soseščino in poiskati preostale računalnike v omrežju.

Padec brezžične povezave Občasno uporabljam brezžično povezavo s prenosnikom. Dogaja se mi sledeče: normalno deskam po internetu, začasno dam prenosnik v spanje (stand by), ko ga spet zbudim, pa se ne morem več povezati v internet, čeprav je povezava z brezžičnim usmerjevalnikom aktivna. Kaj bi lahko bilo narobe? Imate kakšno idejo? Kristjan Verjetno je težava v gonilniku za brezžično povezavo, ki po prebujanju računalnika ne prebudi tudi brezžične kartice in zato omrežna povezava ne deluje več. Poizkusite v internetu poiskati no vejšo različico ustreznega gonilnika.

Najlepša hvala za tako blago kritiko ;), trudili se jo bomo upoštevati.

Ali lahko zbrišem? Za brisanje datotek uporabljam program CCleaner. Ta včasih najde in izbriše tudi datoteko C:\WINDOWS\system32\wbem\Logs\ wbemcore.log Čemu služi ta datoteka? Miha Brskanje po Googlu najde, da gre vsekakor za dnevniški zapis (datoteko log), in sicer servisa WMI. Več o tem servisu: www.microsoft.com/technet/scriptcenter/guide/sas_wmi_dieu.mspx?mfr=true Ker gre le za dnevniški zapis, seveda ni nič narobe, če jo zbrišete. Monitor / januar 2008 9


MONITORJEV DVD

Januarja na Monitorjevi plošči L

eta 2008 bomo Monitorjeve plošče izmenično izdajali v dveh oblikah. Na prvi, ki ste ji priča tokrat, bo namesto množice manjših orodij manjše število časovno omejenih programov, ki zasedajo večje diskovne zmogljivosti. Gre predvsem za profesionalna orodja, ki so praviloma zelo zmogljiva, zato zahtevajo tudi zmogljive sistemske vire. Tokrat vam ponujamo šopek profesionalnih orodij programske hiše Adobe. Vsaka druga plošča pa bo sestavljena podobno kot dosedanje, na njej bo torej pestra ponudba najrazličnejših programov, večji poudarek pa bo na eni izmed skupin orodij.

Kdo ne pozna Adoba? Med orodji za obdelavo fotografij omenimo Lightroom, ki ga praviloma uporabljajo profesionalni fotografi, saj je namenjen obdelavi posnetkov v zapisu RAW. Poleg tega je lahko tudi izjemen pripomoček pri organizaciji zbirke fotografij, ki ga lahko uporabljajo tudi manj zahtevni uporabniki. Omogoča sodobne prijeme

Adobe je dokončno prevlado na trgu večpredstavnih orodij dosegel z nakupom Macromedie, ki ga je zavihtela tudi na vrh ponudnikov orodij za spletni razvoj. Pod okriljem Adoba

Na naslednjem DVD ne spreglejte: • protivirusna zaščita, • Trije mušketirji (The Three Musketeers).

je tako tudi Dreamweaver, de facto standard med orodji za razvoj spletnih strani, ki ga uporablja širok krog uporabnikov. Omogoča preprost pristop pri razvoju spletnih strani in aplikacij, obenem pa zagotavlja združljivost s spletnimi standardi. Podpira in vodi uporabnika, ko njegovo znanje raste, spletne tehnologije pa napredujejo, saj vedno znova uvaja nove tehnike in metode razvoja spletnih strani.

Beyond the Red Line

pri delu s ključnimi besedami in drugimi metapodatki, ponuja pestro paleto nastavitev za fotografije in omogoča izdelavo kakovostnih diaprojekcij, izpisov in spletnih galerij. Adobe Premiere Pro CS3 je najbolj razširjen program za nelinearno obdelavo videa, ki se je skorajda uveljavil kot standard na svojem področju. Zmogljiva orodja za obdelavo videa in zvoka v realnem času omogočajo popoln nadzor nad celotno produkcijo. Uporabljajo ga številni filmski studii, z njim pa so si pomagali tudi ustvarjalci filma Superman Returns in Madonnine turneje Confessions Tour. 10 Monitor / januar 2008

Monitor je na voljo v različici s priloženim DVD in brez njega. Obe sta na voljo tako v prosti prodaji kot naročnikom. Za kakršnakoli vprašanja vam je na voljo naš naročniški oddelek – narocnine@monitor.si, (01) 230 65 31 .

Lansko leto Monitorjevih plošč smo sklenili z igro Battlestar Galactica, ki je bila takrat še čisto sveža. Tokrat predstavljamo nekaj mesecev starejšo igro Beyond the Red Line, ki jo prav tako navdihuje nadaljevanka Battlestar Gallactica, vendar jo razvija in ponu-

Rambo S serijo akcijskih filmov o vietnamskem veteranu Johnu Jamesu Rambu se je glavni igralec Silvester Stallone dokončno uveljavil kot svetovno znan hollywoodski zvezdnik, kar je napovedal že z likom Rockyja Balboe v nizu filmov o boksarski legendi. Prvi Rambo (First Blood) je posnet po istoimenski knjižni predlogi Davida Morrella, vendar se zgodbi v marsičem razlikujeta. John James Rambo je veteran vietnamske vojne, ki je služil v specialnih silah kopenske vojske ZDA (zelene baretke) in za zasluge prejel najvišje odlikovanje ameriške vojske – Medal of Honor. A ko se vrne iz vojne, najprej spozna, da je edini preživeli iz svoje enote, preostali Američani pa se za vojne veterane ne zmenijo. Ker ima dovolj poniževanj v lastni domovini, se odloči, da bo udaril nazaj. Rambo je 25 let po predvajanju prvega filma še vedno priljubljena ikona, ki so jo ustvarili trije filmi v 80. letih prejšnjega stoletja, prihodnje leto pa pričakujemo še četrtega, ki se bo imenoval kar Rambo. Najdemo ga tudi v animiranih serijah in računalniških igrah ter igrah za mobilne telefone.


Adobe Photoshop CS 3 Adobe Photoshop je program, ki ga verjetno ni treba posebej predstavljati. Velja namreč za daleč najbolj razširjeno orodje za obdelavo bitnih slik in fotografij, ki ga uporabljajo tako profesionalci kot tudi domači uporabniki, vsebuje pa velikansko število orodij za risanje, prilagajanje barv in filtrov. Na DVD smo uvr stili najnovej šo različico CS3, ki prinaša prenovljen uporabniški vmesnik, izboljšano orodje Adobe Camera RAW, orodje za hitro označevanje in številne druge novosti. Photoshop je temelj sodobnega oblikovanja, ne glede na ciljni medij, njegova priljubljenost pa se zrcali tudi v pogovornem jeziku. V angleščini tako pogosto naletimo na glagol »to photoshop«, ki ima popačene izpeljanke tudi v slovenščini (»fotošopati«), pomeni pa retuširati oz. obdelovati slike.

ja skupina zanesenjakov. Po mnenju poznavalcev so navdušenci močno presegli uradno izvedenko igre in zdaj imate priložnost, da se o tem prepričate tudi sami. Beyond the Red Line je priredba igre FreeSpace 2, vendar je povsem samostojna, tako da za delovanje ne potrebujemo nobenih dodatkov ali celo same igre FreeSpace. Kot rečeno, temelji na nadaljevanki Battlestar Galactica, ki se odvija v oddaljenem delu vesolja, kjer civilizacija Sajloncev, ki jo je ustvaril človek, skoraj povsem iztrebi civilizacijo Dvanajst kolonij. Njeni preživeli člani z edino preostalo vesoljsko ladjo Battlestar Galactica bežijo proti Zemlji. Igro odlikujejo do potankosti izdelane vesoljske ladje v visoki ločljivosti, avtentična zvočna podlaga, ki sta jo dopolnila priznana skladatelja filmske glasbe Bear McCreary in Richard Gibbs, izvirne pa so tudi osebe in njihovi glasovi. Preizkusna izdaja obsega tri misije za igranje posameznikov, sicer pa je na voljo tudi način za več igralcev.

V tokratnem Monitor TV

Monitor TV si lahko z enomesečnim zamikom ogledate tudi na naših spletnih straneh: www.monitor.si/monitortv

Nova epizoda Monitor TV predstavlja najnovejše izdelke na preizkusu v Monitorjevem laboratoriju in je na voljo tudi na tokratni Monitorjevi plošči. Posnetek si lahko ogledate v visoki ločljivosti (1920 × 1080 pik), a ker predvajanje zahteva razmeroma zmogljivo strojno opremo, Monitor TV ponujamo tudi v standardni ločljivosti (720 × 544 pik), ki jo lahko predvajamo na vseh sodobnih računalnikih. Različica v ločljivosti HD preverjeno deluje na računalnikih s procesorji Core 2 Duo in frekvenco 2 GHz. Za kodiranje smo uporabili kodek H.264, za dekodiranje pa je potreben program ffdshow, ki ga najdete na naši plošči.

Digitalni snemalniki videa so opremljeni z diski, kar omogoča uporabo elektronskega programskega vodiča in zakasnjeno predvajanje televizijskega programa. Sami predvajalniki sicer še ne omogočajo tako kakovostne uporabniške izkušnje, kot jo čez lužo ponuja podjetje TiVo, saj bi za to potrebovali podobnega ponudnika storitev tudi pri nas. A samodejno preskakovanje reklamnih blokov, ki ga omogočajo nekatere rešitve, in takojšnje vnovično predvajanje zadnjih nekaj ur programa se je še pred kratkim zdelo svetlobna leta daleč. Igor Žbül predstavlja aktualno stanje digitalnih snemalnikov.

Brezžični usmerjevalniki po standardih 802.11b, g in n delujejo na frekvenci 2,4 GHz, ki je poleg tega tudi frekvenca delovanja gospodinjskih mikrovalovnih pečic. Izkušnje iz preteklosti kažejo, da sočasna uporaba mikrovalovne pečice in brezžičnega usmerjevalnika upočasni prenos podatkov, izdelovalci pa zagotavljajo, da naj bi pri osnutku novega standarda Draft N ne bilo več tako. Grega Šimenc je preizkusil, koliko je na tem resnice. Ena izmed najpomembnejših odločitev pri izbiri pametnega mobilnega telefona je v zadnjem času operacijski sistem, za katerega se še pred nekaj leti nismo zmenili pretirano. Danes je na voljo že veliko različnih rešitev, zato smo vzeli pod drobnogled sedem različnih naprav, ki uporabljajo pet različnih operacijskih sistemov – BlackBerry OS, Symbian OS, Windows Mobile, Mac OS X in Linux. Igor Harb je primerjal predvsem uporabniške vmesnike in njihovo uporabnost. Že dolga leta je v zraku prehod z magnetnih diskov na sodobnejše tehnologije, a temu dogodku še nikoli nismo bili tako blizu kakor danes. V našem laboratoriju smo se prvič srečali z diskom brez pomičnih delov, ki vsebuje zgolj čipe. Grega Šimenc ugotavlja, da negibljive diske odlikujeta hitrost in nizka poraba energije, zaenkrat pa so za enoto shrambe še vedno precej dražji od dobrih starih diskov. Videli bomo, kako dolgo.

Monitor / januar 2008 11


PRED DESETIMI LETI Internet Explorer 4 za Windows 3.x in Unix Internet Explorer četrtega rodu je sedaj na voljo tudi uporabnikom starejšega sistema Windows 3.x ter Sunovega operacijskega sistema Solaris. Različica Preview 1 za Unix in Preview 2 za Windows 3.x zaokrožujeta družino Internet Explorer 4, ki zaenkrat obsega različice za Windows 95 ter sisteme NT in Macintosh. Kmalu napovedujejo tudi različice za SGI IRIX, IBM AIX ter HP-UX. Internet Explorer je preveden že v 15 jezikov - kmalu pa se jim jih bo pridružilo še devet. Obe novi različici Preview podpirata tehnologijo Active Chanel, različici za Windows 3.x pa je priložen še odjemalec za elektronsko pošto Outlook Express. V Windows 3.x teče Internet Explorer 4 že pri 8 MB pomnilnika. Različica za Solaris pa uporablja standardni vmesnik Motif za usklajen videz z drugo programsko opremo, ki teče v grafičnem načinu.

DigiTel se bojuje naprej Po mnenju Digitela, ki se že lep čas neuspešno poteguje za položaj drugega operaterja mobilne telefonije v Sloveniji, slovenski državni organi še naprej kršijo zakone in ignorirajo sodbo ustavnega sodišča. Digitel je slovensko podjetje, ki je nastalo leta 1994, in sicer kot skupno podjetje dveh slovenskih družb (Factorja in Feniksa) ter ene ameriške (Vanguard Cellular System). Sredi novembra je vodstvo družbe Digitel na novinarski konferenci predstavilo, kaj namerava storiti v prihodnjih dneh. Predvsem so sklenili ukrepati zoper po njihovem mnenju »protizakonitemu ravnanju državnih uradnikov in nosilcev javnih pooblastil ter njihovemu ignoriranju delne odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije«. Ustavno sodišče je namreč z delno odločbo ugotovilo, da so državni organi napačno interpretirali določila prejšnje zakonodaje in s tem vzpostavili protiustaven in protizakonit monopolni položaj enega izvajalca - Mobitela, Digitel pa neupravičeno oškodovali. Na podlagi delne odločbe je družba Digitel pričakovala, da bo slovenska uprava za telekomunikacije v zakonitem roku izdala ustrezna radijska dovoljenja. Uprava Republike Slovenije za telekomunikacije (URST) pa je izdala negativno odločbo. Digitel je poslal pismo predsedniku vlade, dr. Janezu Drnovšku, in ga prosil, naj še enkrat preuči njihov predlog ter zadevo uvrsti na dnevni red ene izmed sej vlade. »Na predsednika vlade, dr. Janeza Drnovška,

smo se obrnili tudi zato, ker je objektivno odgovoren za delo vlade in posredno odgovarja tudi za odločitve njenih ministrov. Zdelo se nam je primerno, da ga s problematiko osebno seznanimo,« je pojasnil direktor Digitela, Franc Čimžar. Posebej so ga opozorili, da je družbenik v družbi Digitel, ameriško podJANUAR 1998 jetje Vanguard Cellular Inc., prek odvetniške agencije Stanbrook in Hoopers (European Community Lawyers) že sprožil številne mednarodne postopke in da so posledice take arbitraže lahko hude in neprijetne za vse slovensko gospodarstvo, ne glede na politično škodo.

Veliki preizkus prenosnikov Zlati Monitor smo podeljevali v dveh kategorijah. V prvo smo uvrstili računalnike, ki se odlikujejo po tehnični odličnosti in zmogljivosti, ne glede na to, kakšna je cena. Zlati Monitor prejme Micron TransPort Xke, ki je dosegel vrhunske rezultate na vseh testiranjih in ima zelo pestro strojno in programsko opremo. Navdušila nas je kakovost njegovega zaslona, pa tudi trajanje akumulatorja, kar računalnik dviga iz povprečja. Tesno mu sledi IBM ThinkPad 770, ki ima še večji zaslon in še imenitnejše lastnosti, vendar nekoliko slabšo samostojnost, predvsem pa je skoraj pol dražji, kar ni od muh. Omeniti velja še Acer TravelMate 7100T, ki je rekorder po trajanju akumulatorja, pri merjenju hitrosti pa se je lahko kosal s sistemi, ki imajo močnejše procesorje. Tudi po ceni sodi med najbolj konkurenčne modele v tej elitni skupini računalnikov.

V PRIHODNJIH ŠTEVILKAH UPS

»Akumulatorje« oziroma naprave za nepretrgano napajanje z elektriko potrebujemo v strežniških sobah, sicer pa ne. Res? Nikakor. V večjih mestih težav z električnim napajanjem res že vrstno let nimamo več, v manjših krajih pa se še vedno velikokrat zgodi, da elektrike zmanjka, pa četudi le za sekundo ali dve. Tudi to je dovolj, da izgubimo nekaj ur dela. Dovolj dober razlog, da se bomo odločili preizkusiti in izmeriti zmogljivosti ponudbe posameznih UPS pri nas.

BRALNIKI POMNILNIŠKIH KARTIC

Bralniki pomnilniških kartic naj bi bili, tako trdi teorija, od uveljavitve USB 2.0 naprej bolj ali

manj enaki. Pa vendar so razlike v cenah velikanske. Lotili se bomo preizkusa, s katerim bomo dokazali, da so lahko nekateri bralniki, četudi USB 2.0, prav nesramno počasni, ko z njih prebiramo vedno večje datoteke s fotografijami.

IZDELAVA PANORAMSKIH FOTOGRAFIJ

Ste na čudoviti razgledni točki, ki je ne more zaobjeti še tako širokokotni objektiv. Rešitev – izdelava več fotografij in uporaba ustrezne programske opreme, ki posnetke pravilno in s čim manj odstopanji »zlepi« skupaj. Nekateri izdelovalci fotoaparatov take programe prilagajo, vendar so v spletu na voljo veliko boljše rešitve. Preizkusili bomo najboljše.

FEBRUARSKA ŠTEVILKA IZIDE 29. JANUARJA. OBIŠČITE NAS V SPLETU: WWW.MONITOR.SI januar 20082006 12 Monitor / julij-avgust


NOVICE

Google vstopa v telekomunikacije

Open Handset alliance, v katerem bodo skupaj s partnerji razvili nov rod mobilnih telefonskih storitev, utemeljenih na odprti kodi.

Google je javno potrdil, da namerava januarja 2008 sodelovati na dražbi za dodelitev koncesije za uporabo frekvenčnega območja 700 MHz, namenjenega brezžičnim telefonskim komunikacijam v ZDA. To frekvenčno območje bo sproščeno, ko bodo februarja 2009 dosedanji uporabniki, televizijske hiše, prešle na povsem digitalno izmenjavo podatkov. Pri tem je zanimivo, da se Google zavzema za javno odprtost dostopa do frekvenčnega območja. To bo od zmagovalca in poznejšega nosilca koncesije zahtevalo, da omogoči dostop do programske opreme in uporabo mobilnih naprav (telefonov) različnih ponudnikov. V družbi Google namreč močno verjamejo, da lahko le odprtost frekvenčnega območja prinese nove inovacije, ki jih zdaj omejuje frekvenčna zaprtost današnjih omrežij za mobilne telefone. Google je že pred časom organizaciji FCC, ki v ZDA podeljuje koncesije, obljubil vložek vsaj 4,6 milijarde dolarjev za pridobitev pasovne širine 22 MHz v okviru razpisanega frekvenčnega območja. Odločitev o sodelovanju na dražbi je drugi korak v strategiji družbe Google, da se poda na področje telekomunikacij. Jeseni so tako ustanovili združenje

www.google.com

Moja lokacija na Google Maps brez GPS

maps.google.com google.com/gmm

Google je predstavil drugo različico programske opreme Google Maps za mobilne telefone, ki omogoča prikazovanje trenutne lokacije, ne da bi za to potrebovali mobilnik s podporo GPS. Nova storitev “Moja lokacija” deluje po načelu triangulacije signala med baznimi postajami, ki poskuša najti vsaj približno lokacijo, prvi vtisi uporabnikov pa kažejo, da deluje zelo natančno.

Dellov tablični računalnik

Amazon Kindle Največji spletni prodajalec knjig, družba Amazon.com, je predstavila svoj prvi bralnik elektronskih knjig. Amazon Kindle, kot se imenuje izdelek, ima podobno zgradbo kot dosedanji bralniki elektronskih knjig (denimo Sony Reader), v primerjavi z njimi pa ponuja večji zaslon za prikazovanje slik. Uporablja tehnologijo elektronskega črnila, ki jo je razvila družba E-Ink. Zaslon je trenutno črno-beli, na voljo pa je že tudi delujoč prototip, ki omogoča barvni prikaz; ta pride na vrsto v prihodnosti. Zaslon za branje ne potrebuje dodatne osvetlitve, zato je bralnik zelo varčen z energijo. Amazon navaja, da eno polnjenje zadostuje za več dni uporabe, celo tja do enega tedna. Naprava tehta manj kot 300 gramov, manj kot tipična papirna knjiga, elektronske knjige pa je v ZDA mogoče naročiti neposredno po brezžičnem omrežju Amazon Whispernet, ki temelji na mobilnem omrežju Sprint EVDO. V bralniku je dovolj pomnilnika za okrog 200 knjig, razširiti pa ga je mogoče s karticami SD. Za povezavo z osebnimi računalniki rabi vmesnik USB. Bralnik stane v ZDA 400 dolarjev. Kindle ima vgrajeno tudi alfanumerično tipkovnico, ki pa ima nekoliko manjše in nestandardno razporejene tipke, zato ni namenjena intenzivnemu tipkanju kot na osebnih računalnikih. Vgrajen je tudi predvajalnik zvočnih posnetkov (MP3) in nekoliko okrnjen spletni brskalnik, ki pa se odreže dobro zgolj s preprostimi spletnimi stranmi, zlasti takimi brez dodatkov, kot je flash. Programska oprema omogoča postavlja14 Monitor / januar 2008

Google Maps for Mobile 2.0 lahko namestimo na mobilnike z nameščeno javo, BlackBerryje in telefone z operacijskim sistemom Symbian S60 ali Windows Mobile. Storitev je zaenkrat v fazi beta.

Dell se podaja na področje prenosnih računalnikov z zaslonom, občutljivim za dotik, ki bo vgrajen v novi model Latitude XT. Računalnik bo imel 12,1-palčni zaslon in procesor Intel Core Duo v energijsko najvarčnejši različici ULV (Ultra Low Voltage) s taktom 1,2 GHz. Pomnilnik bo 1 ali 2 GB, vgrajeni pa bodo vmesniki bluetooth, Wi-FI in celo WiMAX. Posebnost tabličnega prenosnika bo nedvomno možnost izbire med zaslonom z običajno tehnologijo LCD in takim, ki ima zadenjsko osvetlitev LED. Prav tako bo mogoče izbirati med navadnimi diski in diski flash RAM velikosti 32 in 64 GB. Celota bo skupaj z akumulatorjem tehtala 1,8 kg, računalnik pa bo na voljo z operacijskimi sistemi Windows XP TabletPC Edition ali okoljem Windows Vista. www.dell.com

ti zaznamke v elektronskih besedilih, s tipkovnico pa lahko dodajamo tudi zapiske, ki jih lahko nato izvozimo v osebni računalnik. Kindle si za vsako knjigo zapomni, kje je uporabnik nehal brati, in besedilo spet odpre na nazadnje prebrani strani. Amazon je hkrati z bralnikom obogatil tudi ponudbo knjig v elektronski obliki. Posamezna knjiga stane v povprečju 10 dolarjev, v zbirki pa je več kot 90.000 naslovov, med njimi tudi okrog 90 % trenutnih uspešnic. Da bi se kupci laže odločali, Amazon ponuja za brezplačno preizkušnjo prvo poglavje vsake knjige. Poleg knjig Amazon ponuja tudi elektronski dostop do dnevnikov in revij. Dnevnike zna Kindle samodejno naložiti čez noč, tak da uporabnika sveža izdaja že čaka zjutraj. Naročnine na dnevnike, kot so New York Times, The Washington Post, Wall Street Journal in Le Monde, stanejo od 6 do 15 dolarjev na mesec, za revije pa je treba odšteti od 1,25 do 3,5 dolarja. Za nameček Amazon na bralniku omogoča dostop do zelo priljubljenih spletnih dnevnikov, kot so Slashdot, The Onion in BoingBoing. Za dostop do teh vsebin računa približno dolar na mesec, saj je oblika prilagojena za lažje branje na bralniku Kindle. Žal uporabnik ne more sam dodajati virov RSS, ki jih Amazon ni predvidel. www.amazon.com


NOVICE Spletni pregled

iPhone po naše V nasprotju s pričakovanji je Slovenija za ZDA, Veliko Britanijo, Nemčijo in Francijo postala peta država na svetu, v kateri je prek katerega izmed mobilnih operaterjev mogoč nakup iPhona. Prodaje se je lotil novi igralec na igrišču mobilne telefonije, Tušmobil, ki iPhone ponuja za 399 evrov s 24-mesečno vezavo na svoje omrežje in naročilom na paket s fiksno mesečno naročnino 50 evrov. Garancijsko jamstvo zagotavlja družba Tuš Telekom (matično podjetje Tušmobila), ob morebitni okvari pa bodo aparate pošiljali na popravilo v tujino, saj jih Apple IMC Slovenija ne sme popravljati. Več kot očitno je, da Tušmobil telefone prodaja mimo vednosti Appla, zato v Apple IMC opozarjajo, da utegne Apple Europa sprožiti pravne postopke, vendar uradnih informacij o tem za zdaj nimajo. Tušmobil se po drugi strani drži načela, da smo del Evropske unije, v kateri velja prost pretok blaga, zato lahko blago, ki so ga kupili v EU, prosto prodajajo naprej. Kje so bili telefoni kupljeni (pri prodajalcu strojne opreme ali pri ponudniku mobilnih storitev), v Tušmobilu nočejo izdati. No, izvedeli smo, da so Tušmobilovi iPhoni programsko odklenjeni ob pomoči znane metode, ki se je že pred časom pojavila v spletu, torej se po nadgradnji na novejšo programsko opremo spet zaklenejo. Uporabniki ob nakupu celo dobijo obvestilo, naj se nadgradnje ne lotevajo sami, temveč naj iPhone v ta namen prinesejo v Tušmobilov servisni center. Če bi si telefon kljub temu zaklenili, jim ga v Tušmobilu brezplačno odklenejo. Zanimivo je tudi to, da je v naročniški paket zajeto 50 sporočil MMS, ki jih iPhone sploh ne podpira. Tušmobil bo zato uporabnikom vsak mesec od računa odbil 5 evrov, kolikor je vrednost 50 MMS. www.apple.com/iphone; www.tusmobil.si

Televizor OLED naprodaj Sony je držal obljubo in začel prodajati prvi televizor s tehnologijo Organic Electroluminescence Display (OLED). Novi televizor z imenom Sony XEN-1 krasi zelo ostra slika s širokim zornim kotom, zaslon pa je na najtanjšem delu debel samo 3 milimetre. Prvi televizor OLED ima diagonalo komaj 11 palcev, prikazati zmore ločljivost 960 x 540 pik, celota pa tehta le 2 kg in porabi komaj 45 vatov električne energije. Kontrastno razmerje je milijon proti ena. V prodajalnah je treba zanj odšteti okrog 1250 evrov. Kljub spodbudnemu dosežku pa je v celotni zgodbi tudi nekaj minusov. Sony navaja, da je življenjska doba televizorja le 30.000 ur, to je približno polovica tistega, kar ponujajo današnji televizorji LCD. Prav tako bo XEN-1 razmeroma težko videti vsepovsod, saj Sony obljublja proizvodnjo le okrog 2000 primerkov na mesec, oziroma 25.000 na leto. Za primerjavo: Sony bo letos izdelal okrog 10 milijonov televizorjev LCD. www.sony.com

Nokia vstopa v spletne storitve Nokia je predstavila načrte za nove spletne storitve s skupnim imenom Ovi.com, s katerimi naj bi tekmovala neposredno s priljubljenimi storitvami, kot so Apple iTunes, Microsoft MSN in Live ter storitvami družb Google in Yahoo. Nokia svoje nove dveri (ovi po finsko pomeni vrata) označuje kot spletno nadzorno ploščo za

uporabo internetnih in večpredstavnih vsebin prek osebnega računalnika ali mobilnega telefona. Prek dveri Ovi.com bodo uporabniki lahko kupovali glasbo v digitalni obliki, nalagali fotografije in video posnetke, na voljo pa bodo tudi orodja za tesnejšo integracijo z drugimi spletnimi ponudniki.

POŠILJANJE BREZPLAČNIH KRATKIH SPOROČIL

Najdi.si in Si.mobil na spletnih straneh našega največjega internetnega iskalnika ponujata storitev brezplačnega pošiljanja kratkih sporočil SMS na

mobilne telefone. Podprte so številke vseh treh slovenskih mobilnih operaterjev, vsak dan lahko pošljemo do 24 sporočil, dolžina pa je omejena na 85 znakov. www.najdi.si/sms/sms.jsp

ORGANIZIRANI ZASEBNI PREVOZI

Čas je, da od zavedanja o globalnem segrevanju preidemo na dejanja. Storitev Prevoz.org omogoča iskanje in ponujanje prevozov z avtomobili, ki so primerni tako za voznike, ki si lahko povrnejo del stroškov, kot tudi za iskalce, ki plačajo manj kot za javni prevoz ter potujejo hitreje in udobneje. www.prevoz.org

VARUJMO ŽIVLJENJA NA CESTAH!

Skoraj vsak dan ugašajo življenja na naših cestah, zato je agencija Enki s partnerji sprožila akcijo Varna vožnja, s katero želi zagotovili večjo varnost na slovenskih cestah. Uporabniki spletne strani ob pomoči animacije v flashu rešujejo teste in preverjajo svoje poznavanje cestnoprometnih predpisov. www.varna-voznja.si

PONUDNIKI IN NAROČNIKI, ZDRUŽITE SE!

Storitvene dveri Doit.si so vmesni člen med ponudniki najrazličnejših (predvsem obrtniških) storitev

Ovi.com naj bi tako omogočal upravljanje identitet in gesel za priljubljene spletne storitve, kot je Flickr, na enem samem mestu, kar pride prav zlasti pri dostopu prek mobilnega telefona. Nokia bo v dveri zajela tudi zdajšnje storitve, kot so dveri N-Gage Arena za dostop do spletnih iger prek lastnih naprav N-Gage. Načrtujejo še trgovino video posnetkov, povezavo fotografij na spletni zemljevid, po vsej verjetnost pa bodo uporabnikom ponudili tudi nekaj brezplačnega prostora za shranjevanje dokumentov in drugih datotek. Večina spletnih storitve bo brezplačna, Nokia pa bo programsko opremo prilagajala tudi svojim mobilnim telefonom. Nokia računa na uspeh tudi zato, ker so doslej prodali že več kot 200 milijonov pametnih telefonov, ki lahko izkoriščajo storitve dveri Ovi.com.

in naročniki. Prvi predstavljajo ponudbo, drugi pa oddajajo naročila. Ker gre za razmeroma novo storitev, še ni povsem zaživela, tako za ponudnike kot tudi naročnike pa je povsem brezplačna.

www.doit.si

RAČUNALNIŠTVO ZA SREDNJEŠOLCE

Skupina študentov računalništva je izdelala dveri, namenjene predvsem srednješolcem, ki jih zanima študij računalništva. Forzanko sestavlja nekaj spletnih dnevnikov, ki jih pišejo ustvarjalci dveri, forum za izmenjavo mnenj in znanja ter članki, ki preprosto predstavljajo izbrana poglavja iz računalništva. www.forzanka.si

www.ovi.com; www.nokia.com

Monitor / januar 2008 15


NOVICE Slovarji DZS v spletu in na telefonih

renci, Veliki angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar pripravljajo za prenos v spletno različico, pri SSKJ pa je lastnik avtorskih pravic slovarja Znanstveno raziskovalni center SAZU, DZS pa zgolj založnik. Pomemben razlog za prenos slovarjev v splet, kjer so na voljo tudi posodobljene različice, je široka piratizacija različic, ki so izšle na plošči CD-ROM. Čeprav predstavniki DZS na tiskovni konferenci niso hoteli (ali znali) natančno razložiti, kako bodo zagotavljali varnost, so prepričani, da bodo tako dobili precejšen delež prihodkov, ki jim sicer izpadejo zaradi piratizacije. Če bodo svoje spletne slovarje tudi redno posodabljali in popravljali številne napake iz knjižnih različic (denimo angl. paramedic: zdravnik padalec), bodo zagotovo pridobili precej uporabnikov.

DZSjevi slovarji so odslej v celoti na voljo tudi v spletu, na naslovu slovarji.dzs.si, vendar ne brezplačno. Za storitev dostopa do slovarjev se je treba naročiti, naročnina pa je od 2,5 evra na mesec za majhne slovarje do 10 evrov za velike slovarje. Letna naročnina je 10 oziroma 40 evrov. V sodelovanju s Si.mobilom so slovarji na voljo tudi na mobilnih dverih Vodafone live!, kjer se naročnina plačuje po iskanem geslu, in sicer 10 centov. V spletu so slovarji brezplačno na voljo v različici DEMO, ki je omejena na en teden oziroma 200 poizvedb. Žal pa DZS še ni omogočil dostopa do vseh slovarjev. Manjkata predvsem Veliki angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar, pri čemer je za prvega že tudi na voljo nova različica, a zgolj v knjižni obliki, še bolj opazno pa je, da ni Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Kot so povedali predstavniki DZS na tiskovni konfe-

slovarji.dzs.si

Novi Samsungi

Optične povezave v procesorjih

Samsung je predstavil dva nova digitalna fotoaparata spodnjega cenovnega razreda, ki bosta kupce poskušala prepričati s prijetnim videzom in bogatim naborom lastnosti, predvsem

IBM je razvil novo tehnologijo, ki bi lahko nekega dne električne povezave med jedri v procesorjih nadomestila z optičnimi. Številna podjetja, med njimi tudi IBM in Intel, že kako desetletje raziskujejo možnost uporabe optičnih povezav v elektronskih komponentah, s čimer bi dosegli večjo hitrost prenosa, zanesljivost in manjšo porabo energijo. Toda doslej so bili vsi prototipi preveliki za praktično uporabo v sodobnih elektronskih vezjih. IBMova nova naprava, imenovana Mach-Zehnder elektrooptični modulator, pa je več kot stokrat manjša od zdajšnjih poskusov, zato so razvijalci optimistični glede praktičnosti rabe v bodočih računalniških komponentah. Princip delovanja modulatorja je zelo preprost. Modulator dobiva signale tako iz električnih vodnikov kot tudi iz konstantnega vira laserskega žarka. Na podlagi električnega impulza nato ustvari svetlobni impulz, ki

pa s ceno. Nova modela S760 in S860 ponujata ločljivost 7 oziroma 8 milijonov pik, oba imata tudi objektiv s 3x optičnim zumom. Vgrajeni so 2,4-palčni zaslon LCD za ogled fotografij, algoritem za stabilizacijo slike, za nameček pa tudi algoritem za prepoznavanje človeških obrazov. Obetajo se zelo ugodne cene v razponu od 110 do 120 evrov. www.samsungcamera.com

ga optični sprejemnik na sprejemni strani lahko dekodira. Hitrost prenosa je nekajkrat večja kot pri električnem prenosu podatkov, poleg tega vodniki med elektronskimi elementi ne povzročajo presluha in ne oddajajo toplote. Oboje je nadvse pomembno za prihodnost procesorjev, kjer je želja po čedalje višjih hitrostih, večanju števila jeder ter manjši porabi energije, ki bi morda celo odpravila potrebo po aktivnem hlajenju. www.ibm.com

Serija N kmalu z novim paradnim konjem? Že velikokrat doslej se je zgodilo, da vloga za kak patent (ne)namenoma še pred odobritvijo pride v javnost in spodbudi taka in drugačna ugibanja. Tokrat se je patentni zahtevek “izmuznil” Nokii. Največji izdelovalec mobilnih telefonov na svetu očitno pripravlja nov mobilnik, ki bo ver-

Na kratko GRAFIČNA KARTICA Z 1 GB POMNILNIKA

Podjetje Asus je predstavilo prvo grafično kartico za neprofesionalno rabo, ki ima vgrajenega kar 1 GB grafičnega pomnilnika GDDR3. Najnovejša kartica EN8800GT/HTDP/1G temelji na grafičnem procesorju Nvidia GeForce 8800GT, dodatni pomnilnik pa naj bi omogočil okrog 10 % hitrejše delovanje pri najzahtevnejših igrah z vmesnikom DirectX 10. V redni prodaji naj bi stala približno 300 dolarjev. www.asus.com

PDF JE STANDARD ISO

Organizacija ISO je domala soglasno izglasovala, da je zapis Adobe PDF (Portable Document Format) postal mednarodni standard ISO 32000. Adobe je predlog podal v začetku leta, potrditev pa se nanaša na različico PDF 1.7. V preteklosti je ISO že potrdil posamezne podskupine zapisa PDF, večinoma za zelo specializirane namene, tokrat pa so potrdili celoten zapis, ki ga uporabljajo številni programi ne glede na izdelovalca in platformo. Novi standard ISO 32000 bo rabil tudi kot okvir, v katerem bodo združili vse dosedanje standarde na tem področju. www.adobe.com/acrobat

16 Monitor / januar 2008

NAJHITREJŠI GRAFIČNI POMNILNIK

Samsung je razvil nov rod pomnilnikov za grafične kartice, ki je dvakrat hitrejši od dosedanjih izdelkov. Pomnilnik z oznako GDDR 5 omogoča prenos podatkov med grafičnim procesorjem in pomnilnikom s hitrostmi kar tja do 6 Gb/s, kar naj bi uporabili predvsem pri naslednjem rodu igralnih konzol, po vsej verjetnosti pa tudi pri prihodnjih izdelkih grafičnih kartic za osebne računalnike. Posamezen čip novega rodu pomnilnika bo lahko shranil do 512 MB. www.smasung.com

BLU-RAY PRED HD DVD

Vojna novih standardov na področju optičnih nosilcev je v polnem teku in, kot kaže, je v prvih bitkah uspešnejši standard bluray, saj je med prodanimi filmi v visoki ločljivosti v Evropi dosegel 73-odstotni tržni delež. Vseh filmov na ploščah blu-ray so v Evropi prodali več kot milijon, k temu pa je treba prišteti tudi igre za nove igralne konzole, ki skupno število izdelanih plošč zvišajo na 21 milijonov. www.blu-ray.com www.hddvd.org

AT&T: IPHONE 3G DRUGO LETO

To, da namerava Apple v prihodnosti predstaviti iPhone s podporo omrežjem 3G, je povsem samoumevno, vendar doslej ni bilo nobene uradne časovne opredelitve te namere. No, prvi mož mobilnega operaterja AT&T, ki je ekskluzivni prodajalec iPhona v ZDA, je napovedal, da lahko »iPhone 3G« pričakujemo prihodnje leto, natančnejšega časovnega okvira pa ni navedel. Po besedah Randalla Stephensona je cena odvisna zgolj od Applove odločitve. www.apple.com/iphone


NOVICE jetno postal član družine izdelkov N, v katero sodijo zmogljive Nokie s poudarkom na večpredstavnih zmogljivostih. Nokia je patentnemu zahtevku presenetljivo priložila zelo podrobno skico mobilnega telefona z drsnim mehanizmom, ki tik pod lečo skriva nerazločen napis “6 megapixel” ali “8 megapixel”. Očitno se nam prihodnje leto obeta zmogljiv naslednik Nokie N95, saj tako visoke ločljivosti optičnih tipal pri Nokiinih mobilnikih še nismo opazili. www.nokia.com

Windows Vista SP1 Microsoft je objavil prvega končnega kandidata (RC1) močno pričakovanega kompleta popravkov za operacijski sistem Windows Vista. Prihajajoči komplet popravkov SP1 je v tej obliki na voljo naročnikom na Microsoftovi spletni storitvi MSDN in TechNet, pozneje pa bo na voljo tudi za javni prenos. Nova različica prinaša tudi nekatere spremembe v primerjavi z do-

sedanjimi kompleti popravkov, ki so bili na voljo manjšemu krogu preizkuševalcev. Celoten komplet je, denimo, okrog 30 % manjši po velikosti, manj potrebuje tudi prostora za namestitev. Obenem pospravi za seboj nepotrebne datoteke, ko je potrjena uspešnost namestitve v računalnik. Microsoft upraviteljem, ki ne želijo nameščati popravkov v računalnike v omrežju samodejno (prek servisa Microsoft Update), ponuja novo orodje za blokiranje takih prenosov. Kljub temu da je RC1 kompleta SP1 domala dokončna koda popravkov, Microsoft načrtuje uradno objavo šele v prvem četrtletju 2008. www.microsoft.com

občutno višja. V povprečju je treba za 64 GB »disk« odšteti kar okrog 950 dolarjev več kot za prenosnike s tradicionalnimi diski, ki se danes gibljejo okrog velikosti 160 GB. Precej je tudi pričakovanj, da bo Apple na sejmu razkril podrobnosti o drugem rodu telefonov iPhone, ki bodo po napovedih podpirali hitrejša omrežja 3G. www.apple.com

IGRE: VSELEJ IN POVSOD

Flash je bil še pred nekaj leti s strani spletnih razvijalcev precej osovražena tehnologija, z nastopom YouTuba in podobnih spletnih storitev pa se je dokončno uveljavil v veliki večini računalnikov. Množično zbirališče iger Miniclip izvira še iz svinčenih časov flasha, danes pa ponuja že več kot 300 iger. www.miniclip.com

Flash podpira HD video Podjetje Adobe je objavilo nov komplet popravkov za priljubljeni brezplačni predvajalnik Adobe Flash Player 9, ki prinaša med drugim podporo video posnetkom v visoki ločljivosti. Flash Player 9 Update 3 tako zajema podporo posnetkom v zapisu H.264, enakem, kot je uporabljen na nosilcih blu-ray in HD DVD, poleg tega pa podpira tudi zvočni zapis HE-AAC, ki omogoča kakovosten zvok. Novi Flash Player je dobil tudi precej boljšo podporo strojnemu pospeševanju dekodiranja in predvajanja video posnetkov, ki lahko izrabi lastnosti grafičnih kartic, več procesnih jeder v sodobnih računalnikih in druga sistemska sredstva. Adobe je hkrati močno znižal ceno svojih strežnikov za predvajanje video posnetkov, s čimer meri na čedalje večje zanimanje najrazličnejših založnikov, ki želijo prek svetovnega spleta ponujati video vsebine. Zmogljivejši Adobe Flash Media Interactive Server 3 bo stal 4500 dolarjev, za samostojne strežnike pa bo dovolj Adobe Flash Media Streaming Server 3, ki stane 1000 dolarjev. www.adobe.com/products/flashplayer/

Apple z virtualizacijo? Na dopisnem seznamu posnemovalnika Wine se je znašla novica, da Mac OS X 10.5 Leopard zna naložiti in razumeti datoteke Windows Portable Executable (PE), ki jih upo-

GLASBA ZA VSAKO RAZPOLOŽENJE

Bi radi poslušali glasbo, a je nimate shranjene v računalniku, radia pa ne marate? Uporabite Musicovery – interaktivni spletni predvajalnik glas-

be, pri katerem ne izbirate imen izvajalca ali skladbe, temveč razpoloženje in žanr. Podobne skladbe so predstavljene kot vozlišča drevesa, po katerem se lahko pomikamo in jih predvajamo. www.musicovery.com

VSA GLASBA

Če ste že opremljali svojo digitalno glasbeno zbirko z metapodatki, ste zagotovo potrebovali kakšno ime skladbe, izvajalca, albuma, morda tudi žanr, leto izida in zaporedno številko skladbe v albumu. Odgovore na vsa taka glasbena vprašanja pozna allmusic, ki vam bo pomagal vzpostaviti pregledne zbirke. www.allmusic.com

SPLETNE ŠOLE

Pri razvoju spletnih aplikacij je že nekaj let nepogrešljiv pripomoček Google, saj lahko večino rešitev osnovnih problemov najdemo v spletu. A začetniki kljub temu potrebujejo neko osnovno znanje, ki ga lahko najdejo na spletnih straneh W3Schools s tečaji HTML, CSS, XML, JavaScripta in drugih spletnih tehnologij. www.w3schools.com

KO JE POTREBNA ESTETIKA

Ali Apple načrtuje prenosnik brez diska? Ob približevanju tradicionalnega sejma Macworld Expo so se okrepile govorice o novih izdelkih, ki jih bo predstavil Apple v začetku januarja. Med najbolj zanesljivimi je namig, da bo predstavljen nov prenosni računalnik z 12-palčnim zaslonom, ki ne bo imel vgrajenega tradicionalnega diska, temveč bo uporabljal za shranjevanje podatkov pomnilnik flash RAM. Zaradi tega naj bi bil po nekaterih podatkih kar za 50 % tanjši in tudi nekaj lažji od zdajšnjih najmanjših prenosnikov družbe Apple. Vprašanje pa ostaja, kako velik pomnilnik flash RAM bo imel prenosnik in kako bo to vplivalo na ceno izdelka. Nekateri izdelovalci, kot je Dell, že ponujajo v svojih prenosnikih diske flash RAM, vendar je cena zato

Spletni pregled

Za večino spletnih strani je pomemben zunanji videz. Razvijalci ponavadi niso dobri oblikovalci in ker velja tudi nasprotno, velikokrat delujejo v tandemu. Če pa želimo biti sam svoj mojster, lahko posežemo

rabljajo programi in knjižnice za Windows. Zastavlja se torej vprašanje, čemu potreba po tem in, predvsem, ali gre samo za pomoč pri razvoju in preizkušanju ali pa je v ozadju kaj večjega, npr. vgradnja virtualizacije za Windows v sam Mac OS X. Po drugi strani pa je za izvedbo nazadnje omenjene teorije treba še precej več dela, kot samo omogočiti prebiranje datotek PE.

po brezplačnih predlogah dveri Open Source Web Design in jih prikrojimo svojim potrebam. www.oswd.org

www.apple.com

Monitor / januar 2008 17


NOVICE Brezžična večpredstavnost doma NEC je na Japonskem prikazal prototip nove platforme za brezžični dostop do večpredstavnih vsebin, shranjenih v centralnem hišnem strežniku. Skupino izdelkov sestavlja centralni strežnik, ki hrani večpredstavne datoteke, med

drugim pa omogoča tudi dostop do osebnih računalnikov v domačem omrežju. NEC predvideva, da bodo do strežnika Lui lahko imeli dostop precej različni odjemalci. Na začetku so prikazali dve možnosti – mali prenosni računalnik z 10,6-palčnim zaslonom in ločljivostjo 1280 x 720 pik, drugi pa je miniaturni računalnik s 4,1-palčnim zaslonom, ki z drsno tipkovnico nekoliko spominja na Sonyjev mini PC računalnik Vaio UX. Posebnost obeh odjemalcev je ta, da nimata vgrajenega operacijskega sistema, temveč sta predvsem terminala do delovnega okolja Lui oziroma osebnih računalnikov z okoljem Windows Vista. Imata pa zmožnost pretočnega prenosa video vsebin in delujeta tudi z drugimi okolji. Za ustrezen domen rabe naj bi uporabili brezžično tehnologijo WiMAX. Za zdaj platforma Lui ostaja le koncept, verjetno pa jo bodo na Japonskem začeli prodajati leta 2008. www.nec.com

Infosek 2007 Letos je bila uspešno končana že deveta varnostna konferenca Infosek. Najbolj zanimiv je bil nastop enega najbolj znanih etičnih hekerjev v Evropi, Paula Midiana (Siemens Insight Consulting). Zanimivi so bili tudi Kjell Kalmelid (ENISA), ki je govoril o dobrih praksah zavedanja pomena informacijske varnosti v Evropi, ter Saša Jušić in Leon Juranić (Infigo IS d.o.o.), ki sta izpostavila varno uporabo elektronskega bančništva. Nadvse zanimivo prihodnost omrežne varnosti je predstavil tudi Gerhard Schmidt (Arbor Networks). Domači strokovnjaki so razpravljali o temah, ki so aktualne za Slovenijo. Zaradi neposredne bližine predsedovanja Evropski uniji in številnih varnostnih vprašanj, povezanih s tem, so bile prav gotovo zanimive teme, ki jih je predstavil Damijan Marinšek z Ministrstva za javno upravo. Izredno zanimanje je pritegnila tudi sekcija »High-tech crime«, v sklopu katere je Janko Šavnik (PU Ljubljana) predstavil praktične napotke, kako preprečiti računalniški kriminal; Igor Loborec (Eles) je podal uporabne nasvete za odpravljanje posledic ob zlorabi plačilnih kartic; Aljoša Domijan (Enaa) je opisal varnostno problematiko, s katero se spopadajo spletne trgovine; Jožko Škrablin je izpostavil informacijsko varnostne vidike e-volitev, na okrogli mizi pa so vodje informatike največjih slovenskih podjetij in organizacij razpravljali o odgovornosti vodij informatike. Infosek je znova potrdil, da so znanja s področja informacijske varnosti dandanes nujno potrebna tako v poslovnem kot zasebnem svetu. Kakor je bilo tudi na konferenci večkrat povedano: »Informacijska varnost ni izdelek, ki ga namestiš in nanj pozabiš, temveč proces, ki zahteva redno vzdrževanje«.

SuSE v realnem času za podjetja Novell je svoji seriji izdelkov SUSE Linux Enterprise dodal po njihovih besedah še edini odprtokodni operacijski sistem za poslovno okolje, ki deluje v realnem času in je zdaj na voljo v novi različici. SUSE Linux Enterprise Real Time 10 je namenjen predvsem podjetjem za poganjanje visoko zmogljivih, časovno občutljivih in kritičnih aplikacij, npr. finančnim organizacijam, ki

se morajo hitro odzivati na spremembe trga. Real Time 10 je že na voljo, letna naročnina nanj pa je 2500 dolarjev. Uporabniki starejše različice se lahko odločijo za nadgradnjo naročnine, ki je brezplačna. www.novell.com/realtime

HP in Acer prehitevata Dell Tretje četrtletje je bilo na področju prodaje osebnih računalnikov in prenosnikov za podjetji Hewlett-Packard in Acer nadvse uspešno, Dell pa je kljub rasti prodaje glede na leto 2006 izgubil precejšen tržni delež. Če je bilo še pred

Na kratko NAJSTNIK OGOLJUFAL MILIJONE

Novozelandska policija je aretirala 18-letnega vodjo organizirane mednarodne kriminalne skupine, ki se je ukvarjala s krajo zasebnih podatkov in denarja prek interneta. Skupina je vzpostavila globalno omrežje okuženih računalnikov (botnet), ob pomoči katerega je pridobivala uporabniška imena, gesla, številke bančnih računov in kreditnih kartic. Najstnik, znan pod vzdevkom Akil, je bil po zasliševanju odpuščen, grozi pa mu do 10 let zapora. Po ocenah FBI je omrežje sestavljalo 1,3 milijona računalnikov, ukradeno pa je bilo 17 milijonov evrov. www.police.govt.nz

MOBITEL POSODABLJA OMREŽJE

Največji slovenski mobilni operater Mobitel je začel svoje omrežje UMTS nadgrajevati s tehnologijama HSUPA in HSDPA z zgornjo omejitvijo prenosa k uporabniku 7,2 Mb/s. Tehnologija HSUPA omogoča tudi povišano hitrost od uporabnika, in sicer s sedanjih 384 kb/s na 1,4 Mb/s. Za uporabo novih tehnologij je potrebna ustrezna strojna oprema uporabnikov. HSDPA 7,2 Mb/s že podpira nekaj rešitev iz Mobitelove ponudbe, kmalu pa se obetajo tudi podatkovne rešitve s podporo HSUPA. www.mobitel.si

GDRIVE ZNOVA NA OBZORJU

Wall Street Journal poroča, da naj bi Google uporabnikom kmalu začel ponujati storitev za shranjevanje podatkov v Googlovih strežnikih. Uporabniki bi tako lahko v strežnik shranjevali najrazličnejše vsebine, od dokumentov in glasbe do filmov in slik, poleg tega pa bi lahko imeli dostop do njih z različnih računalnikov in drugih naprav. O storitvi »GDrive« je sicer že dolgo govor, WSJ pa napoveduje, da bi lahko bila dostopna že v nekaj mesecih. Nekaj prostora naj bi bilo na voljo brezplačno, več pa proti plačilu. www.google.com

MOSKVA BREZ UMTS

Mobilne telefonije tretjega rodu v ruski prestolnici po vsej verjetnosti ne bo vsaj še nekaj let, saj ministrstvo za obrambo oz. ruska vojska potrebujeta celoten frekvenčni pas med 1,9 in 2,1 GHz. Pogajanja o sprostitvi frekvenc med različnimi ministrstvi in tremi koncesionarji (MTS, MegaFon, VimpelCom) sicer že potekajo, vendar zaenkrat niso dala nikakršnih rezultatov. Frekvenčni spekter med 1,9 in 2,1 GHz, ki ga uporablja tudi UMTS, zasedajo sateliti ruske vojske nad Moskvo in okolico. www.mil.ru www.mtsgsm.com eng.megafon.ru www.vimpelcom.ru

KDE 4 11. JANUARJA

Razvijalci KDE so tik pred koncem razvoja četrte različice, ki predstavlja enega največjih razvojnih korakov doslej. KDE 4.0 uvaja nov nabor gradnikov Qt 4, ki naj bi pohitril delovanje okolja za 20 do 30 odstotkov. Med drugim bodo novost upravitelj strojne opreme Solid, večpredstavni nadzornik Phonon, orodje za komunikacije v realnem času Decibel, črkovalnik Sonnet ter iskalnika Strigi in Nepomuk. Kot plod sodelovanja s projektom OpenUsability naj bi se izboljšala uporabnost, podobna namizja pa bo povsem prenovljena ob pomoči novega pulta Plasma ter ikon in grafičnega sloga Oxygen. www.kde.org

18 Monitor / januar 2008


NOVICE letom dni razmerje med poglavitnima tekmecema, družbama HP in Dell, domala poravnano (16,5 proti 16,3 % trga), se je v tretjem kvartalu 2007 razlika močno povečala. HP ima tako danes 19,2-tržni delež, Dell pa je zdrsnil na skupno 14,6 % in dosegel letno rast komaj 1,5 %. Na področju prenosnih računalnikov je družbo Dell na drugem mestu prehitel celo Acer, ki še naprej doživlja najhitrejšo rast na področju osebnih računalnikov (68,8 % na leto), skupno pa je že zelo blizu tretjemu mestu, ki ga ima družba Lenovo (7,9 % proti 8,1 % tržnega deleža). Sodeč po podatkih družbe iSuppli, se je celoten trg v tretjem četrtletju zvečal za zdravih 13,8 %, prodano pa je bilo 68,1 milijona računalnikov. www.isuppli.com

Za Francoze cenejši odklenjeni iPhone Po ZDA, Veliki Britaniji in Nemčiji se iPhone prodaja tudi v Franciji, kjer je Apple sklenil ekskluzivno pogodbo s France Telecomom, ki mobilne storitve trži pod blagovno znamko Orange. Zanimivo, da je cena odklenjenega iPhona »le« 749 evrov, to je občutno manj kot v Nemčiji (999 evrov), a še vedno bistveno več kot pri vezavi na Orange (399 evrov). Uporabnikom so na voljo štirje naročniški paketi z neomejeno uporabo interneta, mesečno naročnino od 49 do 119 evrov in vezavo za najmanj 24 mesecev. www.apple.com/iphone

izdelki. Razvijalci so prihranek dosegli z uporabo štirih različnih tehnologij. IntelliPower nadzira hitrost vrtenja diska, hitrost prenosa podatkov in algoritme predpomnilnika. Cilj je ta, da se disk ne vrti vselej z najvišjo hitrostjo; to zmanjšuje porabo energije. Sistem med drugim porabi precej manj energije za zagon diska kot pri dosedanjih izdelkih. Druga novost je tehnologija IntelliSeek, ki optimizira potovanje bralno-pisalnih glav po disku. Podatki se prebirajo in zapisujejo v rahlo drugačnem vrstnem redu, kot zahteva sam operacijski sistem. Ta novost med drugim prispeva k tišjemu delovanju in manjšim vibracijam diskov. Tretja novost je tehnologija IntelliPark, ki samodejno “parkira” bralno-pisalne glave tedaj, ko ni potrebe po njihovem delovanju. V parkirnem mestu izklopijo elektroniko, poleg tega pa odpravljajo aerodinamični upor, ki ga glave povzročajo med vrtenjem diska. Zadnja novost je sistem Active Power Management, ki izkopi večino delov diska vselej, ko ugotovi, da sistem ne potrebuje branja ali zapisovanja podatkov. Novi diski z oznako RE2-GP bodo na voljo v zmogljivostih 500 GB, 750 GB in 1 TB, vsi z vmesnikom SATA. Cene se gibljejo od 150 do 350 dolarjev. V Western Digitalu so izračunali, da bodo uporabniki na leto prihranili okrog 10 dolarjev na disk pri porabi energije. Prihranek bo še posebej prišel do izraza v velikih podatkovnih centrih. www.wdc.com

Ricoh Caplio RR770 Ricoh prodaja nov miniaturni digitalni fotoaparat z imenom C a p l i o R R7 7 0 . Gre za model, ki stavi predvsem na enostavno rabo, o čemer priča tudi podatek, da za delovanje uporablja standardne baterije AA. Caplio RR770 ima tipalo s 7,1 milijona pikami, obenem pa objektiv s 3x optičnim zumom. V spodnjem cenovnem razredu bo izstopal predvsem velik, tripalčni zaslon LCD z 230.000 pikami, fotografije pa lahko shranjuje tako v vgrajeni pomnilnik velikosti 32 MB kot tudi na standardne kartice SD. www.ricoh.com

Zeleni diski Western Digital je predstavil nov rod diskov s skupnim imenom GreenPower, ki porabijo skoraj 40 % manj energije kakor dosedanji

MTube – najmanjši UMPC Skupina tajvanskih raziskovalcev, ki jo sponzorira tamkajšnja vlada, je prikazala prototip miniaturnega prenosnega računalnika MTube, ki je skladen s platformo UMPC. Računalnik meri le 8,5 × 8,5 × 2 cm in tehta komaj 150 gramov, kljub temu pa premore 2,8palčni zaslon z ločljivostjo 640 x 480 pik, predvsem pa procesor Via Technologies s taktom 1 GHz. To je dovolj, da na njem izvajamo programe, pisane za računalnike PC. Preferenčna platforma je Linux, ob skromnih merah pa je največje presenečenje predvsem vmesnik za brezžična omrežja WiMax. Poleg tega ima tudi običajni vmesnik Wi-Fi. MTube je med drugim v celoti narejen iz sestavnih delov, izdelanih na Tajvanu. Eden izmed ciljev projekta je pokazati zmogljivost tajvanskih razvojnih laboratorijev, ki imajo v regiji vse večjo konkurenco, zlasti na bližnjem Kitajskem. Za zdaj še ni znano, ali bo MTube postal tudi množični izdelek. Monitor / januar 2008 19


PREIZKUSI ����������������� ��������������� ����������������������

��� ����������� ��� �������������� ��� ��������������� ��� ������������������ ��� ����������������������� ��� ���������

� � � � � �

��������������� ���������������������

��� �������������������� ��� ��������������������������� ��� �����������������

� � �

��������������� �����������������������

��� �������������� ��� ������������������ ��� ������������������ ��� ������������������ ��� ����������������������

� � � � �

Najboljši izdelki

Novi fotoaparati, laserji in prenosniki …

�������������������� ������������ ������������������������������������� ����������������������������������� ������������������������������������� ������������������������������������� ���������������������������������������������� �������� ����������������������������������������� �������������������������������������������� ������������������������������������������������ ��������������������������������������������� ��������������������������������������������� ����������������������������������������������� ����������������������������������������������� ����������������������������������������������� ����������������������������������������������� ��������������������������������������������� ������������������������������������������������ ��������������������������������������������� �������������������������������������������� �������������������������������������������������� ���������������������������������������������� ���������������������������������������������� ��������������������������������������������������� ������������������������������������ ����������������������������������������� �������������������������������������������� ����������������������������������������������

STRAN 83

���������������������������������������������� ������������������������������������������������� ������������������������������������������� ������������������������������������������� ������������������������������������������ ������������������������������������������������ ������������������������������������������������ ������������������������������������������� ��������������������������������������������� �������������������������������������������� ����������������������������������������������� ������������������������������������������������ ���������������������������������������������� ������������������������������������������ ��������������������������������������������� ������������������������������������������� ������������������������������������������ ��������� ������������������������������������������ ��������������������������������������������� ������������������������������������������� ������������������������������������������� ����������������������������������������������� �������������������������������������������� ��������������������������������������������� ������������������������������������������������ ��������������������������������������������

Asus Eee PC 4G

Google Mini

STRAN 22

Podjetja si lahko že nekaj časa omislijo svoj mali Google. Strežnik Google Mini smo preizkusili tudi mi.

Asusov prenosnik Eee za 299 evrov ponuja skoraj vse, kar potrebujejo manj zahtevni uporabniki. STRAN 24

�� ���������������������������������������������������� ��������������������������������������

��������������������������������������������� ����������������������������������������������� ��������������������������������������������������� ���������������������� ������������������������������������������ ��������������������������������������������� ��������������������������������������������� ������������������������������������������������� ������������������������������������������������� ��������������������������������������������� ������������������������������������������������ ����������������������������������������������� ������������������������������������������������  ��������������������

Odprtokodni telefon ���������������������� ��

Telefon je ponavadi zaokrožena strojno/programska celota – vzamemo ga iz škatle in deluje. Poznamo pa tudi telefon, ki je strojno bolj ali manj delujoč, programsko opremo pa zanj vsak dan razvija množica odprtokodnih programerjev z vsega sveta. Tak telefon seveda bolj ali manj ne deluje, vendar je zanimiv z vidika prihodnosti, kakršno nam morebiti nakazuje. Gašper Fele - Polž TELEFONI

L

inux dandanes teče na celi množici sistemov – od igralnih konzol do velikih strežnikov, od miniaturnih prenosnikov in brezžičnih usmerjevalnikov do superračunalnikov. Prav zaradi te prilagodljivosti nekateri menijo, da bo Linux v kratkem prodrl tudi na trg mobilnikov. Za vse prave odprtokodne zanesenjake, ki bi hoteli spremeniti delovanje samega sistema, doslej ni bilo na voljo nobenega telefona. Ravno zanje naj bi poskrbeli v podjetju OpenMoko,

ki je podružnica tajvanskega mobilnega operaterja in izdelovalca telefonov OEM, FIC. FIC je prvi odprti telefon napovedal že novembra 2006. Telefon naj bi po takratnih ocenah prišel na trg že januarja 2007. Po nekaj mesecih zamude je podjetje julija 2007 končno začelo prodajati prek interneta. Prva serija telefonov je bila razprodana prej kot v tednu dni, tako da so morali nekateri zainteresirani kupci na svoje težko pričakovane telefone čakati tudi več kot mesec dni. Junija 2007 so oddelek podjetja FIC, v katerem se ukvarjajo z odprtimi telefoni, spremenili v ločeno podjetje. OpenMoko je ime podjetja, ki izdeluje odprte telefone in distribucijo GNU/ Linux zanje. Imena samih telefonskih aparatov bodo seveda drugačna. Prvi in trenutno edini mobilnik, ki ga OpenMoko prodaja, je Neo 1973. Ime naj bi simboliziralo nov pristop k izdelavi in trženju mobilnih naprav, številka pa predstavlja leto, v katerem je bil izveden prvi klic po mobilnem telefonu. Trenutno je naprodaj Neo 1973 GTA01v04. Gre namreč za 4. podrazličico prvega modela GTA01. Na začetku prodaje je bil telefon na voljo v dveh barvnih kombinacijah – oranžno-beli in črno-srebrni. Oranžno-bela je zdaj razprodana. V kratkem naj bi podjetje izdalo drugo, močno nadgrajeno različico, GTA02. Ta različica naj bi bila tudi dovolj dodelana, da jo bodo lahko uporabljali tudi »navadni smrtniki«, ne le izkušeni programerji v Unixu.

Neo v praksi Na domači strani OpemMoko lahko telefon naročite za 300 dolarjev. Poleg dobite pisalo, ki je obenem pero za klikanje bo zaslonu, 20 Monitor / januar 2008

NEO1973

Kaj: Telefon z odprtokodno zasnovo. Kje: www.openmoko.com. Cena: Osnovni paket 300 USD, razvojni paket 450 USD. Cena, zaslon, število programov, podpora uporabnikom. Zmogljivost akumulatorja, slab kot telefon, brez tipk, brez WiFi.

občutljivem za dotik, vrečko, 512 MB kartico MicroSD, slušalke in seveda kabel USB za prenos podatkov in polnjenje mobilnika. Če ste pripravljeni plačati več, lahko za 450 dolarjev poleg osnovnega kompleta dobite še kovček in razvojno ploščico z razdelilnikom USB, programatorjem JTAG ter dodatno 512 MB kartico MicroSD. Komplet s kovčkom potrebujete le, če pričakujete, da se boste ukvarjali tudi z razvojem dodatne strojne opreme za telefon. Če bi radi le pisali in preizkušali programe, razvojni komplet ni potreben.

Strojni del Sam telefon je izdelan precej solidno, ohišje ob stiskanju in zvijanju ne škriplje. Plastika, iz katere je izdelan telefon, je prijetna za otip. Namesto pokrovčka nad baterijo se pri telefonu odpre kar celotna zadnja stran. Za hlačni žep je telefon odločno prevelik. Zaslon je zelo dober, barve so žive in ločljivost izvrstna. Zaradi visoke ločljivosti (VGA, 640 × 480 pik) je vse, kar teče na telefonu, videti bolj »zloščeno«. Težava je le v tem, da zaslon ni transflektiven, osvetljava pa je prešibka, da bi bila vsebina na zaslonu ob sončnem poletnem dnevu dobro vidna tudi na prostem. Mikroprocesor je 266 MHz Samsungov ARM920T, na voljo je 128 MB RAM in 64 MB pomnilnika flash. Procesor in pomnilnik sta torej dovolj zmogljiva za poganjanje vseh potrebnih programov, tudi spletnih brskalnikov. Na žalost je procesor kljub vsemu prepočasen, da bi na telefonu lahko gledali filme v ločljivosti 640 × 480 pik, čez ves zaslon in v ležečem položaju. Na srečo je procesor dovolj hiter, da lahko predvajamo filme DivX ločljivosti 320 × 240 pik, za »ležeči položaj« pa lahko poskrbimo med rekodiranjem filma na domačem računalniku. GSM v telefonu podpira tri frekvenčne pasove: 850, 1800 in 1900 MHz. Za vgrajeni sprejemnik GPS do nedavna ni bilo prosto dostop-


NEO1973

PREIZKUSI

nega gonilnika, zato tudi zdaj še ni na voljo grafičnih programov ali kart za navigacijo. Če telefon priklopite na računalnik, se predstavi kot omrežna naprava USB. Vzpostavi se torej omrežje med telefonom in računalnikom, na katerega je telefon priklopljen. Od zagona naprej je Neo1973 torej navaden računalnik z Linuxom, priklopljen v krajevno omrežje.

Programski deli Če telefon poženemo takoj, ko ga povlečemo iz škatle, se na njem zažene jedro Linux, pokaže se znani pingvin in preberemo lahko simpatičen napis – »Kernel Panic«. Nič nenavadnega, če upoštevamo, da poleg telefona dobimo podstavek za kozarec, na katerem piše »some assembly required«. Pravilno se telefon zažene šele, ko vanj naložimo novo jedro in preostanek operacijskega sistema.

» Vodoravni položaj pride prav pri deskanju.

nilnika in spodobnim procesorjem. Edina neprijetna lastnost Greenphona je bila cena: 890 dolarjev – 695 za telefon, 195 za komercialno licenco za Qtopio. Cena je morda sprejemljiva za profesionalno razvojno okolje, za dokaj povprečen telefon pa je odločno previsoka. Kljub temu so trolltechovci prodali vseh tisoč telefonov. Namesto svojega telefona zdaj zainteresiranim kupcem priporočajo, naj si kupijo Neo 1973. Seveda se izkušnje ustvarjalcev na okolju precej poznajo. V osnovnem oknu imamo tri gumbe – ključavnico, s katero zaklenemo zaslon, telefonsko slušalko, ki predstavlja telefon, in velik zelen Q, ki predstavlja vse druge programe. Na glavnem zaslonu zna telefon poleg imena operaterja prikazati tudi ime celice, s ka» Neov osnovni zaslon. » Na voljo je kar nekaj programov. tero je povezan. Ker je od izida telefona minilo že nekaj meQtopia ima vse potrebne osnovne programe. secev, sta zanj na voljo vsaj dva precej različna Med dodatki najdemo Slikarja, preprost urejesistema – Openmoko so spisali izdelovalci te- valnik besedil, štoparico in predvajalnik glaslefona, Qtopio pa podjetje Trolltech, sicer av- benih datotek. Poleg tega ima okolje tudi tri tor knjižnic grafičnih in drugih gradnikov. Oba igrice. Že tu se pozna, da je bila Qtopia razvista odprta, kar pomeni, da lahko programer- ta na telefonu s tipkami. Ena izmed iger je naji sistem spreminjajo po mili volji. Obe okolji mreč klasična kača, ki jo je brez tipk na telefolahko delujeta pod istim jedrom in se celo raz- nu skoraj nemogoče voditi. vijata na istem mestu, v repozitoriju openemVečpredstavni predvajalnik je na žalost še bedded.org. rahlo hroščat, tako da nekatere datoteke predZaradi odprtosti je razvoj obeh okolij pre- vaja z dvojno hitrostjo. Poleg tega se ob izklocej hiter. Opis v tem prispevku se nanaša na pu zaslona izklopi tudi zvok, to pa omeji možstanje v tednu med 26. novembrom in 2. de- nosti za varčevanje z energijo. cembrom 2007. Qtopia na žalost nima cele vrste programov, ki bi jih uporabnik res potreboval za spodobno delo. Tako nimamo na voljo niti terminalQtopia skega programa niti spletnega brskalnika. Trolltech svoje okolje razvija že več let. Ne Trolltech za pregledovanje datotek html predtako dolgo nazaj so namreč trolltehovci še laga svoj bralnik pomoči, pri katerem pa na žaprodajali svoj telefon. V prodajo so ga spra- lost nimamo možnosti odpreti poljubne datovili septembra 2006, poimenovali pa so ga teke. Ker okolje ne vsebuje terminalskega proGreenphone. Greenphone je bil kar spodoben grama, je onemogočeno delo na oddaljenih raaparat GSM z vgrajenim fotoaparatom ločljivo- čunalnikih. sti 1,3 megapike, lepim barvnim zaslonom ločOsnovna funkcionalnost telefona nekako ljivosti 320 × 240 pik, kupom tipk, 64 MB pom- deluje – lahko torej sprejemamo in izvajamo

» Vgrajeni GPS je od nedavnega podprt, vendar grafičnih programov zanj še ni.

telefonske klice. Na žalost s seznama opravljenih oziroma prejetih klicev ne moremo izvesti samega klica – številko lahko le shranimo med stike in potem kličemo od tam. Prav tako med klici ne deluje številčnica. To je zelo zoprno, če hočemo poklicati kakšno številko z avtomatskim odzivnikom – če bi radi, na primer, napolnili svoj Mobi račun. Kljub vsemu lahko Neo1973 s Qtopio uporabljamo kot vsakdanji telefon, s sprejemanjem in pošiljanjem sporočil SMS vred.

OpenMoko Uradno okolje v Neo1973 je OpenMoko. Za razliko od Qtopie pod knjižnico za izris gumbkov teče strežnik X. To pomeni, da lahko na telefonu prek omrežja uporabljate tudi programe, pognane na domačem računalniku z Linuxom. Tako lahko npr. telefonsko številčnico prikažete kar na zaslon računalnika, na katerega je telefon priklopljen. Poleg tega je za Openmoko na voljo dobesedno na desetine igric. Na voljo sta tudi vsaj dva spletna brskalnika, eden izmed njiju je, tako kot Applov Safari, zasnovan na WebKitu. Na voljo je tudi terminalski program, s katerim lahko izkoristimo polno moč lupine bash. Mimogrede, tega potrebujete tudi za nastavitev glasnosti ... Slabost Openmoko je, da klicanje GSM pogosto ne deluje – v takih primerih je treba s posebnim ukazom izklopiti in znova vklopiti modem GSM. Aplikacija, ki naj bi omogočala pošiljanje in sprejemanje sporočil SMS, zaenkrat ne deluje.

Če povzamemo Neo 1973 je predvsem telefon, pri katerem ima nadzor nad programsko opremo uporabnik, ne pa izdelovalec telefona ali ponudnik storitev. Obe okolji se razvijata zelo hitro, tako da nove funkcionalnosti kapljajo vsak dan. Čez kako leto (ali dve) bi utegnili biti prosti programi na mobilnih telefonih že resna konkurenca drugim operacijskim sistemom, ki trenutno tečejo v njih. Vprašanje je le, ali bo OpenMoko tisto podjetje, ki bo osvojilo ta trg. Prav lahko se namreč zgodi, da bo to prej uspe lo Nokii ali Motoroli. Monitor / januar 2008 21


PREIZKUSI GOOGLE MINI SEARCH APPLIANCE

Moj mali google Google je danes sinonim za iskanje. Skorajda česarkoli. Zadnjih nekaj let tudi za iskanje po dokumentih in elektronski pošti v krajevnih osebnih računalnikih, z Google Desktop. Na voljo pa je tudi rešitev za podjetja – strežnik z nameščenim Googlom, če se lahko tako izrazimo. Matjaž Klančar ogle.monitor.si, in uporabnike »spustimo« na http://google.monitor.si. Uporabniški vmesnik je popolnoma »googlovski«, uporabniki se bodo zagotovo znašli. Najdeni dokumenti so predstavljeni s povzetkom in povezavo do dokumenta, ki se po kliku tudi odpre. Težava pri dokumentih v okenskih omrežjih je, da Mini dostopa do vseh dokumentov v omrežju, se pravi privzeto kot upravitelj. To pomeni, da lahko najdene dokumente odpre prav vsak uporabnik, četudi v okenskem omrežju v osnovi nima ustreznih pravic. Težavo je mogoče rešiti prek ločenega spletnega strežnika v kakem okenskem strežniku, kjer avtentikacijo za dostop do iskalnika in nato dokumentov prepustimo spletnemu strežniku IIS. Sicer pa je prvo, kar bo upravitelj ob uporabi Minija ugotovil, da je počasen, zelo počasen. Počasen v smislu odzivnosti na spremembe, še posebej, če smo spremenili kaj v zvezi z iskanjem dokumentov. V tem primeru si lahko na novo prečesane podatke ogledamo tudi šele naslednji dan, če jih imamo veliko. Mimogrede, tudi vnovični zagon Minija traja skorajda pol ure in četudi se zdi to malo verjetno, je včasih tudi potreben, saj se tu in tam začne vesti »zmedeno«. Tako kot določenih vpisov v uporabniškem vmesniku (npr. dodajanje novih iskalnih omejitev) ne »registrira«, dokler ne uporabimo dokaj nenavadnega zaporedja klikov po vmesniku (gre za napako, ki jo pri Googlu odpravljajo). Odpravljajo tudi napako, ko povezava do besedilne različice » Iskalnik je enak kakor pravi Google. Le da centralizirano išče po našem krajevnem najdenega dokumenomrežju. GOOGLE

G

oogle svojim iskalnim strežnikom za podjetja pravi Google Search Appliance, model za manjša podjetja (z največ 300.000 dokumenti v omrežju) pa so simpatično poimenovali Google Mini. Gre za klasični strežnik višine 1U in polovične globine, ki ga lahko namestimo v običajno 19-palčno strežniško omaro in priključimo v krajevno omrežje. Zamisel je preprosta – ko strežniku vpišemo in pokažemo vse, kar mora vedeti o našem omrežju in dokumentih v njem, bo spustil vanj svoje pajke in ti bodo prečesali vse, kar se prečesati da, in omrežnim uporabnikom v obliki klasičnega googlovskega uporabniškega vmesnika ponudili možnost iskanja. Pravi mini Google torej, ali pa strežniški Google Desktop, če želite. Kot se za omrežno napravo spodobi, vse nastavimo prek spletnega vmesnika. Če smo zelo nezahtevni, moramo prek njega vpisati le pot do dokumentov v naših omrežnih strežnikih in nič več. Pod »dokumenti« pa razumemo klasične dokumente HTML, pa tudi TXT, DOC, XLS, PDF in še nekaj sto drugih bolj ali manj (ne)znanih dokumentnih formatov. Pot je lahko vpisana s klasičnimi URLji, če gre za spletne dokumente, ali pa prek poti UNC (\\streznik\share\imenik), saj Mini »razume« tudi iskanje prek okenskega protokola SMB. Predvsem v okenskih okoljih bo to verjetno najpogostejši način uporabe preizkušene naprave. Uporaba je kar se da preprosta. Minijevemu naslovu IP dodelimo ime DNS, kot je npr. go-

22 Monitor / januar 2008

GOOGLE MINI SEARCH APPLIANCE

Kaj: Iskalnik dokumentov v krajevnem omrežju. Izdeluje: Google, http://www.google.com/enterprise/mini. Prodaja: CHS, www.chs.si. Cena: 2394 EUR na leto za osnovni model, ki indeksira do 50.000 dokumentov. 3594 EUR za 100.000, 7194 EUR za 200.000 in 10.794 EUR za 300.000 dokumentov. Cene za dve leti so proporcionalno nižje. V ceno je všteta tehnična podpora in garancija za strojno opremo. Omogoča zelo enostavno postavitev centraliziranega iskalnika dokumentov v podjetju. Znani googlovski vmesnik. Visoka cena, nekaj napak, tudi v nastavitvenem vmesniku.

ta ne deluje. Menda se to dogaja le, če iščemo dokumente v okenskih okoljih, prek SMB. K sreči sam besedilni povzetek med najdenimi povezavami do dokumentov lepo deluje. Sicer pa je mogoče v vmesniku lepo nastaviti iskalne podmnožice, pri katerih uporabnikom prek padajočega menuja ponudimo izbiro iskanja le po določenih področjih. Pri nas imamo npr. ločeno iskanje po dokumentih Monitorja in Mladine … Mogoče je tudi popolnoma preurediti naslovno iskalno stran, pa tudi izpis rezultatov, če imamo le malo spletno-programerske žilice. Če malo podeskamo po Googlovih straneh, hitro najdemo tudi zanimive dodatke, ki jih lahko vgradimo v spletni vmesnik Minija. Eden bolj zanimivih se nam je zdel »search as you type«, ki rezultate prikazuje sproti, med tipkanjem iskalnega izraza (kot Googlova orodjarna). Težava malega Googla je pravzaprav le v ceni, ki nikakor ni nizka, poleg tega je omejena na število dokumentov, pa še naročniškega tipa je. Če smo zelo varčni, bi namreč lahko enake rezultate dosegli z namestitvijo brezplačnega Google Desktopa, ki bi mu zaukazali tudi iskanje po omrežju. Težava je le v tem, da bi to morali narediti pri vsakem uporabniku omrežja, to pa nikakor ni prijetno, veliko krat tudi ne enostavno …


PREIZKUSI ASUS EEE PC 4G

Računalnik za žep Poceni mini računalniki so očitno uspešnica letošnjega leta. Po projektu OLPC, ko so letos končno na voljo 200 dolarjev vredni prenosniki za revne otroke, je tudi Intel predstavil specifikacijo Classmate PC. Prvi, ki je na podlagi Intelove zasnove predstavil dejansko napravo, pa je Asus s svojim računalnikom Eee PC.

ASUS EEE PC 4G

Kaj: Ultraprenosni računalnik. Izdeluje: Asus, www.asus.com. Prodaja: Avtera, www.avtera.si; Comtron, www.comtron.si. Cena: 299 evrov. Odlično razmerje med zmogljivostjo in ceno, mere, programska oprema, robustnost, podpora z gonilniki. Omejene zmožnosti razširitve, manjša tipkovnica in sledilna ploščica.

Peter Šepetavc PRENOSNIKI

E

eePC je sicer že ob prvi predstavitvi požel val pozitivnih kritik, vendar si v Asusu verjetno niso predstavljali, da bo mali računalnik taka uspešnica. Podjetju namreč trenutno ne uspe zadostiti povpraševanju, tako da so prestavitev računalnika v nekaterih državah že prestavili za nekaj mesecev. Gre za 0,92 kg težak subnotes z 900 MHz procesorjem Celeron M, 512 MB pomnilnika in 4 GB flash diska. Na disku je nameščena prilagojena različica operacijskega sistema Xandros Linux, naprava pa omogoča tudi namestitev katere izmed drugih distribucij Linuxa in sistema Windows XP (Asus namreč ponuja celoten nabor gonilnikov za XPje), navdušenci pa so za napravo prilagodili tudi vrsto uradno nepodprtih sistemov, med drugim tudi MacOS X. Računalnik je velik približno toliko kot knjiga formata A5, a je že na prvi pogled očitno, da se po vmesnikih lahko primerja tudi z večino ultralahkih prenosnikov. Na izhod VGA lahko priključimo zunanji monitor (podpira ločljivosti do 1600 × 1200 pik), trije vmesniki USB pa so več, kot ponuja marsikatera večja naprava. Poleg omrežnega vmesnika in priključkov zvočne kartice imamo še bralnik kartic SD, ki podpira tudi zmogljivejše kartice SDHC. Sedempalčni zaslon ima ločljivost 800 × 480 pik, grafični procesor pa je kar v sistemskem naboru – gre za Intelov GMA900. Računalnik omogoča tudi povezovanje v brezžična omrežja, saj ima vgrajeno kartico WLAN s podporo 802.11g. Nad zaslonom je vgrajena spletna kamera z ločljivostjo 640 × 480 pik. Vgrajeni akumulator naj bi omogočal do 3,5 ure dela … V praksi se je potrdilo, da gre za dokaj realno oceno. Če nismo povezani v brezžično omrežje in zmanjšamo osvetlitev zaslona, pa je mogoče iztisniti še kakšno minuto več. Programska oprema omogoča, da računalnik začnemo uporabljati takoj, ko ga vzamemo iz škatle. Vmesnik bo za tiste, ki radi brkljajo po naprednejših nastavitvah, morda preveč poenostavljen, a lahko takoj preklopijo v okolje KDE, ki je vsakdanje v Linuxu. Nameščenih je 24 Monitor / januar 2008

več kot 40 programov, med drugim pisarniški program OpenOffice, Firefox, Thunderbird, program za neposredno sporočanje Pidgin in Skype. Programi so kljub nekoliko šibkejši zasnovi v primerjavi s povprečnim računalnikom dobro odzivni, hiter pa je tudi zagon sistema, saj je Eee PC pripravljen za delo v 20 sekundah. Poleg ome-

njenih programskih paketov je v računalniku tudi nekaj iger, večpredstavni predvajalnik, urejevalnik fotografij in nekaj izobraževalnih programov, kar kaže na to, da Asus resno meri na izobraževalne ustanove. Tipkovnica ima nekoliko manjše tipke kot pri večini prenosnikov in to je glede na mere naprave razumljivo. Sledilna ploščica je prav tako nekoliko manjših mer in za daljše delo vsekakor priporočamo priklop miške. Nekoliko samosvoje razporeditve in manjših tipk se sicer hitro navadimo, nekoliko moti le res neumen položaj desne tipke shift – marsikateri uporabnik bo, vsaj na začetku, pogosto namesto shift pritisnil smer navzgor. Eee PC se v praksi obnese odlično. To je majhen in lahek računalnik, ki ga imamo lahko vedno s seboj in omogoča delo s spletom, pošto in pisarniškimi programi. Z namestitvijo do-

datnih programov lahko njegove zmožnosti seveda še razširimo, kljub temu pa moramo računati, da ne gre za napravo, ki bi lahko povsem nadomestila polnokrvni PC. Pohvaliti moramo robustnost naprave: kljub temu da je izdelan iz plastike, je ohišje trdno, tako da bi računalnik verjetno preživel tudi kak nesrečen padec po tleh. Ker nima gibljivih delov, je na udaru pravzaprav le zaslon. Računalnik pa ima seveda tudi nekaj slabosti. 4 GB prostora na disku je zelo malo in za večjo zbirko datotek bo treba poseči po dodatnem pomnilniku, bodisi s priklopom na vmesnik USB bodisi v obliki pomnilniške kartice SD. Računalnika tudi ne moremo občutneje nadgraditi: pomnilniški modul sicer lahko nadomestimo z zmogljivejšim (do nedavna je veljalo, da ob tem izgubimo garancijo, vendar je Asus po pritožbah s strani uporabnikov in tudi tržnih inšpekcij že objavil, da bo garancijo ob morebitni nadgradnji pomnilnika vendarle priznal), prve različice pa so imele dodatno razširitveno mesto MiniPCI Express, le da tega v preizkušenem modelu (in vseh Eee PCjih, ki so s tekočega traku prišli v zadnjem času) žal ni več. Komu je Eee PC namenjen? Predvsem navdušencem nad tehnologijo, pa tudi vsem, ki na terenu potrebujejo majhno napravo z možnostjo povezave v splet in jim zmogljiv mobilnik ni dovolj. V drugi vrsti bodo prodajalci verjetno merili na najmlajše, ki se z računalniki šele spoznavajo, saj sta prav njim namenjena preprost uporabniški vmesnik in robustno ohišje. V Asusu trdijo, da vsakih 6 sekund prodajo nov Eee PC, torej je interesentov veliko. Naprava za 299 evrov ponuja silno veliko, če smo pripravljeni sprejeti nekaj omejitev pri zmogljivosti in velikosti zaslona. Vsekakor se ni bati, da Asusov malček tudi pri nas ne bi bil uspešnica, še posebej, ko bo ponudba Eee PCjev bolj pestra, saj se bodo preizkušenemu modelu pridružile tudi manj in bolj zmogljive različice, računalniki z drugačnimi barvami ohišja, šušlja se celo, da naj bi drugo leto prišel na trg tudi model z 10-palčnim zaslonom (to je Asus sicer zanikal, vendar je že pole ti predstavil tudi prototip take naprave).


PANASONIC PT-AE2000

Novi Panasonicov zastavonoša Že drugič letos jemljemo pod drobnogled »zastavonošo« projektorjev za domači kino znamke Panasonic. Razlog je bliskovit razvoj projektorjev v zadnjem letu ali dveh kot posledica hudega konkurenčnega boja, ki na eni strani znižuje cene, na drugi strani pa dviguje kakovost. Boris Horvat PROJEK TOR JI

Č

e so bili kakovostni projektorji še lani po ceni neprimerljivi s televizorji s ploskimi zasloni (saj so bili vsaj dvakrat dražji), pa lahko letos za ceno zelo dobrega televizorja (ali tudi manj) že kupimo projektor, s katerim bomo uživali v pravem domačem kinu.

Model Panasonic PT-AE1000, ki smo ga preizkusili v aprilski številki (takratna cena 4538 evrov, kasneje 3528), namreč ni več dobavljiv, in samo pol leta pozneje lahko po veliko nižji ceni (2722 evrov) dobimo njegovega naslednika, projektor PT-AE2000, ki predhodnika bistveno pre-

PREIZKUSI

PANASONIC PT-AE2000

Kaj: Projektor za domači kino. Kontrast: 16.000 : 1 (dinamična zaslonka). Svetilnost: 1500 ANSI. Žarnica: 165 W UHP, 348 EUR. Tehnologija: 3 x LCD 1,8 cm. Ločljivost: 1920 × 1080 pik (1080 p). Objektiv: Zoom 2 : 1; zamik lečja 100 % navpično, 40 % vodoravno. Življenjska doba žarnice: 2000 ur – običajni način; 3000 ur – varčni način. Formati: 480i/p, 576i/p, 720p 60/50, 1080i 60/ 50, 1080p 60/50/24. Standardi: NTSC/PAL/SECAM. Priključki: 3 × HDMI, 2 × komponentni, 1 × kompozitni, 1 × S-Video, 1 × RS232, 1 × RGB VGA. Hrup: 25 dB v normalnem načinu, 22 dB v varčnem. Velikost: Višina 13,0 cm, širina 46,1 cm, globina 30,0 cm. Masa: 7,2 kg. Izdeluje: Panasonic, www.panasonic.com. Uvoznik: TSE, www.tse.si. Cena: 2722 EUR, žarnica 348 EUR. Velika svetilnost, posamezne pike niso vidne, profesionalne možnosti kalibracije, univerzalni daljinec. Ni za nezahtevne uporabnike, visoka cena v Evropi, predober za trenutno kakovost tv programov in DVDjev.

kaša v vseh lastnostih. Najprej po večjem kontrastu (16.000 : 1 proti 11.000 : 1) in po višji svetilnosti (1500 ANSI proti 1100 ANSI). Poleg tega ima novi model številne dodatne funkcije, ob pomoči katerih lahko optimalno nastavimo različne izvore signala. Pri tem nam je v pomoč funkcija zamrznitve trenutne slike in razdelitve slike na dve kopiji. Potem lahko vse nastavitve spreminjamo samo na eni kopiji slike in primerjamo rezultate.

Monitor / januar 2008 25


PREIZKUSI PANASONIC PT-AE2000 / MICROSOFT WINDOWS SERVER 2008 ENTERPRISE RC0 Druga uporabna funkcija je analizator video signala (za vsako barvo posebej!), ki prav tako pomaga pri optimalni nastavitvi posameznih izvorov slike. Do zdaj smo za tako analizo signala potrebovali profesionalni video analizator, ki stane več tisoč evrov. Vendar pa so to funkcije, ki jih bodo s pridom lahko izkoristili predvsem teoretično bolje podkovani uporabniki. Drugi uporabniki se bodo zadovoljili s prednastavljenimi nastavitvami, teh je kar 16, bistveno več kot pri konkurenci, pri čemer lahko posamezne nastavitve celo poimenujemo, če si jih ne moremo zapomniti po številkah. Posebno veselje smo imeli z daljinskim upravljalcem, ki ga lahko naučimo, da krmili tudi številne druge naprave. V zatemnjenem domačem kinu je udobna tudi možnost osvetlitve tipk in majhnega zaslona LCD na daljinskem upravljalcu. Posebej naj poudarimo visoko svetilnost (1500 ANSI) ki omogoča zadovoljivo kakovost slike tudi v delno osvetljenih prostorih.

Kot smo ugotavljali že pri preizkušanju prav tako vrhunskega projektorja JVC DLA-HD1 pred dvema mesecema, slaba kakovost velike večine danes dosegljivega video gradiva (kabelska in satelitska televizija, DVD ipd.) na tako dobrem projektorju postane še bolj očitna (in moteča). Projektor, ki ob pomoči 16-bitnega procesiranja lahko prikaže dobro milijardo barvnih odtenkov, je zasijal šele pri prikazovanju satelitskih kanalov v ločljivosti HD (čeprav samo 720vrstičnih!) angleškega ponudnika SKY, vendar pa predvsem tistih, pri katerih je bil že originalni posnetek narejen v digitalni tehniki HD (dokumentarci na kanalih Discovery, History ali National Geographic), ali pri prenosih HD iz studia (kanal Sky One), pri digitaliziranih analognih filmih (Sky Movies HD) pa ni bilo opaziti bistvene razlike v primerjavi s filmi, kakršne predvajajo nekateri najboljši, žal izredno redki kanali v običajni ločljivosti SD (standard definition).

Windows Server 2008 RC0 Bliža se februar 2008, ko bo Microsoft uradno izdal nov strežniški operacijski sistem, ki bo nadomestil dosedanjo različico Windows Server 2003 R2. Obeta se nam veliko novosti, še posebej na področju upravljanja, omrežnih storitev in virtualizacije. Preizkusili smo različico Windows Server 2008 Enterprise, Release Candidate 0 (RC0). Luka Kropivnik OPER ACIJSKI SISTEMI

N

ovi strežniški operacijski sistem je razvit na istem jedru, kot ga ima še neizdani Windows Vista SP1. Prav tako je podoben postopek namestitve, saj je povečini samodejen. Med nameščanjem le na začetku odgovorimo na osnovna vprašanja, kot je npr. jezik, naložimo lahko morebitne gonilnike krmilnikov RAID, določimo particije in vnesemo serijsko številko. Šele po namestitvi osnovnih delov, ki traja približno 20 minut, nam operacijski sistem ob vnovičnem zagonu ponudi, da si določimo vstopno geslo. Namestitev se nadaljuje z nastavljanjem časovnega pasu, omrežnimi nastavitvami in izbiro vlog (roles). Slednje opisujejo različne možnosti uporabe strežnika, podobno kot poznamo pri predhodniku Windows Server 2003, s to razliko, da imamo pri novem strežniku veliko večjo izbiro. S tem ko smo namestili samo komponente, ki jih bomo potrebovali, smo zmanjšali nevarnosti, ki jih lahko potencialno prinesejo tiste komponente, ki jih pri delovanju strežnika ne potrebuje26 Monitor / januar 2008

mo. Pri nameščanju vlog so v Microsoftu posebej pazili, da so privzete nastavitve posameznih komponent nastavljene tako, da omogočajo kar najvišjo stopnjo varnosti. Poleg vlog so dodali možnost namestitve skoraj 40 dodatnih lastnosti (features), npr. Windows Media Player ali pa uporabniški vmesnik Aero. Na naše presenečenje smo med njimi našli tudi okolje .NET. Čudi nas, da tehnologija, ki jo tako zelo oglašujejo, ni nameščena samodejno, oziroma ni integrirana v samo osnovo operacijskega sistema. Tako bi zagotovo dosegli boljšo učinkovitost izvajanja programov, napisanih v tem okolju. Naj pri namestitvi omenimo še novost, Server Core. To je možnost namestitve strežnika brez grafičnega uporabniškega vmesnika, kar omogoča učinkovitejše delovanje, saj ne virov ne uporablja za grafični vmesnik, ki ga ne potrebujemo. Seveda to ni nobena inovacija Microsofta, take namestitve že dalj časa poznamo npr. iz operacijskih sistemov Unix. Velja pa omejitev, saj ne moremo namestiti vlog oziroma lastnosti, ki potrebujejo za svoje delovanje tako

Projektor PT-AE2000 lahko toplo priporočimo predvsem najzahtevnejšim uporabnikom in avdio-video profesionalcem, medtem ko se bodo povprečni ljubitelji domačega kina lahko zadovoljili z njegovim manjšim bratom PTAX200U (cena 1434 evrov), ki ima sicer »le« 1280 × 720 pik, vendar prav tako tri čipe LCD, tako da ob večini običajnega video gradiva v praksi razlike tako rekoč ne bodo opazne (razen pri prikazovanju digitalnih fotografij iz računalnika). Upajmo, da bodo cenovna vojna in tekmovanje med tremi tehnologijami (LCD, DLP, LCoS) cene projektorjev še znižali (onkraj velike luže lahko projektor PT-AE2000 dobimo že za nominalno enako ceno v dolarjih, to je 2700 dolarjev), tako da si bo lahko ob klasičnem televizorju (za spremljanje tv dnevnika) omislilo še dober projektor (za uživanje pri gledanju filmov in športnih prenosov) še več lju biteljev domačega kina.

MICROSOFT WINDOWS SERVER 2008 ENTERPRISE RC0 Kaj: Strežniški operacijski sistem. Izdeluje: www.microsoft.com. Cena: Še ni določena. IIS7, terminalske storitve, Powershell, namestitev Server Core. Slaba podpora okolju .NET.

ali drugačno podporo grafičnega vmesnika. Zanimivo, da lahko tako na primer namestimo spletni strežnik IIS 7, vendar brez podpore ASP.NET, medtem ko PHP prek hitrega vmesnika CGI deluje brez težav. Čeprav naj bi namestitev Server Core ne imela grafičnega vmesnika, ni tako. Še vedno lahko na primer zaženete beležnico. Poleg tega se bo, če pritisnete kombinacijo tipk CTRL+ALT+DEL, prikazal upravitelj opravil (Task manager).

Upravljanje strežnika Osrednje orodje za upravljanje se imenuje Server Manager. Gre za nekakšen razširjeni upravljalnik MMC, ki na enem mestu združuje pregled nad vsemi nameščenimi sestavnimi deli strežnika. Omogoča tudi dodajanje ali odstranjevanje vlog (roles) in značilnosti (features). Poleg tega so za posamezne nameščene dele še vedno na voljo ločeni upravljalniki MMC, ki jih najdemo, kot smo vajeni, na nadzorni plošči. Server Manager je zelo pregleden. Podatke nam postreže s preglednimi in lepo oblikovanimi stranmi HTML. Za upravitelje je po novem na voljo tudi novo orodje, imenovano PowerShell. To je nekakšno ukazno okno, podobno kot Command Prompt, vendar veliko bolj zmogljivo. Upravitelji bodo ob pomo-


MICROSOFT WINDOWS SERVER 2008 ENTERPRISE RC0

» Pri nastavitvi izberemo, ali želimo običajno namestitev ali namestitev Server Core brez grafičnega vmesnika.

PREIZKUSI

» Pri prvem vstopu v sistem določimo sistemske nastavitve ter izberemo vloge (roles) in lastnosti (features).

či tega orodja hitreje in laže opravili določena opravila. Novost je tudi to, da razume ukaze .NET. To omogoča izdelavo naprednih skriptov. Microsoft načrtuje, da bodo vsa njegova grafična orodja za upravljanje generirala ukaze in jih izvajala neposredno v PowerShellu. Podobno taktiko so že ubrali pri poštnem strežniku MS Exchange 2007, vsekakor pa se želijo s tem približati resnim uporabnikom sistemov Unix, ki od nekdaj temeljijo na ukazni lupini.

nameščenih v strežniku, prek centraliziranih spletnih dveri. Pravice uporabnikov, katere programe lahko zaženejo, uredimo prek pravil CAP (Connection Authorization Policies). Novost je tudi to, da se tak program, ko ga zaženemo, »zlije« z lokalnim okoljem operacijskega sistema, tako da dobimo občutek, kot bi ga zagnali krajevno. Občasno se lahko pojavijo le zakasnitve pri prenosih, tako da okno za nekaj časa zamrzne. Pri hitrih povezavah tega ne opazimo.

Terminalske storitve

Spletni strežnik IIS 7

Terminalske storitve (Terminal Services) so že dalj časa navzoče pri izdelkih Windows Server. Najbolj znana med njimi je storitev Remote Desktop oz. dostop do oddaljenega namizja. V novi različici operacijskega sistema so na tem področju postregli kar z nekaj novostmi. Prva je Terminal Services Gateway, ki omogoča uporabnikom dostop do programov,

Spletni strežnik IIS 7 je v primerjavi s svojim predhodnikom, IIS 6, popolnoma prenovljen. Microsoft si s to različico obeta povečanje tržnega deleža med spletnimi strežniki, med katerimi nesporno kraljuje Apache. Največja novost je, da je popolnoma modularen. To pomeni, da lahko namestimo le tiste module, ki jih bomo dejansko uporabljali. Dodatno je olajša-

no delo programerjem, saj lahko razmeroma enostavno napišejo svoj modul in ga vključijo v njegovo jedro. Nastavitve posameznega spletnega mesta lahko po novem določimo v datoteki. Ta lastnost bo še posebej dobrodošla pri podjetjih, ki se ukvarjajo z gostovanji, saj je zdaj mogoče enostavno, s kopiranjem nastavitvene datoteke, prenesti nastavitve enega spletnega mesta na drugo (to konkurenca omogoča že od nekdaj). Prav tako je možno prenesti določen del upravljanja spletnega mesta na uporabnika. To upraviteljem prihrani kar nekaj časa.

Virtualizacija Najpomembnejša novost pri Windows Server 2008 je virtualizacija, ki bo na voljo šele 180 dni po uradni izdaji, in to le v različicah strežnika, ki tečejo v 64-bitnem okolju. Razlog za to je v tehničnih zahtevah, saj lahko pri 64-

Monitor / januar 2008 27


PREIZKUSI MICROSOFT WINDOWS SERVER 2008 ENTERPRISE RC0

» Nastavitve Network Access Protection (NAP) bitnih sistemih naslovimo veliko več pomnilnika kot pri 32-bitnih. Poglavitna značilnost je, da ne bo delovala kot gost v sistemu, temveč bo integrirana neposredno v sam sistem, podobno kot že poznamo pri strežnikih VMware ESX ali Linux XEN. Pri tem bo izkoriščala strojne zmogljivosti, ki jih ponujata izdelovalca procesorjev Intel in AMD.

Druge novosti in izboljšave Za večjo zanesljivost in prožnost so v strežnik vgradili podporo novemu rodu omrežnih storitev. Ena izmed njih je novi protokol za izmenjavo datotek SMB 2.0, ki je nadgradnja zdajšnjega SMB 1.0 in bo omogočal občutno pohitritev prenosa. To se bo poznalo predvsem pri prenosu večjih datotek. SMB 2.0 podpira le Vista. Nova tehnologija NAP (Network Access Protection) omogoča preverjanje sistemskih zahtev računalnikov, ki so priključeni v omrež-

28 Monitor / januar 2008

» Pri načinu namestitve Server Core nimamo grafičnega vmesnika, pokaže se le terminalsko okno.

je. Zahteve določimo sami in če jih kak računalnik v kateremkoli trenutku ne dosega, mu strežnik onemogoči dostop. Uporabnik mora nato nastavitve popraviti, v določenih primerih pa to lahko stori sistem NAP samodejno. Če bomo, denimo, v sistemskih zahtevah določili, da morajo imeti vsi priključeni računalniki vklopljen požarni zid, bo računalnikom, ki tega ne bodo imeli, strežnik to omogočil. Uporabniki Viste imajo omenjeno novost nameščeno samodejno, medtem ko morajo uporabniki operacijskega sistema XP namestiti dodatek. Pri varnosti omenimo še dve tehnologiji – Read-Only Domain Controller (RODC) in tehnologijo šifriranja podatkov na disku, BitLock. Slednjo prav tako poznamo že iz Viste. RODC pa je nova in bo namenjena primerom, ko ni mogoče zagotoviti dovolj visoke stopnje varnosti v oddaljenih poslovnih enotah podjetja. Takrat je pogosto nastala težava, da je lahko tisti, ki je fizično odtujil strežnik, prišel do var-

nostno občutljivih podatkov, kot so na primer gesla. RODC pa to preprečuje tako, da omogoča le enosmerno posodabljanje sprememb v Active Directoriju. Na koncu omenimo še možnost lažje izdelave gruč ob pomoči vgrajenih orodij in čarovnikov. Prej je bilo za isto opravilo treba razmeroma veliko časa in dobro poznavanje te tehnologije, zdaj pa bomo lahko to postorili v nekaj minutah. Čarovnik nas najprej vodi po postopku preverjanja strojnih zahtev in če so te zadovoljive, v nekaj nadaljnjih korakih naredi gručo. Windows Server 2008 bo postregel s kar nekaj novostmi, ki bodo marsikatero podjetje prepričale v nadgradnjo strežnika. Je pa to tudi zadnja različica, ki bo delovala v 32-bitnem okolju, s tem da lahko, kot smo omenili že prej, v tem okolju pozabimo na možnosti virtualizacije. Zaradi vse večjih tehničnih zahtev bodo v prihodnje strežniški operacijski sistemi delo vali le še v 64-bitnih okoljih.


MICROSOFT MATH ADD-IN FOR WORD 2007 / MOTOROLA Q9H

Matematika v Wordu Na Microsoftovih spletnih strani se skriva marsikaj. Včasih je najti tudi kakšno prijetno presenečenje. Eden izmed skritih zakladov je preprost dodatek za Microsoft Word 2007 z imenom »Microsoft Math Add-In for Word 2007«. David Vidmar

PREIZKUSI

MICROSOFT MATH ADD-IN FOR WORD 2007 Izdeluje: Microsoft, www.microsoft.com. Kje: www.monitor.si/ms_math Cena: Brezplačno. Ideja. Na trenutke počasno delovanje.

WORD

P

o namestitvi se v orodni vrstici prikaže nov menu z imenom Add-Ins in na njem gumbek »Math«, s katerim lahko v Wordu napisane enačbe poenostavimo (Simplify), rešimo (Solve), celo diferenciramo in integriramo. Z nekaj kliki miške lahko tudi narišemo 2-D ali 3-D graf in ga vstavimo v besedilo. V resnici gre za oskubljeno in v Word vgrajeno različico programa Microsoft Math (www. microsoft.com/math/), ki sicer stane skromnih 25 dolarjev. Ker so naslovi spletnih strani na Microsoftovi strani strahovito dolgi, smo vam na naši strani naredili skrajšano povezavo. Za

» Matematiko v Wordu je preprosto uporabljati, vendar je na trenutke zelo zmogljiva.

Končno hiter Windows Mobile 6 Kar nekaj let je minilo, odkar smo pri nas nazadnje videli kak Motorolin pametni telefon. Njihovi prvi aparati UMTS so delovali na Symbianu, nekako hkrati pa so predstavili tudi model MPx200, ki je bil eden najbolj dodelanih telefonov z operacijskim sistemom Windows Mobile Smartphone. Igor Harb PAME TNI TELEFONI

P

o premoru se spet vračajo s tem sistemom, vendar to pot z njegovo najnovejšo različico, 6.0. V zadnjih mesecih smo preizkusili nekaj HTCjevih aparatov s tem sistemom, vendar so uporabljali različico Pocket PC oziroma Professional, pri kateri aparat upravljamo prek zaslona, občutljivega za dotik, pri Smartphone oziroma Standard pa prek tipkovnice in smernih tipk. Ne moremo biti prepričani, ali je vzrok hitrejši procesor ali pa druga različica operacijskega sistema, vendar Motorola Q9h po odzivnosti občutno prekaša vse HTCjeve modele in je povsem primerljiva z doslej najboljšim tovrstnim aparatom, Samsungovim BlackJackom. S slednjim jo druži tudi nekaj drugih lastnosti. Sta skoraj enakih mer in barv, ki pravzaprav zelo spominjajo na BlackBerry. Oba podpirata tudi hiter prenos podatkov prek omrežij HSDPA, vendar Samsung kljub vsemu prekaša Motorolo na kar nekaj frontah – ponuja WiFi in dodaten, zmogljivejši akumulator, pa še za 10 evrov je cenejši. Na splošno se Motorola Q9h obnese več kot solidno, saj ponuja vse funkcionalnosti, ki jih pričakujemo od tovrstne naprave. Pograjali bi

gumijasto tipkovnico QWERTY, ki je poleg vsega vsa črna, tako da majhne modre številke na številčnici hitro zgrešimo. Na zadnji strani je digitalni fotoaparat ločljivosti 2 milijona pik, spredaj pa še manjši za vi-

namestitev boste potrebovali licenčno kopijo Pisarne in nameščen Microsoft .NET Framework 2.0. Enačbo najlaže začnete pisati s pritiskom na Alt + Shift + 0 oz. Alt + =, funkcije dodatka pa so skrite na menuju, ki ga prikličete s klikom enačbe z desnim mišjim gumbom. Kot smo se včasih za izpite iz angleščine učili ob pomoči računalniških tezavrov, se bo zdaj očitno to začelo dogajati tudi z matematiko. Kdo bo zdaj prepričal »mulce«, naj naredijo domačo nalogo iz matematike brez raču nalnika? :)

MOTOROLA Q9H

Kaj: Pametni telefon. Operacijski sistem: Windows Mobile 6.0 Smartphone. Procesor: TI OMAP, 330 MHz. Pomnilnik: 256 MB RAM. Pomnilniška kartica: MicroSD, 512 MB priložena. Ločljivost zaslona: 320 × 240 pik. Krajevne komunikacije: Bluetooth 2.0. Omrežja in frekvenčna območja: GSM 900/1800/1900 MHz; UMTS 2100 MHz. Odzivnost Uporabnost Splošni vtis Izdeluje: Motorola, www.motorola.com. Cena: 368,94 evrov ob podpisu enoletne naročnine z Mobitelom. Windows Mobile 6.0, dodatna programska oprema, HSDPA. Nima WLAN, tipkovnica.

deotelefonijo. Med programsko opremo najdemo poleg standardnega Windows Media Playerja še program Media Centre, ki ponuja alternativo pri ogledu vseh večpredstavnih datotek. Poleg tega je ob bok Internet Explorerju priložena še zmogljivejša Opera Mobile, presenetljivo pa ne najdemo mobilnih različic Worda, Excela in PowerPointa, temveč Documents To Go. Ti se obnesejo prav tako dobro, tako da to ne moti. Motorola Q9h je soliden pametni telefon in trenutno zagotovo najboljši z operacijskim sistemom Windows Mobile 6.0. Ob neposredni primerjavi s Samsungovim BlackJackom ga slednji sicer nekoliko prekaša, vendar tudi  Motorola ponuja precej adutov. Monitor / januar 2008 29


PREIZKUSI OPENWRT

Moj usmerjevalnik ima Linux

OPENWRT

Glede na to, da je strojna oprema v novejših usmerjevalnikih sorazmerno zmogljiva, se kar sama od sebe porodi zamisel, da bi jim naložili še kakšno dodatno nalogo … Janez Urevc USMER JE VALNIKI

S

Pozor! cijski sistem, smo teoretično omejeni le z zmogljivostjo strojne opreme. Na voljo so nam gonilniki za veliko zanimivih zunanjih vmesnikov in naprav, ki v sodelovanju s pestro programsko opremo, ki jo imamo na voljo, lahko nadomestijo marsikatero opravilo, ki ga praviloma opravljajo »pravi« računalniki. Na usmerjevalnik lahko na primer naložimo spletni strežnik, ki v internetu gosti spletno stran, ki jo shranimo na pomnilniško kartico SD ali MMC. Druga možnost je usmerjevalnik s priključkom USB, na katerega priključimo zunanji disk. Taka konfiguracija nam omogoča, da ob pomoči usmerjevalnika iz interneta prenašamo večje količine podatkov in jih shranjujemo na disk. Do prenesenih podatkov imamo lahko nato iz krajevnega omrežja dostop prek spletnega, FTP ali Samba strežnika. Poleg vsega drugega je možna tudi postavitev poštnega, DNS ali FTP strežnika. Vse omenjene rešitve nam omogočajo, da se izognemo stalno prižganemu domačemu računalniku, kar se pozna predvsem pri porabi električne energije in hrupu, saj so domači usmerjevalniki precej skromnejši porabniki energije kakor povprečni domači računalnik. Tisti z malo več poguma se lahko lotite tudi posegov v strojno opremo usmerjevalnika in tako še dodatno povečate uporabnost svoje naprave. Tako kot domači računalniki nam tudi naš usmerjevalnik ponudi možnost navijanja, s čimer lahko povečamo njegovo zmogljivost. Ker se zaradi tega sestavni deli bolj segrevajo, je priporočljivo, če napravo dodatno hladimo. Z nekaj truda si lahko na ohišje namesti-

temi »dodatnimi nalogami« se ukvarjajo razni projekti, ki razvijajo alternativno programsko opremo za najbolj priljubljene izdelke na trgu. Eden izmed njih je tudi odprtokodni OpenWRT (www.openwrt. org). Gre za operacijski sistem s polno uporabnim datotečnim sistemom in orodjem za upravljanjem paketov programske opreme, kakršne poznamo iz najbolj razširjenih distribucij Linuxa. OpenWRT je na voljo v dveh različicah. Starejša (t. i. Whiterussian) je sicer primernejša za produkcijsko rabo, a so njen razvoj pred slabega pol leta (razen varnostnih popravkov) ustavili in se posvetili novejši (t. i. Kamikaze) različici, ki je bolj primerna za razvoj in eksperimentiranje (zaenkrat nima niti spletnega vmesnika za konfiguracijo). Namestitev je zelo enostavna in morebitnim uporabnikom OpenWRT ne bi smela povzročati težav. Datoteko s celotnim sistemom najprej prenesemo s spletne strani projekta (na kateri najdemo podrobnejša navodila za namestitev in dolg seznam podprtih naprav), se prijavimo v spletni vmesnik za upravljanje usmerjevalnika in na strani, ki je namenjena nadgrajevanju sistema, datoteko naložimo vanj. Po namestitvi, ki traja nekaj minut, se usmerjevalnik spet zažene in že se lahko ob pomoči orodja telnet povežemo nanj. Na voljo nam je običajna Linuxova ukazna vrstica, prek katere upravljamo sistem. Zaradi te značilnosti OpenWRT se od uporabnikov pričakuje osnovno obvladovanje ukazne vrstice Unixa. Nalaganje dodatnih paketov programske opreme, s katerimi lahko sistem popolnoma prilagodimo svojim potrebam, opravljamo ob pomoči orodja ipkg, pri čemer nam uspešno pomaga dokumentacija v sklopu wiki strani projekta. Toda čemu vse to? K aj n a m O p e nW RT omogoča? Glede na to, da gre za popoln opera- » Stanje sistema v mirovanju. 30 Monitor / januar 2008

Kaj: Alternativni operacijski sistem za najbolj priljubljene domače usmerjevalnike. Kje: www.openwrt.org. Cena: Brezplačno (projekt je izdan pod odprtokodno licenco GPL). Širok nabor možnosti, dolg seznam podprtih naprav, dobra dokumentacija. Primeren le za naprednejše uporabnike, tovrstni posegi povzročijo prenehanje veljavnosti garancije.

Naj opozorimo, da nalaganje neoriginalne programske opreme ali posegi v strojno opremo lahko povzročijo trajno okvaro, predvsem pa prenehanje veljavnosti garancije vašega usmerjevalnika.

mo enostaven zaslon LCD, na katerem prikazujemo razne informacije o delovanju. Nanj lahko izpisujemo trenutno obremenitev sistema, prenos podatkov, število neprebranih elektronskih sporočil ... Če želimo uporabljati pomnilniške kartice, lahko v usmerjevalnik vgradimo bralnik teh kartic. Možnosti je zelo veliko. Za večino so že na voljo bolj ali manj dodelani gonilniki.

Preizkus In s čem smo se ukvarjali mi? OpenWRT smo preizkusili na usmerjevalniku Linksys WRT54GL. Naprava je opremljena z Broadcomovim procesorjem, ki tiktaka pri frekvenci 200 MHz, in s 16 MB delovnega pomnilnika. Izvedli smo dva preizkusa: pri prvem smo prek protokola Bittorrent prenašali datoteke, pri drugem pa usmerjevalnik uporabili kot spletni strežnik. Ker naša naprava ni omogočala neposrednega priklopa zunanjega diska USB, smo nanjo priklopili omrežno mapo, ki je bila fizično v osebnem računalniku. Za prenašanje datotek smo uporabili program ctorrent. Omenjeni program za vmesno shranjevanje podatkov privzeto uporablja 16 MB pomnilnika. Glede

» Primer delovanja programa ctorrent.


SAMSUNG FLASH SSD

Soliden disk Diski, ki jih v računalnikih uporabljamo danes, so v osnovi enake naprave kakor tiste izpred 20 in več let. Tehnološki razvoj je resda prinesel pohitritev in povečanje zmogljivosti, osnova (vrteče se magnetne plošče, bralno/ pisalne glave) pa je ves čas ostala enaka. A vendarle lahko že (tudi pri nas) kupimo disk tudi povsem drugačnega »pedigreja«.

PREIZKUSI

SAMSUNG FLASH SSD

Kaj: Disk SSD zmogljivosti 16 GB. Velikost in vmesnik: 2,5 palca, ATAPI. Izdeluje: Samsung, www.samsungssd.com. Prodaja: Asbis, www.asbis.si. Cena: 16 GB 240 EUR; 32 GB 449 GB EUR. Neobčutljivost na tresljaje, hipen dostop do podatkov. Visoka cena, nizka zmogljivost hranjenja podatkov (v primerjavi z magnetnim diskom).

Grega Šimenc re namreč za t. i. disk SSD ali »solid state disk«. Ti uporabljajo »bliskovno« tehnologijo pomnjenja podatkov (flash), ki jo sicer že dlje časa poznamo iz pomnilniških ključev USB ali pomnilniških kartic za uporabo v digitalnih fotoaparatih. Gre torej, če poenostavimo, za zelo hiter flash pomnilnik, ki je nameščen na ploščici formata 2,5-palčnega diska za prenosnike. Nova tehnologija prinaša kar nekaj prednosti. Najpomembnejša je vsekakor to, da taki diski nimajo gibljivih delov. Tako so povsem neobčutljivi za tresljaje ali morebitne nenadne šoke (udarce), ki za običajne magnetne diske vse prepogosto pomenijo smrt. Hkrati je s tem občutno zmanjšana možnost (fizične) okvare. Poleg tega za delovanje porabijo občutno manj energije, kar je pomembno predvsem pri uporabi v prenosnikih. Odpade tudi potreba po zmanjševanju razdrobljenosti (fragmentacije) vsebine takih diskov, saj je dostopni čas do vsake pomnilne celice enako hiter, tj. praktično hipen. Kaj pa slabosti? Cena, kajpak. Kljub temu da se je cena pomnilniških čipov flash v zgolj nekaj letih brutalno znižala, pa je cena za (preračunano) gigabajt pomnilniškega prostora v pri-

merjavi z običajnim magnetnimi diski še vedno nadvse visoka. Sicer lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo nadaljnje zniževanje stroškov izdelave, a vendarle ugodne cene pomnjenja podatkov na magnetnih diskih verjetno nikoli ne bodo dosegli. Poleg tega ni povsem zanemarljiva omejitev števila pisalnih ciklov v posamezno pomnilno celico flash. Ta se danes giblje od skromnih 100.000 pa vse tja do 5 milijonov zapisov na isto lokacijo. Res pa je, da se s to težavo spopada krmilna logika »diska«, ki nenehno zapisovanje na eno in isto lokacijo preprečuje tako, da po potrebi samodejno prestavi podatke na drug, manj »izrabljen« del razpoložljivega pomnilnika. Prvi disk SSD pri nas prihaja iz hiše Samsung. To podjetje je tudi eden najpomembnejših izdelovalcev »bliskovnih« pomnilniških čipov na globalnem trgu. Preizkusili smo 16 GB različico v ohišju velikosti 2,5 palca. Ob pomoči ustreznega prilagojevalnika ATA smo disk priključili na računalnik in rezultate hitrostnih meritev primerjali s tistimi, izmerjenimi z običajnim magnetnim diskom SATA zmogljivosti 320 GB. Iz rezultatov, zbranih v tabeli, lahko razbe-

remo nekaj zanimivih dejstev. Medtem ko se hitrost branja podatkov z diska SSD še lahko kosa z branjem z magnetnih diskov, pa so diski SSD pri pisanju občutno počasnejši in dosegajo zgolj dobro tretjino hitrosti branja. Po drugi strani je dostopni čas (t. i. »access time«) do podatkov zelo nizek – ničen, ne glede na to, kje je podatek na disku. To je verjetno tudi razlog, zakaj je bilo nalaganje operacijskega sistema skorajda trikrat hitrejše kot z običajnega diska. Med nalaganjem namreč računalnik bere množico datotek na različnih mestih na disku, pri tem pa se nizek dostopni čas še kako pozna. Diski SSD so danes dejstvo in prepričani smo, da se bodo že v kratkem »prijeli« predvsem pri (dražjih) prenosnikih. Še najbolj smiselna se zdi uporaba obeh tehnologij – SSD za nalaganje programov (tako operacijskega sistema kot drugega nameščenega programja), magnetni disk pa za shrambo podatkov (zvok,  video, ipd.).

na to, da je ob neobremenjenem sistemu ostalo na voljo le približno 3 MB pomnilnika, je že en aktivni prenos povzročil sesutje sistema. Ko smo nastavitve spremenili tako, da si je ctorrent lastil le 0,5 MB pomnilnika, smo lahko vzporedno poganjali 3–4 aktivne prenose. Edina resna pomanjkljivost take rešitve je v uporabi oddaljenega vira sekundarnega pomnilnika (beri: prižganega računalnika …), to pa je mogoče elegantno rešiti z uporabo usmerjevalnika s priključkom USB in zunanjim diskom. Tudi v vlogi spletnega strežnika se je naš usmerjevalnik dobro odrezal. Nanj smo naložili statično spletno stran, ki je zasedala 33,8

KB. Konfiguracijo smo preizkušali ob pomoči orodja ab, ki smo ga poganjali na računalniku v krajevnem omrežju. Usmerjevalniku je uspelo postreči z največ sto sočasnimi zahtevki, na katere je odgovarjal poprečno 24 milisekund. To pomeni, da se je opisana rešitev izkazala za sorazmerno uporabno. Možno je tudi poganjanje dinamičnih spletnih strani PHP, a bi konfiguracija, ki to omogoča, potrebovala več prostora oziroma pomnilnika, to pa bi lahko rešili z vgradnjo bralnika pomnilniških kartic. Skupni imenovalec vseh opisanih rešitev je v njihovi sorazmerno zapleteni in nepredvidljivi naravi. Če se želimo ukvarjati z omenjenimi posegi, moramo imeti voljo do eksperimen-

tiranja, nekoliko vztrajnosti ter nekaj naprednejšega znanja s področja strojne in programske opreme. Vse to večinoma drži tudi za sam OpenWRT, kar je razlog, da bodo po njem posegli naprednejši uporabniki. A naj vas to ne prestraši. Za projektom stoji močna skupnost, ki skrbi za obširno dokumentacijo, ki nepoučenemu, a nadobudnemu novincu lahko zelo pomaga tako pri programerskih kot tudi pri bolj elektrotehniških posegih. Tisti manj zahtevni bodo popolnoma zadovoljni s kakim drugim sistemom, kot je na primer prav tako odprtokodni DD-WRT (www.dd-wrt.com), ki je do uporabnika dosti bolj prijazen in o katerem smo v  Monitorju že pisali (Monitor 4/2007).

DISKI

G

Samsung SSD 16 GB

WD SATA 320 GB

0,2 ms

14,8 ms

Branje 200 MB podatkov (Dbench)

60,3 MB/s

84,2 MB/s

Pisanje 200 MB podatkov (Dbench)

22,8 MB/s

71,1 MB/s

13 s

38 s

240 EUR

75 EUR

15 EUR

0,23 EUR

Dostopni čas (WinBench)

Čas nalaganja Windows XP Cena diska Cena za GB pomnilniškega prostora

Monitor / januar 2008 31


PREIZKUSI ROCKBOX

iPod z vonjem po Linuxu Že v oceni iPoda prvega rodu (marec 2002) smo v Monitorju zapisali, da ima naprava dognan uporabniški vmesnik, ki se mu privadimo v petih minutah.

ROCKBOX

Kaj: Odprtokodni projekt za razvoj programske strojne opreme za predvajalnike mp3. Izdeluje: Rockbox, www.rockbox.org. Veliko možnosti nastavitev. Veliko dodatnih programčkov (igric). Je odstranljiv. Ne prepozna glasbe, kupljene v iTunes Music Store. Ne zna uporabiti predvajalnih seznamov iTunes. Težave s polnjenjem akumulatorja.

Vlado Robar IPOD

T

o enostavnost rabe, ki se ji drugim izdelovalcem predvajalnikov digitalne glasbe ni nikoli uspelo približati, so v Applu ohranili do danes. A še tako dober izdelek je mogoče izboljšati. Cilj zanesenjakov, ki so se zbrali okrog spletišča Rockbox.org, je narediti odprtokodno programsko strojno opremo (firmware) za predvajalnike mp3. Ta programska strojna oprema (domiselno imenovana Rockbox) deluje v različnih predvajalnikih. Podprti so tudi skoraj vsi iPodi – razen najstarejših in najnovejših. Ker sem nam je zamisel zdela zanimiva, smo jo preizkusili na predvajalniku iPod mini. Najprej se odpravimo na spletišče rockbox. org. Poiščemo svoj iPod in iz spleta prenesemo arhiv z datotekami za namestitev, ki je na voljo zanj. Posebej si pretočimo tudi navodila, ki jih bomo vsekakor potrebovali. Rockbox deluje zaenkrat zgolj na iPodih, formatiranih s FAT32 in ne z Applovim datotečnim sistemom HFS. Tudi prvi modeli, ki so imeli za priključitev na računalnik na voljo le vmesnik firewire, niso podprti. iPod povežemo z računalnikom. Vsebino datoteke rockbox.zip – to je mapa z imenom .rockbox – prenesemo v korensko mapo iPoda. Iz spleta moramo v računalnik pretočiti in zagnati še izvršno datoteko, ki bo v iPod dodala novo strojno programsko opremo. Isto datoteko uporabimo tudi, če hočemo Rockbox odstraniti. Mimogrede, izvršna datoteka je na voljo za okolja Windows, OS X in Linux. Samo nameščanje Rockboxa je končano v nekaj sekundah in pripravljeni smo na zagon novega »operacijskega sistema« na našem iPodu. Pravzaprav imamo na voljo dvojni zagon – poleg novega lahko še zmeraj uporabljamo tudi

32 Monitor / januar 2008

originalni Applov »operacijski sistem«. Med njima lahko enostavno preklapljamo, podobno kot bi imeli računalnik z dvojnim zagonom (npr. Windows in Linux). Prvi vtis o Rockboxu izdaja, da so ga izdelali ljudje, katerih računalniška kulturna dediščina je Linux. Nastavimo lahko skoraj »vse«, poleg tega pa z našim iPodom lahko počnemo stvari, za katere se nam še sanjalo ni, da so mogoče. Pa gremo po vrsti – najprej prednosti. Predelani iPod omogoča preprosto pisanje zapiskov in pregledovanje slik – sicer le v zapisu jpeg. Slike prenesemo v iPod iz računalnika, za ogledovanje pa uporabimo kar preprost vgrajeni datotečni brskalnik. Ko sliko odpremo, jo lahko s kolescem povečujemo in se premikamo po povečani sliki. To lahko počnemo skoraj tako hitro kakor z novim predvajalnikom iPod Touch. Za nastavljanje jakosti in zvena glasbe imamo na voljo kar nekaj možnosti, Rockbox pa iz iPoda iztisne večjo jakost zvoka kakor Applov sistem. Prikaz na zaslončku lahko do podrobnosti prilagodimo, po želji si lahko namestimo tudi dodatne pisave. Najbolj se Rockbox izkaže pri igricah, razvili so jih več kot 20, od šaha do sudoka. Rockbox ima kar nekaj slabosti. Samo nalaganje sistema iz bujenja je nekoliko počasnejše kot pri »originalnem« iPodu, saj se Rockbox znova naloži pri vsakem bujenju iz popolnega mirovanja. Osnovni menu v Rockboxu je po našem mnenju – ki je po petih letih in pol uporabe iPoda z Applovim sistemom zagotovo pristransko – manj dodelan kakor Applov. Menuji so neskončni (ko s kolescem pridemo do konca menuja, nas dodaten premik vrže na začetek) in to nam je spočetka povzročalo manjše težave. Pri hitrem spreminja-

nju glasnosti s kolescem opazimo, da glasnost zaostaja za premikanjem drsnika. Težave smo imeli tudi s polnjenjem akumulatorja, za katero se zdi, da v Rockboxu ni delovalo. Ko smo preklopili v Applov sistem, so težave izginile. Precej nerodno je, da Rockbox ne zna uporabiti predvajalnih seznamov iTunes, ki precej pripomorejo k hitremu brskanju po več sto ali tisoč pesmih. Neposredno v iPodu lahko sicer ustvarimo nove predvajalne sezname, vendar je to bolj nerodna možnost. Največja slabost Rockboxa je, da ne prepozna pesmi, kupljenih v Applovi glasbeni trgovini iTunes Music Store (ITMS), ki smo jih v iPod prenesli s programom iTunes. To ne velja za glasbo, kupljeno po novejših licenčnih pogojih (iTunes Plus) iz letošnjega leta. Ta glasba ni zaščitena in jo lahko brez omejitev predvajamo na vseh predvajalnikih. Po dodajanju glasbe s programom iTunes moramo zbirko podatkov Rockboxa, ki prikazuje vsebino, ročno osvežiti, včasih pomaga samo nov zagon iPoda. Morda vas bo ta članek navdušil, da tudi sami poskusite nadgraditi svoj iPod. Tako lahko barvni iPod Color spremenimo kar v predvajalnik videa. Če nam rezultat ni všeč, lahko nadgradnjo vselej brez sledu odstranimo. 


THECUS N299

Domače skladišče Omrežni diski (NAS oziroma Network Attached Storage) se počasi prebijajo tudi do domačih omrežij. Tudi taki, ki vsebujejo več diskov, sestavljenih v polje RAID. Tokrat smo si podrobno ogledali strežnik NAS znamke Thecus, model N299.

PREIZKUSI

THECUS N299

Kaj: Omrežni disk NAS. Izdeluje: Thecus, www.thecus.com. Prodaja: Lancom, www.lancom,si. Cena: 149 EUR. Podpora RAID, podpora BitTorrentu, tiskalniški strežnik. Kakovost izdelave, ne najlažja namestitev.

Jure Forstnerič NAS

N

ovi Thecus spominja na malo večji zunanji disk, ohišje je iz bele plastike, očitno je spogledovanje z izdelki podjetja Apple. Spredaj imamo le dve tipki: prva, večja, za vklop oziroma izklop, druga pa skrbi za kopiranje iz vmesnika USB (za hitro izdelavo varnostne kopije priključenih naprav USB). Spredaj najdemo tudi nekaj statusnih svetlečih diod. Na zadnji strani so poleg priklopa za akumulator (ta je zunanji in podobne veliko-

»

nove uporabnike, nove mape na disk ipd. Nova različica je že na plošči CD, dobimo jo lahko tudi prek spleta, a menimo, da bi za to moral poskrbeti že uvoznik, če ne kar izdelovalec. Uporabniški vmesnik je skoraj povsem enak kot pri drugih napravah istega izdelovalca. Napravo nastavljamo kar prek spletnega vmesnika, ki je delno narejen v flashu. Na voljo je tudi večpredstavni strežnik in strež-

Napravi moramo takoj naložiti novo različico strojne programske opreme (firmware), vsaj če želimo dodati nove uporabnike, nove mape na disk ipd. Nova različica je že na plošči CD, dobimo jo lahko tudi prek spleta, a menimo, da bi za to moral poskrbeti že uvoznik, če ne kar izdelovalec.

sti kot pri večini prenosnikov) še štirje vmesniki, dva omrežna in dva USB. Prek prvih dveh lahko napravo priključimo na usmerjevalnik ali stikalo (oba delujeta tudi pri gigabitni hitrosti), na vmesnika USB pa lahko priključimo dodatne zunanje diske, tiskalnike (naprava premore tudi tiskalniški strežnik, kar pride prav pri domačih tiskalnikih, ki so opremljeni le s priključkom USB), celo ključek za brezžična omrežja WLAN. Zadaj opazimo tudi režo za ventilator, ki ni pretirano glasen. Malo razočara sama kakovost izdelave. To najbolj opazimo, ko napravo odpremo za namestitev diskov. Enega ali dva diska SATA (skupna zmogljivost je torej do 2 TB) pritrdimo v kletko in jo nato z vijaki namestimo v napravo. Namestitev v omrežje zna biti kar nerodna, sploh v navezi z nekaterimi usmerjevalniki. Prvi omrežni vmesnik ima privzeto številko IP 192.168.1.100, drugi pa 192.168.2.100. Ko smo napravo prek prvega priklopili na usmerjevalnik, ki dodeljuje IP številke v omrežni skupini 192.168.2.xxx, in ji želeli določiti IP v tem območju, nam je sporočila napako, da mora biti vsak vmesnik v drugi omrežni skupini (oziroma podomrežju). Ko smo s tem opravili, se je našla še ena zanimivost, nanjo pa so nas opozorili že pri uvozniku. Napravi moramo namreč takoj naložiti novo različico strojne programske opreme (firmware), vsaj če želimo dodati

nik iTunes, kar poznamo že iz starejših Thecusovih domačih naprav. Oboje deluje solidno, omogoča nam hrambo vseh večpredstav- in delujeta kot en velik disk. nih datotek na enem mestu, do njih pa imamo Izmerili smo, da lahko na preizkušani NAS dostop iz kateregakoli računalnika v omrež- zapisujemo s hitrostjo okrog 10 MB/s (skoraj ju. Uporaben je tudi upravljalnik za prenos da- neodvisno od konfiguracije diskov), beremo pa totek (»Download manager«), s katerim lahko s hitrostjo 8 MB/s oz. 7, če imamo vzpostavprenašamo podatke prek protokolov HTTP, FTP ljen RAID 1. in zloglasnega BitTorrenta. Upravljalniku lahN299 je najcenejša NAS rešitev podjetja ko določimo, od kdaj do kdaj naj prenaša dato- Thecus. Cena 149 evrov je res nizka, a morateke, pri bittorrentu pa lahko omejimo hitrost mo k temu prišteti še vsaj en disk, raje dva. So prometa v smeri k nam in v smeri proti inter- pa zato podatki varnejši kot na navadnih zunanetu, omejimo lahko tudi največje število po- njih diskih, zraven pa imamo še veliko uporabvezav. Upravljalnik lahko uporablja le upravi- nih funkcij, ki so bile še pred kratkim domena  telj; to bo družinskim upraviteljem prej všeč večjih, »službenih« omrežij. kot ne. Ena najboljših lastnosti modela N299 je njegova podpora RAID. RAID 0 pohitri pisanje in branje, RAID 1 (zrcaljenje) pa drastično poveča varnost zap i s a n i h p o d a t k o v. Najpreprostejša pa je uporaba tako imenovanega JBOD ( Just a Bunch Of Disks), kjer se prostor na obeh di» Upravljalnik prenosov je zelo uporaben, saj ne potrebujemo več prižganega raskih navidezno združi čunalnika, vse postori N299. Monitor / januar 2008 33


PREIZKUSI MSI GEFORCE 8800GT 512 MB

Srednji razred z zmogljivostjo višjega

MSI GEFORCE 8800GT 512 MB

Nvidia s svojimi grafičnimi karticami napada na vseh frontah in ATIju oz. AMDju ne pusti zadihati. Podjetje je že napovedalo GeForce devetega rodu, v zgornjem srednjem razredu kartic pa je poskrbelo za presenečenje: novi procesor GeForce 8800GT se namreč lahko po zmogljivosti primerja tudi z najzmogljivejšimi izdelki.

Kaj: Grafična kartica s procesorjem 8800GT. Izdeluje: MSI, www.msi.com.tw. Prodaja: Acord-92, www.acord-92.si. Cena: 249 EUR. Odlično razmerje med zmogljivostjo in ceno, podpora HDCP in dual-link na obeh priključkih DVI hkrati. Nima priključka HDMI.

Peter Šepetavc GR AFIČNE K ARTICE

N

ovo jedro G92, ki je osnova 8800GT, je posodobljen procesor G80, ki ga najdemo v Nvidiinih najzmogljivejših karticah. V podjetju so izboljšali proizvodni proces, tako da je G92 izdelan v 65-nanometrski tehnologiji, inženirji pa so v primerjavi z GeForceom 8800GTS, ki je po oznaki zmogljivejši, jedro tudi nadgradili: procesor ima 754 milijonov tranzistorjev (prej 681 milijonov) in 112 univerzalnih senčilnikov namesto 96, kljub temu pa je zaradi novega proizvodnega procesa jedro manjše in se manj greje, znižali pa so tudi porabo. Takt procesorja je 600 MHz (takt senčilnikov 1500 MHz), takt pomnilnika GDDR3, ki je s procesorjem povezan prek 256bitnega vodila, pa 900 MHz. Pomnilnika bo na karticah bodisi 256 bodisi 512 MB. Med izboljšavami samega jedra moramo omeniti še nov način glajenja robov: večkratno glajenje transparenc (transparent multisampling), ki naj bi v primerjavi z drugimi tehnologijami ponujalo optimalno razmerje med procesorsko zahtevnostjo in kakovostjo slike. Kartice z novim procesorjem so že na voljo v trgovinah, večina izdelovalcev pa je najprej predstavila različice s 512 MB pomnilnika. Tudi same kartice so v primerjavi s predhodnimi modeli doživele nekaj sprememb. Tako na obeh priključkih DVI hkrati podpirajo HDCP (kodiranje signala, ki ga uporabljajo pri videu v visoki ločljivosti) in tehnologijo duallink, ki omogoča priklop monitorjev z visoko ločljivostjo – 8800GT je tako prva kartica, ki omogoča priklop dveh monitorjev z ločljivostjo 2560 × 1600 pik. Procesor na kartici podpira tudi vgradnjo priključka HDMI in morda bi bilo smiselno, ko bi ga izdelovalci kartic vgrajevali neposredno na kartice, tako da bi uporabniki prihranili nakup dokaj dragega pretvornika. MSIjeva kartica na preizkusu je opremljena z dvema priključkoma DVI. Generacija kartic DirectX 10 je do zdaj v srednjem razredu razočarala (resničen napredek so prinesle le najdražje kartice obeh izdelovalcev), tako da je GeForce 8800GT (ki se, resnici 34 Monitor / januar 2008

n a ljub o, uvršča med dražje kartice v srednjem razredu) prvi grafični procesor, pri katerem ni treba za spodobne 3D zmogljivosti odšteti celega premože-

»

Z GeForceom 8800GT je Nvidia vrgla rokavico ATIju in ta jo bo le stežka pobral.

nja. Kartica namreč na bolj ali manj vseh testih poseka kartice z GeForceom 8800GTS, prav tako pa se odreže bolje od ATIjevega Radeona HD 2900 XT. Še več: v določenih igrah se lahko primerja z dvakrat dražjimi GeForcei 8800GTX, tako da je za zahtevnejše uporabnike, ki kljub

vsemu pazijo na svoj žep, dandanes izdelek s procesorjem 8800GT daleč najboljša izbira. Kartica bo zadovoljila tudi vse tiste, ki jih moti hrup v računalniku: novi procesor se zaradi manjše porabe greje občutno manj od predhodnikov, nekateri izdelovalci pa so celo že napovedali pasivno hlajene kartice – v tem zmogljivostnem razredu je bilo to do zdaj nepredstavljivo. Z GeForceom 8800GT je Nvidia vrgla rokavico ATIju in ta jo bo le stežka pobral. Nove ATIjeve kartice, HD 3850 in 3870, so se na testih namreč že odrezale slabše in s prihodom devetega rodu v začetku leta 2008 se bo moral Nvidiin poglavitni konkurent resno potruditi, če bo želel uspešno konkurirati zelenemu gra fičnemu velikanu.

GeForce 8800 GT

GeForce 8800 GTX

GeForce 8800 GTS

Radeon 2900 XT

512 MB

768 MB

320 MB

512 MB

G92

G80

G80

R600

65 nm

90 nm

90 nm

80 nm

št. procesnih enot

112

128

96

320

pomnilnik jedro izdelava takt procesorja (MHz)

600

575

500

743

takt pomnilnika (MHz)

900

675

800

1000

pomnilniško vodilo (bitov)

256

384

320

512

PureVideo HD 2.0

PureVideo HD

PureVideo HD

AVIVO

pospeševanje videa 3DMARK 2006 1024 × 768

5052

5346

4312

4967

1024 × 768, 4AA, 8AF

4156

4414

3390

3581

1280 × 1024, 4AA, 8AF

3418

3712

2694

2936

1600 × 1200, 4AA, 8AF

3097

3276

2229

2570

DOOM3 1024 × 768

177,3

177,4

176,2

135,9

1280 × 1024, 4AA, 8AF

128,6

139,1

104,7

117,6

87,1

93,1

71,2

61,8

73,8

84,9

56,5

48,9

PREY 1280 × 1024, 4AA, 8AF BATTLEFIELD 2142 1280 × 1024, 4AA, 8AF


NOVE TEHNOLOGIJE

M:stik, nov tip konvergence Konvergenca je eden najpogostejših izrazov v telekomunikacijah zadnjih deset let. Sprva je bila na tapeti predvsem konvergenca ožičenih komunikacij na omrežni ravni. Rezultat te konvergence danes občutimo kot trojčke oz. t. i. storitve »triple play«. Zdaj lahko že govorimo o konvergenci stacionarnih in mobilnih povezav oziroma, z angleško kratico, FMC (fixed-mobile convergence). Igor Harb

P

ri trojčkih ponudniki dostopa do interneta prek telefonskih, kabelskih ali optičnih omrežij ponujajo telefonijo, televizijo in dostop do interneta prek enega omrežja in od enega ponudnika. V primeru telefonskih in optičnih omrežij so vse tri storitve prenesene na internetni protokol (IP), medtem ko pri kabelskih omrežjih televizija še zmeraj ostaja pri klasičnem sistemu kabelskega oddajanja. Slednje tudi ne bi bilo smiselno povsem prenesti na IP, saj kot taka ponuja, denimo, možnost priklopa večjega števila televizorjev, čeprav bi lahko nekaj kanalov vseeno preklopili na IP in s tem omogočili višjo kakovost slike preostalim, najverjetneje tistim najpogosteje gledanim. Tudi sam razvoj mobilne telefonije je zgodba o konvergenci, saj se je razvila iz izključno govoru namenjene rešitve na podatkovno in video ter postopoma začenja vključevati še televizijo. Tako lahko tudi na področju mobilne telefonije govorimo (oziroma bomo čez pol leta, ko bo evropsko prvenstvo v nogometu in bodo operaterji po vsej celini tekmovali z različnimi tehnologijami, izdelovalci telefonov pa jih skušali izdelati v dovolj velikem številu) o rešitvi »triple-play«. Vendar pa mobilna in stacionarna omrežja, čeprav konvergentna vsako zase, kljub temu ostajajo ločena. In tu vstopi konvergenca stacionarnih in mobilnih povezav oziroma, z angleško kratico, FMC (za fixed-mobile convergence). Za za-

četek bi bilo dobro določiti, kaj FMC ni. FMC ni t. i. quad-play, nadgradnja storitev triple-play z mobilno telefonijo. Pri ponudbi quad-play je načeloma četrti element zgolj možnost nakupa mobilnega telefona in naročnine skupaj s paketom tripleplay ali pa katere iz- » Trenutno uporabniški vmesnik m:stika omogoča telefonijo, video telefonijo in pošiljanje SMSov. med storitev tripleplay poleg mobilnega telefona, odvisno v kate- WLAN v mobilno telefonijo. Pri tem spet ne gre ri trgovini pač kupujemo. Tako lahko, denimo, razumeti, da vsak mobilni telefon z vmesnipri Mobitelu kupimo tudi SiOLove storitve, pri kom WLAN že predstavlja to konvergenco, saj Tušmobilu pa storitve Tuš Telekoma (nekdanji pri skoraj vseh aparatih možnost priklopa na Volja) oziroma v tujini pri Vodafonu in Orangu WLAN pomeni zgolj dodaten (in načeloma ceše priključek ADSL, pri Virgin Mobile pa kabel- nejši) način povezave v internet oziroma krasko naročnino. Edina konvergenca pri tej po- jevna omrežja. V nekaterih aparatih je omogonudbi je na področju računa (kar sicer ne ve- čena tudi internetna telefonija prek protokola lja za Mobitel in SiOL, a to je že druga zgod- SIP in v zelo redkih tudi Skype, vendar poteka ba), medtem ko še zmeraj govorimo o dveh lo- ločeno od mobilnega omrežja. Za doseganje dečenih omrežjih. janske konvergence namreč potrebujemo združitev obeh omrežij, to pa je veliko bolj zapleteno. V tujini te rešitve preizkuša kar precej opeFMC v praksi raterjev, predvsem tistih, ki imajo hkrati doGlavnina razvoja in rešitev glede FMC se bro razvita omrežja vročih točk WLAN, denizadnja leta osredotoča na koncept ene napra- mo T-Mobile in BT. Med prvimi delujočimi reve za vse, predvsem prek vključevanja povezav šitvami je bila BT Fusion iz British Telecoma in Vodafona, ki je sprva delovala na bluetoothu, od začetka leta pa podpira tudi WLAN. Storitev omogoča samodejen preklop iz mobilnega omrežja na internetno telefonijo prek poFizična naprava m:stik je ključ USB z vgrajeno kartico SIM ali USIM. Strojna oprema ključa vezave ADSL, ko vstopimo v območje pokritozajema sistem U3, ki omogoča prenosno uporabo programov kar s ključa USB. Podatkovni sti domačega brezžičnega omrežja. Brez prekidel ključa je razdeljen na zaščiteni in javno dostopni del, tako da uporabnik ne more zbrisanitve, tudi med pogovorom, pri čemer BT zarati programa in nastavitev. Te lahko spreminja zgolj vgrajeni program za nadgradnje pročunava uporabnikom pogovore po isti tarifi kot grama. Vgrajena kartica SIM skrbi za stacionarno telefonijo. Taka rešitev ni povsod zaščito identitete in je ni mogoče uporabna, saj so klici med mobilnimi omrežji zamenjati. Ob zagonu naprave lahko tudi cenejši od stacionarne telefonije, a je treba vnesti kodo PIN, tako to je stvar cenovne politike in ne tehnologije. kot na mobilnem telefonu, brez Tehnološko je rešitev bolj zapletena in v vseh PINa pa ni mogoče doseči podanamestitvah deluje zgolj v omrežju enega opetkov na napravi. Hkrati skupna raterja. Ob prihodu na območje pokritosti vroče varnost U3 in kartice SIM omogotočke WLAN se povezava telefona preusmeri iz ča rabo m:stika na kateremkoli ramobilnega omrežja v WLAN, od tam pa naprej čunalniku, tudi na javnih računalnikih poteka po poti internetne telefonije. To je sevev kiberkavarnah. da mogoče zgolj v primeru, če je ponudnik do-

Naprava m:stik

36 Monitor / januar 2008


M:STIK stopa WLAN in mobilne telefonije isto podjetje (primer T-Mobile) ali pa imata ti dve podjetji pogodbo (primer BT in Vodafone). V vsakem primeru je uporabnik zmeraj dosegljiv na isti telefonski številki, ne glede na to, ali je priključen v omrežje WLAN ali mobilno omrežje. Kljub največjemu globalnemu omrežju vročih točk WLAN T-Mobile te storitve ne ponuja globalno, temveč zgolj znotraj vsake države, saj omrežja T-Mobilovih operaterjev po različnih državah niso neposredno povezana, da bi omogočila tako predajo signala.

FMC nekoliko drugače Za nas je veliko bolj zanimiva alternativna rešitev FMC, ki so jo pred kratkim prvi predstavili v Mobitelu. Njihova storitev m:stik ubira povsem drugačen koncept. Namesto da bi imeli vse storitve na eni napravi, je cilj m:stika imeti isto identiteto (in torej storitve) na več napravah. Zato se že v osnovi razlikuje tudi po odprtosti. Medtem ko so uporabniki zgoraj opisanih rešitev omejeni na omrežje svojega ponudnika interneta, morajo biti uporabniki m:stika zgolj povezani v internet. In prek njega (z osebnim računalnikom oz. prenosnikom) s svojo telefonsko številko še naprej opravljajo storitve telefonije in sporočanja, po istih cenah kot v domačem omrežju. To je bistvena prednost, seveda predvsem v primeru gostovanja v tujini. Za razliko od BT Fusiona m:stik ni na voljo za mobilne telefone, temveč kot odjemalec za osebne računalnike, zaenkrat zgolj za Windows. S tem je uporabnik sicer omejen pri mobilnosti, vendar pa ima na voljo rešitev, ki deluje globalno. M:stik je storitev, ki deluje prek ključa USB, v katerega sta vgrajena kartica SIM in programska oprema. Ob priklopu m: stika na računalnik se program samodejno zažene in preusmeri naše klice in sporočila na odjemalec SIP v računalniku. Odjemalec ima povsem klasični telefonski videz, s sliko telefona na sredini in dvema zavihkoma na vsaki strani – enim za stike in drugim za video klice. V testni različici, ki smo jo preizkusili, še ni delovalo usklajevanje stikov z Outlookom, vendar so v Mobitelu obljubili, da bo to do končne različice nared. Ta bo poleg ključa USB vsebovala tudi slušalke in mikrofon za preprostejše in bolj zasebno telefoniranje. Sama uporaba m:stika ne bi mogla biti preprostejša, saj je dejansko dovolj, da napravo priključimo v računalnik in čez nekaj trenutkov že lahko odtipkamo številko in kličemo.

Kako deluje? V jedrno omrežje mobilnega sistema je dodana rešitev – skupek strežnikov, ki na eni strani povezuje mobilno omrežje, na drugi pa internet prek najpogosteje uporabljanega proto-

Database Podatkovna zbirka z naslovi SIP

Session Initiation Protocol Proxy Posredniški strežnik za internetno telefonijo po protokolu SIP

Media Gateway Control Skrbi za nadzor klicev med mobilnim in IP omrežjem

NOVE TEHNOLOGIJE Media Gateway Prehod za prenosni in signalni promet

Gateway Mobile Switching Center Zaključuje in pretvarja klice iz fiksnega omrežja v mobilno

Internetni protokol internet

Home Locator Register Podatkovna zbirka, ki na osnovi podatkov baznih postaj zbira podatke o fizični lokaciji na kateri se nahajajo uporabniki mobilnega omrežja, s čimer omogoči zaključevanje klicev

GSM

» Ključnega pomena pri rešitvi sta Media Gateway Control in Media Gateway, ki omogočata prehode klicev iz enega omrežja v drugo. Rešitev z isto identiteto na dveh ločenih karticah SIM omogoča preprosto preusmerjanje klicev in ostalih storitev med omrežjema.

kola internetne telefonije – SIP (session initiation protocol). Znotraj mobilnega omrežja rešitev deluje kot telefonska centrala, v internetnem delu pa kot strežnik za SIP. To pomeni, da če pride v omrežje klic iz mobilnega omrežja, zna poiskati lokacijo klicanega uporabnika v HLRju (Home Locacion Register) in mu preusmeriti klic, ne glede na to, ali je ta lokacija bazna postaja ali IP naslov. Hkrati s preusmeritvijo rešitev tudi pretvarja celotno signalizacijo, tako da jo lahko »razume« drugo omrežje. Skupaj z govorom to pomeni tudi storitve sporočanja, torej sporočila SMS in MMS.

na voljo na obeh napravah hkrati (če bi to želeli), obenem pa lahko iz m:stika na osebnem računalniku dostopamo do vseh funkcij mobilne telefonije. V začetni fazi ob uvedbi m:stika sta na voljo zgolj telefonija in sporočanje, ob nadgradnjah pa bo m:stik ponujal tudi storitve, kot so dostop do celotne zgodovine klicev, ne glede na to, na kateri napravi so bili opravljeni, prisotnost, takojšnje sporočanje, uporabo mobilnih certifikatov iz kartice SIM, dostop do mobilnih portalov in tako naprej.

Ne zgolj nadgradnja m: komunikatorja

Bistvo koncepta m:stik so možnosti, ki jih ponuja v komunikacijah nasploh. Današnja fizična inkarnacija m:stika je ključ USB, a to je, vsaj teoretično, lahko zgolj prvi korak. Možnost uporabe iste identitete na več napravah dejansko omogoča vgradnjo ali priklop m: stika v številne druge naprave, od televizorjev do igralnih konzol in tudi usmerjevalnikov. Z možnostjo m:stika v slednjem bi lahko za komunikacijo izbrali vsako napravo v domačem ali službenem omrežju, ki podpira želeno vrsto komunikacije, in tako dobili, denimo, videotelefonijo na televizorju, mobilno telefonijo na IP telefonu, takojšnje sporočanje na bralniku e-knjig in karkoli se bo še razvilo v prihodnje, vse iz ene telefonske številke. Kar je najbrž dobra definicija konvergence. Če se bo le vse to  uresničilo.

Kar zadeva same storitve, je m:stik nadgradnja oziroma nadaljevanje Mobitelove storitve m:komunikator, ki so jo brez večjega pompa predstavili letos poleti. m:komunikator je program, ki ga namestimo v računalnik in omogoča vzpostavitev video klica med računalnikom in telefonom UMTS v Mobitelovem omrežju. Velika prednost m:komunikatorja je brezplačna uporaba (video klici so pri Mobitelu še zmeraj »znižani za 100 %«), vendar pa je mogoče klicati in prejemati klice zgolj od Mobitelovih uporabnikov. Čeprav m:komunikator izvaja podobno storitev kot m:stik, pa sta rešitvi v zasnovi precej različni. m:komunikator je dejansko zgolj spletna storitev, ki deluje na osnovi uporabniškega imena in gesla (istega, kot se uporablja za www.planet.si). Za prijavo potrebujemo telefonsko številko iz Mobitelovega omrežja, vendar ta rabi samo kot uporabniško ime. Kadar imamo telefon izključen, oziroma prekinemo video klic, se ta samodejno preusmeri na m:komunikator, če imamo vključenega. Bistvena prednost m:stikove storitve pri istem opravilu je v tem, da dejansko ne gre zgolj za preusmeritev klica (ali sporočila), saj imata tako kartica SIM v ključu USB m:stika kot kartica SIM mobilnega telefona isto identiteto. Ker sta vse prevajanje in obdelava signalov izvedena že v jedrnem omrežju, so lahko storitve

Vsesplošna konvergenca

Cene Vklop m:stika stane 4,99 EUR, mesečna naročnina na m:stik znaša 7,49 EUR, sam ključek USB pa stane 59 EUR. Klici iz m:stika bodo stali enako kot klici iz mobilnega telefona v domačem omrežju. To pomeni, da m:stik ne bo prinesel cenejših klicev v Sloveniji, zato pa znatno nižje med gostovanjem v tujini. Uporabnik tako za vsak odhodni klic plača toliko kot doma, dohodni pa so seveda brezplačni.

Monitor / januar 2008 37


NOVE TEHNOLOGIJE

ELEKTRONIKA V AVTOMOBILIH

Uglaševanje jeklenih konjičkov Mikroračunalniki oz. mikrokontrolerji se neustavljivo množijo v izdelkih našega vsakdana. In kot se rad pohvali Sy Liebergot, glavni nadzornik elektronskih sistemov pri enem od poletov Apolla, ima danes že vsak avtomobil zmogljivejši računalnik od tistega, ki je bil na voljo njim. Žiga Četrtič

Z

akaj v avtomobilu računalnik(e) sploh potrebujemo? Elektronika nadzoruje varnostne mehanizme, skrbi za posredovanje raznovrstnih podatkov vozniku, skrbi za njegovo udobje, ena najpomembnejših funkcij pa je nadzor in krmiljenje delovanja samega motorja, za katerega je zadolžena t. i. ECU (engine control unit). Ta nadomešča vlogo uplinjača z določanjem časa vžiga goriva, nadzoruje količino vbrizganega goriva, količino dovedenega zraka in tlaka v valju itd. Poglavitna prednost elektronskega nadzora je prilagajanje parametrov glede na razmere (vrtljaji motorja, hitrosti temperatura hladilne tekočine ...), odčitane ob pomoči številnih tipal. Prve avtomobilske elektronske enote, ki so nastale sredi osemdesetih let, so uporabljale preprost sistem pretvorbe analognih odčitkov tipal v digitalno obliko in nato njihovo primerjavo z vrednostmi, ki so bile tovarniško vnesene v pomnilniško vezje EEPROM. S tem so se izdelovalci izognili računanju v realnem času, ki je bilo takrat izvedljivo le z zelo drago tehnologijo. S pocenitvijo in povečanjem zmogljivosti mikrokontrolerjev pa so se možnosti prilaga-

»

Najpogosteje se spreminjajo čas vžiga, uravnava se količina vbrizganega goriva in dovedenega zraka za učinkovitejše izgorevanje. Vse v želji po povečanju navora oz. moči in celo ekonomi-

V primerjavi s tehnologijo, ki je bila na voljo ob nastanku prvih elektronskih nadzornih enot, dandanes načrtovalce prej kot zmogljivost omejuje kompleksnost naprav in programov, ki jih vgrajujejo.

janja delovanja motorja glede na različne razmere močno povečale in sprotno nastavljanje je postalo primerno tudi za še bolj specifične situacije in je pridobilo na učinkovitosti.

ke motorja. S povečanjem moči pridobimo na odzivnosti motorja (boljši pospeški) in višji končni hitrosti. Pridobitve so bistveno večje pri motorjih s turbinskim polnilnikom kot pri klasičnih.

Spreminjanje nastavitev Prilagajanje časa vžiga je znano že iz zelo zgodnjih let avtomobilizma. V nekaterih avtomobilih je bila ročica za nastavitev časa vžiga nameščena na dosegu voznikove roke, da je iz takratnih šibkih motorjev lahko iztisnil kar najbolj optimalno delovanje glede na razmere in naravo vožnje. Zato ni presenetljivo, da so navdušenci, ki svoja prevozna sredstva tako ali drugače prilagodijo, pomislili tudi na poseg v krmiljenje parametrov motorja ob pomoči prilagajanja elektronike. 38 Monitor / januar 2008

» Sodobna elektronska krmilna enota (ECU)

» Povečanje navora in moči motorja v odvisnosti od vrtljajev. In čemu tega ne postorijo že sami izdelovalci? Kakovost goriv se v različnih državah razlikuje. Drugačne so tudi predpisane emisije v izpušnih plinih in drugi okoljski standardi. Nastavitve motorja so prilagojene tudi zanesljivosti delovanja in povprečnemu načinu vožnje. Nekaj prispeva tudi to, da za povprečnega uporabnika utripajoči napis »service« ni najbolj prepričljiv razlog za obisk avtomehanične delavnice. Materiali namreč v privitih motorjih bolj trpijo, zviša se tudi temperatura hladilne tekočine, to pa ne vpliva blagodejno na življenj-


ELEKTRONIKA V AVTOMOBILIH sko dobo vašega stroja. V elektroniki pa so tudi mejne vrednosti še dovoljenih vrtljajev motorja in najvišje dovoljene hitrosti, ki jih je s programskim posegom mogoče spremeniti oziroma odstraniti. Z mislijo na tolerance, ki jih upošteva izdelovalec, z uglaševanjem začnemo hoditi po robu dovoljenega. Izdelovalci oziroma uglaševalci vam, žal, pogosto le z besedami zagotavljajo odsotnost nezaželenih učinkov in celo povzročene škode na motorju. Včasih pa vam pihajo na dušo tudi le s 5 % hitrejšo obrabo. Do tedaj, ko bi vas ta prizadela, pa se bodo vaši apetiti po pospeških že davno povečali. In ob obljubah po 20–40 % povečanju moči in navora se marsikomu orosijo oči. Zanimiva možnost, ki jo tržijo nekatere storitve, je še možnost zavarovanja v primeru škode na motorju, ki bi jo poseg lahko povzročil. Ko se končno odločimo, da nam tovarniške zmogljivosti ne zadoščajo, je na voljo nekaj različnih pristopov elektronske modifikacije, ki so odvisni od tipa motorja, nameščene elektronske enote in tudi želja posameznika.

Uglaševalna škatlica (tuning box) Uglaševalne škatlice so za posameznika najenostavnejša rešitev, izdelovalci pa jih ponujajo kar v obliki kompletov oziroma »kitov«, ki naj bi bili namestljivi v borih dvajsetih minutah. V ohišju sta najpogosteje mikrokontroler, ki je prilagojen komunikacijskim protokolom avtomobila, kateremu je enota namenjena. Enoto se priklopi v avtomobil kot dodatek, ki prestreza odčitke tipal in jih prilagojene pošilja vgrajeni krmilni enoti, njene ukaze pa po potrebi tudi interpretira nekoliko po svoje in jih spremenjene pošilja enotam za vbrizg in dovajanje goriva. Dobra stran takega posega v delovanje motorja je vsekakor preprosta montaža in po potrebi tudi odstranitev, saj enota ne pušča sledov niti v programski niti v strojni opremi primarne elektronike. Odstranitev in prikritje posega pa pride prav tudi ob kakih kočljivih situacijah, kot so tehnični pregledi vozila in servisiranje. In, kot pravijo prodajalci, primerna je celo za službena vozila ... Žal so take škatlice lahko tudi vir sporočanja napak vgrajene elektronske enote, saj ta prejema podatke, ki se ne skladajo s pričakovanimi posledicami njenih odločitev. Poleg tega so na trgu tudi napravice, ki vsebujejo precej manj elektronskih možganov, kot bi se spodobilo, in posledično precej špartansko prepričajo motor, da iz sebe iztisne nekaj konjičev več.

NOVE TEHNOLOGIJE Prepis krmilne enote (ECU flashing) Z že omenjenim napredkom elektronike pa so krmilne enote postale bolj prilagodljive. Z razširitvijo mikrokrmilnikov, v katere je pogosto že v osnovi vgrajen pomnilnik, v katerem so shranjeni program in za delovanje potrebni podatki, po potrebi pa

» Uglaševalna škatlica oz. tuning box nje preteklosti, ko se je pri prilagajanju elektronske krmilne enote dejansko opravila fizična menjava pomnilniškega integriranega vezja. EEPROMa načeloma ni mogoče programirati v vezju, nekateri modeli pa so vsebovali celo vezja brez možnosti preprogramiranja, zato je bil potreben nov čip. Različni izdelovalci so uporabljali tudi različne tipe in ohišja čipov, ki so bili včasih celo neposredno prispajkani na tiskanino. Iz napisanega je bržkone razvidno, da poseg ni več trivialen in da je bila potrebna strokovna pomoč. Tako pri vgradnji kot tudi pri želji vzpostavitve tovarniškega stanja, ki je mogoča z namestitvijo prvotnega čipa ali vnovičnim vpisom tovarniških vrednosti.

» Če elektronika ne podpira standarda OBD-II, je programiranje treba izvesti na samem vezju, oz. čip začasno odspajkati.

Delovanje motorja Razen redkih izjem sodobni avtomobili uporabljajo štiritaktni motor. Že samo ime pove, da njegovo delovanje lahko opišemo s štirimi koraki: vsesavanje gorivne zmesi, stiskanje (kompresija), vžig zmesi in izpuh. Gorivna zmes je zmes bencina oz. dizelskega goriva in zraka. Pri bencinskih motorjih čas vžiga določamo z iskro, pri dizelskih pa s količino dovedene zmesi, saj se zmes vžge, ko doseže določen tlak. Sproščena energija pa je poleg količine vbrizgane zmesi odvisna tudi od razmerja gorivo-zrak. Motorji s turbo polnilnikom omogočajo večji tlak v valju in s tem večjo sproščeno moč in izkoristek goriva. Mehanska moč motorjev se v strojništvu izraža s pomočjo navora, saj se sila motorja prenaša na pogonska kolesa prek številnih mehanskih zglobov (med drugim tudi menjalnika). Navor motorja je močno odvisen tudi od vrtljajev in ni enakomerno porazdeljen. Idealno bi bilo, ko bi imel motor največ navora pri nizkih hitrostih, saj so potrebe po pospeševanju tedaj največje. Pospešek je namreč neposredno odvisen od navora. Temu deloma zadostimo z uporabo menjalnika in sklopke, kjer z mehanskimi prenosi poskrbimo za ustreznejša razmerja vrtljajev motorja in pogonskih koles.

Uglaševanje čipa (chip tuning) Izraz, ki je sicer prevzel vlogo nadpomenke za elektronski poseg v ECU, izhaja iz bliž-

» Delovanje štiritaktnega bencinskega motorja Monitor / januar 2008 39


NOVE TEHNOLOGIJE

ELEKTRONIKA V AVTOMOBILIH

Koliko pa to kaj stane?

» Konektor OBD-II je na voznikovem prostoru, nanj pa prek vrat USB ali RS232 in pretvornika priključimo osebni računalnik.

jim je dodan še zunanji bliskovni (flash) pomnilnik, ki omogoča spreminjanje vsebine v vezju, je postalo prilagajanje delovanja nadzornih enot enostavnejše. Po letu 1996 so se v številnih avtomobilih začeli pojavljati tudi napredni in že delno standardizirani diagnostični vmesniki (OBD-II – On Board Diagnostic), ki omogočajo dostop do podatkov o delovanju motorja in podatkov motorne krmilne enote prek konektorja v sami kabini vozila. Omogočajo pa tudi nastavitve parametrov in spremembo strojne kode (firmware) mikrokrmilnika. V servisne namene, se razume. Na veselje avtomobilskih navdušencev se vmesnik uspešno uporablja tudi za manipulacijo in priganjanje motorja bliže skrajnim mejam delovanja.

Zmogljivost mikroračunalnikov V primerjavi s tehnologijo, ki je bila na voljo ob nastanku prvih elektronskih nadzornih enot, dandanes načrtovalce prej kot zmogljivost omejuje kompleksnost naprav in programov, ki jih vgrajujejo. Kot zgled mikroračunalnika si oglejmo 16bitni mikrokrmilnik družine PIC24HJ. V enem samem čipu je združeno 256 KB programskega pomnilnika flash, ki omogoča celo samodejno nadgradnjo programa (v program mikrokr-

Eno najcenejših možnosti predstavljajo uglaševalne škatlice, ki jih kupec po priloženih navodilih lahko vgradi kar sam. V spletu komplete s povezovalnimi žicami ponujajo že po 150 evrov. Dražje in boljše različice se gibljejo nekje okrog 450 evrov. Prepis krmilne enote vas bo navadno olajšal za 400–500 evrov za šibkejše motorje, z močjo pa se cena zviša tudi do 1000 evrov. Tu plačate predvsem kakovost programa in raven storitve, ki zajema garancijo in opravljanje meritev ter dodatno prilagajanje vašim željam. Med smotrne stroške lahko prištejemo še zavarovanje motorja za primer okvare zaradi takega posega; nekako 200–300 evrov. Ker je vozilo zdaj mogočnejše in želi nekoliko več zraka tako vsrkati kot tudi sprostiti v okolico, je pogosto potreben še nakup boljših zračnih filtrov in izpušnih sistemov. Domača ponudba uglaševanja je dokaj pestra. Nekatera podjetja tržijo tako dodatne module kot preprogramiranje ECU po konkurenčnih cenah. Nekaj velja tudi to, da je usposobljena pomoč ob morebitnih težavah lahko dosegljiva.

milnika so lahko vključeni ukazi, ki spreminjajo vprogramirano kodo), 16 KB RAM, strojni bloki za raznovrstne komunikacijske protokole, ki se uporabljajo za pridobivanje podatkov iz tipal, zapisovanje in branje podatkov iz zunanjih pomnilniških vezij in komunikacijo z drugimi mikrokrmilniki v sistemu, analogno-digitalni pretvor-

»

lja z osebnim računalnikom prek prilagojenih naprav, ki se priključijo bodisi na zaporedni bodisi USB vmesnik. Za preprogramiranje EEPROMa je potreben sila preprost program, ki omogoča le spremembo vrednosti posameznih celic in zapis podatkov na integrirano vezje prek namenskega programatorja. Bolj uporabni so progra-

Materiali v privitih motorjih bolj trpijo, zviša se tudi temperatura hladilne tekočine in to ne vpliva blagodejno na življenjsko dobo vašega stroja.

niki pa omogočajo tudi priklop analognih vhodov, saj mikrokrmilnik vsebuje kar do 32 vhodov z 12-bitno pretvorbo. Procesor tiktaka pri največji frekvenci 80 MHz, pri čemer doseže zavidljivih 40 Mipsov. Cena? Manj kot štiri dolarje. Praktično vsako programiranje se oprav-

mi, ki poleg golega zapisa podatkov zmorejo tudi analize in grafične ponazoritve rezultatov meritev. Na voljo so tako samostojni programi kot tudi dodatki (plugin) za uveljavljena imena na področju matematičnega softvera, npr. LabView in MatLab. Najmočnejša pa so orodja, ki omogočajo še simulacije delovanja motorja in pripadajočih elektronskih enot. Ta se ne uporabljajo neposredno za sam poseg v elektroniko, temveč predvsem za pridobivanje optimalnih vrednosti nastavitvenih parametrov.

Ko modre LEDice niso več dovolj

» Uporabniški vmesnik naprednejšega uglaševalskega programa 40 Monitor / januar 2008

Kaj torej storiti, ko si zaželite, da bi krilca in aerodinamične obline prišle do pravega izraza? Najprej velja preveriti, ali ima vaše »prevozno sredstvo« dovolj velik potencial, da je poseg smiseln. Številne spletne strani vam zelo pregledno predstavijo pridobitve, ki vam jih ponuja ta tehnologija, glede na znamko vozila in tip motorja. Uglednejši mojstri vam v dokaz sprememb izvedejo tudi meritve. Ponudba je pestra, razpon cen prav tako. Razlikuje se med izdelovalci, že opisanimi pristopi in učinkovitostjo. A če sodimo po pričevanjih tistih, ki so se že spustili v navijalske vode, obljube o 20–40 % pridobitvi na moči niso tako iz trte izvite, kot  se nam morda sprva zazdi.


VIDEOREKORDERJI

NA DISK ali DVD

Digitalni videorekorderji so s seboj prinesli popolnoma nov način gledanja televizije. Podobno kot mobilni telefoni in predvajalniki MP3 spreminjajo naše navade in naše doživljanje sveta na načine, ki bi bili še pred kakim desetletjem znanstvena fantastika. V Sloveniji se, v nasprotju s slednjima dvema tehnologijama, digitalni videorekorderji prebijajo z večletno zamudo za drugim razvitim svetom. Na tokratnem preizkusu smo ocenili devet kombiniranih modelov. Igor Žbül stvari, spremenil se je le snemalni medij. Na preizkusu smo ocenjevali devet hibridnih naprav – snemalnike DVD z vgrajenim diskom –, ker je takih na trgu največ.

Zakasnjeno predvajanje oz. t. i. time-shifting

N

ajprej si razjasnimo nekaj pojmov. Digitalni videorekorderji (DVR) so začeli življenje kot naprave, namenjene snemanju televizijskega programa na diske. Tako omogočajo več novih zmožnosti, ki jih postavljajo daleč pred tradicionalne videorekorderje (npr. zakasnjeno predvajanje, upravljanje zbirke posnetih oddaj ipd., o čemer več pozneje), tako da v resnici predstavljajo precej drugačno kategorijo naprav. Snemalniki DVD so na drugi strani neposredni nasledniki tradicionalnih videorekorderjev – omogočajo namreč podobne 42 Monitor / januar 2008

Paradna funkcija digitalnih videorekorderjev je zakasnjeno predvajanje televizijskega programa. V osnovi to pomeni, da lahko med gledanjem vaše priljubljene limonade brez skrbi, da bi zamudili kakšno akcije polno minuto, odhitite na stranišče, in to ne le med reklamami. Samo pritisniti morate na gumb »pause« na vašem daljinskem upravljalniku. Večina digitalnih videorekorderjev to omogoča samodejno, pri hibridnih napravah pa morate večinoma najprej sprožiti snemanje na disk. Ta zmogljivost omogoča tudi previjanje vsebine nazaj (torej »rewind«), odvisno od naprave, za več ur. Med nogometno tekmo lahko torej brez težav preverite sporno sodnikovo odločitev o razveljavitvi gola, hkrati pa imate tudi posnete dokaze. Samodejno sprotno snemanje televizijskega programa klasičnih digitalnih videorekorderjev ima prednost, no, da je pač samodejno. Vendar pa tako naprava brez odmora zapisuje na disk, to pa seveda krajša njegovo življenjsko dobo in lahko, pogojno, sčasoma naredi snemanje tudi glasnejše.

Nekateri digitalni videorekorderji (na žalost nobeden izmed preizkušenih) ponujajo tudi samodejno možnost preskakovanja reklam. To funkcijo seveda najbolje izkoristimo pri posnetih oddajah in ne toliko pri sprotnem gledanju programa, kjer lahko reklame ročno »prevrtimo«, če smo le oddajo začeli gledati dovolj kasneje (in se je snemala na disk). Pri časovno programiranem snemanju pa pride do izraza naslednja uporabna funkcija digitalnih videorekorderjev, elektronski programski vodič.

Elektronski spored/programski vodič Elektronski programski sporedi omogočajo snemanje televizijskih oddaj, ne da bi snemalnik sprogramirali na natančen čas začetka in konca oddaje, ki zajema zamudno iskanje in vtipkavanje ure snemanja. Osnovni tak sistem, VPS, so uporabljali že klasični videorekorderji s konca osemdesetih let prejšnjega stoletja. V videorekorder smo vnesli kodo, ki je bila objavljena v televizijskih razporedih v časopisih, naprava pa je nato sama pravilno nastavila čas snemanja. Starejše oblike niso podpirale spremembe termina oddaje, novejše pa že, tako da vam ni treba skrbeti, da bi se posnela kaka druga oddaja. Pri nas sistem VPS uporablja le TV Slovenija, kode pa lahko dobite v večini časopisov. No, večina preizkušenih snemalnikov uporablja sistem ShowView podjetja Gemstar, ki


VIDEOREKORDERJI mov). V Evropi je program gostitelj večinoma Eurosport. Kljub temu da ima nekaj preizkušenih snemalnikov sistem GuidePlus+ vgrajen, pa ga pri nas ne boste mogli uporabljati, saj tega sistema ne podpira nobena izmed slovenskih televizij. Za tuje programe lahko sicer vseeno poizkusite: pri namestitvi videorekorderja izberemo Avstrijo in Nemčijo in kot gostujoči kanal Eurosport. Če imamo dovolj dober sprejem, bomo dobili elektronski spored za številne te» Programiranje snemalnika, da posname vašo priljubljeno nadaljevan- levizijske postaje, največkrat ko, ne bi moglo biti lažje, če bi delovalo pri nas: sistem GuidePlus+. nemške. Poskusite lahko tudi s je nekakšen monopolist na področju elektron- Francijo in Canal+ ali morda s Španijo in Tele skih programskih sporedov, z njim pa si lahko 5 kot gostujočim programom. Nabor podprtih pomagamo tudi pri nas. V Stopu objavijo po- programov bo sicer manjši, a vam bo morda leg vsake oddaje tudi osemmestno številko, ki bolj ustrezal. »vsebuje« zakodirane podatke o kanalu, uri začetka in uri konca snemanja. Vpisati tako šteSnemanje na diske in nosilce vilko v videorekorder, je vsekakor bolj enostavDVD no kakor ročno nastavljati vse tri zgornje podaNajbolj oglaševana razlika tke. Po drugi strani pa ne pridobimo prav nič na zanesljivosti snemanja. Showview namreč DVD/HDD snemalnikov v prine deluje na podlagi kode, ki bi jo ob začetku merjavi z običajnimi snemalni-

»

ličnih kakovostih, zato se v reklamah pojavljajo precej večje razlike v razpoložljivem prostoru na disku, kot pa bi lahko sklepali po njegovi velikosti. Izdelovalci namreč večinoma navedejo le to, koliko minut posnetkov lahko na disk posnamete v najnižji kakovosti – tako pridemo do več sto ur prostora. Zaradi tega je pri kupovanju snemalnikov potrebna pazljivost, zanašajte se na deklarirano velikost diska v gigabajtih in ne v minutah. Prednost diskov pred drugimi pomnilniškimi nosilci je očitna. Omogočajo namreč shranjevanje velikanske količine posnetkov, za kar bi v preteklosti potrebovali posebno omaro za shranjevanje vseh videokaset oziroma plošč DVD. Tako si lahko ustvarimo kar zajetno digitalno knjižnico filmov in oddaj, ki so zlahka dosegljivi. Prav tako se lahko za več dni ali celo tednov odpravimo na dopust, ne da bi tvegali, da bomo zamudili razkritje kakšne skrivnosti pri Razočaranih gospodinjah ali Izgubljenem otoku. Snemalniki tudi omogočajo presnemavanje posnetega videa na plošče DVD, pa tudi z njih

Nekateri digitalni videorekorderji (na žalost noben izmed preizkušenih) ponujajo tudi samodejno možnost preskakovanja reklam. To funkcijo seveda najbolje izkoristimo pri posnetih oddajah in ne toliko pri sprotnem gledanju programa, kjer lahko reklame ročno »prevrtimo«, če smo le oddajo začeli gledati dovolj kasneje (in se je snemala na disk).

oddaje odposlali iz tv postaje, tako kot to velja za VPS. Če se bo torej kaka izredna seja parlamenta zavlekla, bomo torej kljub Showviewju ostali brez posnetega filma ... Še naprednejša oblika elektronskih programskih sporedov so EPG (Electronic Program Guide) oz. elektronski programski vodiči. Snemalnik ima tu vgrajen dejanski pregledovalnik televizijskih razporedov, na katerem le enostavno izberemo oddajo, ki jo želimo posneti. Nobenih časov, številk programov in podobnega. Napredne rešitve (npr. ameriški TiVo) omogočajo celo snemanje nadaljevank, pri čemer sistem sam poskrbi za to, da bodo nadaljevanke posnete v pravem vrstnem redu in na pravih kanalih. Sistem deluje tako pri analognem načinu sprejemanja televizijskega signala kot pri digitalnem. Pri slednjem je seveda enostavneje, saj je razpored vgrajen v digitalni signal našega ponudnika digitalnih vsebin. Pri analogni televiziji pa prevladuje sistem GuidePlus+ podjetja Gemstar, ki uporablja teletekst t. i. gostiteljskih programov za prenos televizijskega razporeda (tudi drugih progra-

ki DVD je seveda vgrajeni disk. Preizkušeni modeli imajo veči- » Ena izmed poglavitnih prednosti snemalnikov z vgrajenim diskom je možnost zaustavljanja in previjanja živega televizijskega programa. noma diske, velike 160 in 250 gigabajtov, na preizkusu pa sta bila tudi izdel- na disk. Preizkušeni izdelki večinoma podpiraka z 80 in 500 gigabajti prostora. Večji disk se- jo dokaj širok nabor zapisljivih nosilcev DVD veda pomeni, da boste nanj lahko posneli več – skoraj vsi podpirajo tako format DVD+R/RW oddaj. Snemalniki omogočajo snemanje v raz- in DVD-R/RW kot tudi vsaj enega od dvoslojnih

Zlati Monitor Odločitvi o najboljšem snemalniku je precej botrovala cena. Preizkušeni snemalniki namreč večinoma ponujajo podobno funkcionalnost. Tu sta seveda tudi dva posebneža s tokratnega preizkusa, ki pa zaradi nekaj razlogov nista segla po prvi nagradi. Tudi tu je največjo vlogo igrala cena, saj sta oba, tako Sony RDR-HXD1070 kot Toshiba RD-XV45, med dražjimi snemalniki. Pri prvem je cena popolnoma neupravičena, saj je poglavitna funkcionalnost, ki pripomore k njej (sprejemnik DVB-T), pri nas praktično neuporabna; pri Toshibi pa gre za zanimiv izdelek, ki pa je za to, kar ponuja, kljub vsemu predrag. Kot najugodnejši nakup med preizkušenimi predvajalniki se je tako izkazal LG RH277H, ki ponuja bolj ali manj ves nabor funkcionalnosti, kot jih ponujajo drugi, po sprejemljivi in konkurenčni ceni.

Monitor / januar 2008 43


VIDEOREKORDERJI digitalni standard, ki predvideva oddajanje programa v MPEG4, medtem ko po večini preostalega sveta za zdaj uporabljajo še tehnologijo MPEG2. Pri kupovanju snemalnika z digitalnim » Večina snemalnikov DVD/HDD ima standardne priklope: antenski, SCART, S-video, kompozitni, komponentni, HDMI... sprejemnikom morate biti zato previdni, preformatov (DVD+-DL), nekateri pa tudi DVD- lahko danes že štejemo, če snemalnik nima pričajte se, da podpira RAM. Med + in – snemalnimi formati danda- vmesnika HDMI, saj ima vse več gospodinjstev pravilni standard, drugače boste kupili nekaj, nes ni pretirane razlike, tako da po tem med doma televizorje, ki omogočajo ta slikovno kar vam ne bo v ničemer koristilo. Trenutno snemalniki ne moremo razlikovati. DVD+R/RW precej kakovostnejši digitalni priklop. Noben v Sloveniji ni naprodaj snemalnikov s pravim je sicer nekoliko bolj razširjen format, DVD-R/ izmed preizkušenih modelov sicer ne predva- digitalnim sprejemnikom. Vendar se bo moraRW pa se ponaša z nekoliko nižjo ceno in več- ja visokoločljivih vsebin, vendar znajo vsi z iz- lo to kmalu spremeniti, saj do izklopa analogjo združljivostjo s starejšimi predvajalniki DVD. hodom HDMI video standardne ločljivosti pre- nega televizijskega signala pri nas ni več niti Vse več snemalnikov podpira tudi DVD-RAM, tvoriti v katerega izmed formatov HD za pred- pet let. ki omogoča okrog stotisočkratno prepisovanje vajanje na visokoločljivih televizijskih sprejemvsebine, poleg tega pa edini omogoča hkratno nikih. Večinoma gre za formata 720p ali 1080i, Kaj kupiti? predvajanje in snemanje vsebine na nosilec. Na nekateri pa zmorejo prikazati sliko tudi v forKer vsi snemalniki DVD/HDD praviloma žalost pa je še vedno veliko predvajalnikov DVD matu 1080p. Številka predstavlja število vrstic, v katerih se izriše televizijska slika. Standardna ponujajo dokaj podobne funkcije, je izbira med in snemalnikov, ki ga ne znajo predvajati. Večina snemalnikov zna predvajati tudi vse- televizijska slika ima 480 vrstic, večje število njimi kar težka. Največje razlike so v enostavbine iz naprav, priključenih prek vhoda USB, vrstic torej prinese večjo predvajalno kakovost. nosti rabe in ceni. Klasični videorekorderji so nekateri znajo te vsebine celo presneti na disk Črki I ali P pa se nanašata na način izrisova- bili večinoma uporabljani le za snemanje in nja vrstic: I pomeni prepleteno izrisovanje, ki predvajanje videokaset. Pri njihovih digitalali plošče DVD. je nekoliko manj kakovostno od progresivne- nih mlajših bratih pa to ni več tako enostavga izrisovanja (P). no. Naprave imajo zdaj malo morje funkcij, ki Vhodni in izhodni vmesniki V vse preizkušene snemalnike je vgrajen so zlepa ali zgrda stlačene v njihov uporabniVečina predvajalnikov je opremljena s stan- analogni televizijski sprejemnik, kar pomeni, ški vmesnik. Zaradi tega se je zapletenost njidardnimi vmesniki, kot so SCART, S-video, kom- da nanje lahko priklopite tudi navadni računal- hove uporabe precej povečala, vendar so nekapozitni in komponentni. Vsi imajo seveda tudi niški monitor in bodo še vedno sposobni spre- teri izdelovalci našli pravo razmerje med enoantenski vhod in izhod. Vsi se tudi ponašajo s jemati in snemati televizijski signal. Žal pa ima stavnostjo in uporabnostjo in vmesnik dejant. i. vmesnikom iLINK– gre z drugimi beseda- digitalni televizijski sprejemnik (DVB-T) oz. tu- sko naredili uporabniku prijazen. V nekaterih mi za FireWire, prek katerega lahko na disk ali ner vgrajen le en izmed preizkušenih modelov, primerih zadostuje za sprožitev neke funkcije DVD presnamemo posnetke, ki smo jih naredi- pa še ta ne tistega, ki je predviden za uporabo le pritisk na en gumb, kar je seveda dobrodošli z videokamero DV. Kot večjo pomanjkljivost v Sloveniji. Pri nas smo namreč sprejeli novejši lo, saj si televizije ne želimo gledati z navodili v rokah. Drugim izdelovalcem to na žalost ni uspelo in to je omenjeno tudi v opisih preizkušenih modelov. Druga pri nakupu odločilna značilnost snemalnikov je seveda cena. Preizkušene naprave Med najbolj znanimi in prvimi digitalnimi videorekorderji je ameriški TiVo. Razvoj TiVa seže se po ceni precej razlikujejo, čeprav ne omogov leto 1997, ko so se v ameriškem podjetju Teleworld domislili, da bi izdelali napravo, ki bi čajo tako različnih zmožnosti. Preceniti morapodobno kot klasični videorekorderji (VCR) za uporabnika posnela televizijske oddaje, ki bi mo torej, ali je za določeno blagovno znamko jih drugače zamudil, a bi jih tokrat posnela na disk. Tako bi omogočili snemanje večje količine programa in uporabnike osamosvojili od odvisnosti od kaset. vredno plačevati zajeten kupček evrov, ko pa Prvi TiVo je prišel na ameriški trg konec marca 1999. Na disk je v digitalni obliki snemal za precej manjši denar dobimo primerljivo spoiz različnih analognih virov – antene, kabla ali satelita. Že prvi TiVo je omogočal uporabo t. i. sobno napravo.

TiVo

elektronskega programskega vodiča, s katerim ni bilo treba več časovno programirati snemalnika, da bi pravilno posnel vašo priljubljeno nadaljevanko. Programsko shemo je naprava prenesla sama, po telefonski liniji, in uporabnikom je preostalo le še izbrati, katere oddaje si želijo posneti. Skozi leta se je funkcionalnost TiVa precej okrepila, zdaj namreč med drugim ponujajo tudi predloge novih zanimivih oddaj glede na uporabnikov okus, internetno videoteko, od koder si lahko prenesete želene oddaje in filme, ki ste jih pozabili posneti, preskakovanje reklam in celo enostavno izmenjevanje posnetih oddaj prek domačega omrežja. Vse to seveda ni zastonj. Kljub temu da TiVo sam ne ponuja nobenega programa, pa podjetje zaračunava svoje storitve – predvsem elektronski programski vodič. Podjetje je z mesečnimi naročninami doseglo precejšen finančni uspeh, beseda tivo pa se je podobno kot beseda google prebila tudi v ameriški pogovorni jezik.

44 Monitor / januar 2008

Easy Touch Najcenejši snemalnik na preizkusu je bil izdelek poljskega podjetja Easy Touch, ET-610. Snemalnik se ponaša tudi z najmanjšim vgrajenim diskom na testu – 80 GB, a lahko za nekaj več denarja kupite tudi različico s 160 GB prostora. Pri preizkusu nas je najprej zmotila precej slaba dokumentacija. Ta je na voljo le v poljščini in slovenščini, pri čemer je slovenska različica le kratek povzetek poljskih navo-


VIDEOREKORDERJI

EASY TOUCH ET-610

Prodaja: Anni, www.anni.si. Cena: 219 EUR. Analogni 5.1 zvočni izhod, cena. Slaba navodila, ni zakasnjenega predvajanja.

dil. Ko snemalnik prižgemo, nas znova pričakajo menuji v poljščini, a sprememba v angleščino ne zahteva pretiranega umskega naprezanja. Snemalnik predvaja podoben nabor avdio in video formatov kakor drugi na preizkusu in seveda ne podpira predvajanja visokoločljivega videa (kar velja za vse tokratne modele). Podobni so tudi vhodni in izhodni vmesniki, izstopa le analogni 5.1 avdio izhod, ki ga drugi snemalniki na preizkusu nimajo. Pride pa prav, če imate starejše take zvočnike. Snemalnik omogoča neposredno snemanje tako na DVD kot na disk ter presnemavanje posnetkov z enega na drugega. Snemalnik omogoča snemanje televizijskega programa prek analognega televizijskega tunerja, precej pa zmoti nezmožnost zakasnjenega predvajanja programa. Prikaz podnapisov pri filmih Divx je neroden, čudno pa je tudi izbiranje podnapisov – ti se pri predvajanju namreč ne naložijo samodejno. Slovenskih znakov snemalnik brez predhodne nastavitve ne prikazuje pravilno. Za ne ravno veliko več denarja lahko dobite precej več, tako da nakupa tega izdelka, kljub najugodnejši ceni na preizkusu, ne priporočamo.

Hitachi Hitachijev predstavnik, DV-DS163E, se ponaša s 160-gigabajtnim diskom in nadpovprečno ceno. Snemalnik je zaradi enostavnega daljinca in menujskega sistema precej enostavno upravljati. DV-DS163E ne odstopa od drugih izdelkov na preizkusu po podpori različnim formatom posnetkov, vendar zapisuje na skoraj vse možne oblike zapisljivih plošč DVD: +R/RW/R DL, R/RW in –RAM; manjka torej le podpora DVD-R DL. Omogoča presnemavanje posnetkov s plošč DVD na disk in nazaj – presnamete lahko celo zvočne in slikovne datoteke. Ponaša se tudi z bralnikom pomnilniških kartic, vendar z njih

datotek na žalost ni mogoče presnemavati na disk. Snemalnik ne predvaja visokoločljivega videa, vendar ima izhod HDMI, skozi katerega je sposoben video standardne ločljivosti predvajati v formatih HD 720p in 1080i – seveda pa to še vedno ni niti blizu visokoločljivemu videu. Na splošno dokaj dober snemalnik, ven-

HITACHI DV-DS163E

Prodaja: Lukvel, www.lukvel.si. Cena: 419 EUR. Enostavna raba, bralnik pomnilniških kartic, HDMI. Cena.

dar z nekoliko nadpovprečno ceno za ne tako nadpovprečno funkcionalnost ni najbolj optimalen nakup.

Hyundai Hyundai HDVR 5250X je opremljen z 250gigabajtnim diskom, kar je glede na njegovo ceno veliko. Vendar pa ima pomanjkljivost pri podpori nosilcem DVD: zapisuje lahko le na nosilce DVD+R/ RW, ne pa tudi na DVD-R/ RW. Slednje sicer predvaja, podprti pa niso niti dvoslojni DVD niti DVD-RAM. Podobno kakor večina drugih omogoča zakasnjeno predvajanje, ki je celo vedno vklopljeno – karkoli torej gledate, se program hkrati snema. Tako lahko vedno brskate po zadnji uri gledanega programa. Hyundaiev izdelek omogoča tudi presnemavanje posnetkov med različnimi nosilci: s plošče DVD na disk in nazaj, z

HYUNDAI HDVR 5250X

Prodaja: Trion, www.trion.si. Cena: 290 EUR. Slovenski menuji, velik disk, cena. Ne preveč enostavno upravljanje.

USB na disk … Opremljen je s podobnim naborom vhodnih in izhodnih vmesnikov kakor drugi modeli na preizkusu; zanimivo je le to, da ima vhod S-video, ne pa tudi izhoda – ponavadi je namreč ravno nasprotno. Kljub temu da ima HDVR 5250X slovenske menuje, pa z njim ni ravno prijetno upravljati. Uporabniški vmesnik in tudi daljinec namreč nista najbolj logična. Skratka, za to ceno kar v redu nakup, največjo zamero pa si zasluži zaradi slabšega uporabniškega vmesnika.

LG LGjev RH277H bi lahko, če ne bi bil po oblikovanju tako drugačen, imeli za cenejšega brata Hitachijevega predstavnika na preizkusu. S Hitachijem si namreč delita operacijski sistem in večino funkcionalnosti. Tudi LG je tako opremljen s 160-gigabajtnim diskom in ga je precej enostavno uporabljati. Podpira popolnoma enak nabor video in avdio formatov in prav tako snema na skoraj vse zapisljive plošče DVD, manjka le podpora DVD-R DL. Največja

LG RH277H

Prodaja: Eurovision, www.eurovision.si. Cena: 289 EUR. Cena, enostavnost rabe, HDMI. Nič.

Monitor / januar 2008 45


VIDEOREKORDERJI razlika med LGjem in Hitachijem je v vhodnih vmesnikih. LG tako nima bralnika pomnilniških kartic, prav tako v primerjavi s Hitachijem tudi nima S-video vhodnega vmesnika. Tudi RH277H ima izhod HDMI, prek katerega lahko video standardne ločljivosti predvaja v HD formatih 720p in 1080i. V osnovi gre za zelo primerljiv in konkurenčen izdelek Hitachijevemu DV-DS163E, upoštevaje ceno pa bo, če vam bralnik pomnilniških kartic na snemalniku res ni zelo pomemben, bolj prepričal.

Philips DVDR3590H premore 250 GB disk, kar je zelo ugodno. Tako kot vsi drugi lahko ta prostor uporabi tako ekonomično, kot si želite, saj zna video zapisovati v kar sedem različnih kakovostnih razredih. Šlo bi za zelo dober snemalnik po ugodni ceni, če ne bi imel nerazložljive pomanjkljivosti pri predvajanju video formatov. Philipsov izdelek namreč ne podpira starejše DivX različice 3.11. Podpira sicer vse druge in tudi XviD, pa vendar. Prav tako ima težave s predvajanjem nekaterih različic datotek WMA (VBR). Lahko pa snemalnik pohvalimo kot edinega, ki je slovenske podnapise pri predvajanju datotek DivX prikazal pravilno brez dodatnega nastavljanja. Ko smo že pri nastavitvah, naj povemo, da se DVDR3590H ponaša tudi s precej

PHILIPS DVDR3590H

Prodaja: PCHand, www.pchand.si. Cena: 263 EUR. Cena, ni težav s slovenskimi podnapisi, velik disk. Ni podpore DivX 3.11, ni HDMI, naporno upravljanje.

napornimi menuji. Snemalnik ima drugače podobne značilnosti kakor drugi na preizkusu – zapisuje na večino zapisljivih formatov DVD (odsoten je znova le DVD-R DL), opremljen pa je z večino potrebnih vhodnih in izhodnih vmesnikov, precej velika pomanjkljivost je le odsotnost vmesnika HDMI. Če ne bi bilo naštetih pomanjkljivosti, bi šlo za zelo ugoden nakup med izdelki na preizkusu, tako pa lahko le obžalujemo nekaj napačnih odločitev izdelovalca.

PIONEER DVR-555H

Prodaja: Primaline, www.primaline.si. Cena: 419 EUR. Podpora številnim formatom, HDMI. Cena, zapleten uporabniški vmesnik.

Pioneer Pioneerjeva predstavnika na preizkusu, DVR-555H in DVR-LX60, se kljub precej različnima imenoma ne razlikujeta pretirano. Edina navzven opazna razlika je v velikosti diska, s katerim sta opremljena. DVR-555H se ponaša s 160-gigabajtnim, DVRLX60 pa z 250-gigabajtnim. Edina druga razlika, ki smo jo opazili, je G-Link pri dražjem modelu. Gre za možnost nadzora snemanja z zunanjo enoto (npr. satelitskim dekoderjem). Funkcionalnosti, ki bi vsaj delno upravičila precej višjo ceno dražjega modela, nismo opazili. Tudi pri cenejšem modelu pa gre za enega izmed dražjih preizkušenih izdelkov. Sicer sta to snemalnika, ki sta precej primerljiva z drugimi na preizkusu. Podpirata enak nabor avdio in video formatov kakor večina drugih, snemati pa znata na praktično vse zapisljive formate DVD. Opremljena sta tudi z večino vhodnih in izhodnih vmesnikov, tako se ponašata tudi

PIONEER DVR-LX60

Prodaja: Primaline, www.primaline.si. Cena: 599 EUR. Velik disk, podpora številnim formatom, HDMI. Cena, zapleten uporabniški vmesnik.

s HDMI in pretvorbo videa standardne ločljivosti v visoko ločljivost. Uporabniški vmesnik in daljinec sta precej zmedena in nelogična, podobno kakor nekatere druge snemalnike ju muči tudi hudo majhna velikost podnapisov, ki pa je pri Pioneerjevima predstavnikoma še posebej pereča. Kot rečeno, cena obeh je zasoljena.

Sony Pri Sonyjevih snemalnikih gre za dve precej različni zverini. RDR-HX750 je primerljiv z večino snemalnikov na preizkusu. Opremljen je s

Kako smo preizkušali S preizkušanjem snemalnikov smo skušali ugotoviti, ali navedbe izdelovalcev v specifikacijah držijo in kako enostavna je raba. Preizkušeni snemalniki bolj ali manj podpirajo enake formate posnetkov, z malenkostnimi odmiki, na splošno pa ne gre za pretirano velik nabor – podpora je namreč pri vseh omejena le na predvajanje datotek DivX, XviD, MP3 in WMA. Snemalniki z nekaj izjemami tudi podpirajo snemanje na večino zapisljivih formatov DVD. Pri odstopanjih gre večinoma za to, na kateri strani (k sreči minule) vojne med formati DVD je bil izdelovalec snemalnika. Velik del ocene je seveda pred-

46 Monitor / januar 2008

stavljal disk – njegova velikost in zmožnost presnemavanja posnetkov prek različnih medijev. Pri upravljanju posnetkov so snemalniki večinoma precej skupaj, vsi, razen enega, tudi omogočajo t. i. zakasnjeno predvajanje televizijskega programa, tudi presnemavanje med nosilci je teklo dokaj gladko. Število vhodnih in izhodnih vmesnikov je pri vseh snemalnikih podobno, tako da se tudi tu niso veliko razlikovali. Najbolj pa so se razlikovali pri enostavnosti rabe in ceni, tako da sta te dve značilnosti tako prevladovali tudi pri končni oceni. Vse ugotovitve smo zbrali v opisih in v tabeli.


VIDEOREKORDERJI

SONY RDR-HX750

Prodaja: Sony ACS, www.acssony.si. Cena: 379 EUR. HDMI z izhodom 1080p. Cena.

SONY RDR-HXD1070

Prodaja: Sony ACS, www.acssony.si. Cena: 799 EUR. Velikanski disk, HDMI z izhodom 1080p. Cena, neuporaben sprejemnik DVB-T.

160 gigabajtov velikim diskom, zapisuje pa lahko na DVD+R/RW in DVD-R/RW/R DL. Ponaša se s podporo DivX, XviD, MP3 in JPG, opazno manjka le podpora Microsoftovemu formatu Windows Media Audio. Vhodni in izhodni vmesniki so primerljivi kot pri drugih snemalnikih na preizkusu, opremljen je tudi s HDMI. Gre za primerljiv in konkurenčen izdelek japonskega podjetja, pri katerem zmoti le nekoliko nadpovprečna cena, vendar smo tega pri Sonyju tako že vajeni. Pri RDR-HXD1070 pa gre za snemalnik s precej večjimi zmogljivostmi kot pri drugih izdelkih na preizkusu. Gre tudi za snemalnik z daleč največjim diskom na preizkusu – ponaša se kar z gigantskimi 500 gigabajti prostora. Druge osnovne značilnosti so primerljive z zgoraj opisanim RDR-HX750: zapisuje na DVD+R/RW in DVD-R/RW/R DL, vendar tudi

na DVD+R DL, podpira DivX, XviD, MP3 in JPG datoteke (tudi tu manjka podpora Microsoftovim formatom Windows Media). Snemalnik sicer ne predvaja visokoločljivega videa, vendar je kot R DR-HX750 opremljen z izhodom HDMI, ki podpira pretvorbo videa standardne ločljivosti v HD 1080i in celo 1080p. Z vsem tem pa še vedno ne preseže ravni drugih snemalnikov na preizkusu – to stori z vgrajenim sprejemnikom DVB-T. Sony RDR-HXD1070 ima torej kot edini preizkušeni snemalnik vgrajen sprejemnik za digitalno zemeljsko televizijo s funkcionalnostjo elektronskega programskega vodiča, ki precej olajša snemanje vaših priljubljenih televizijskih nadaljevank. Oziroma bi ga precej olajšal. Sprejemnik DVB-T je namreč namenjen britanskemu ponudniku digitalne zemeljske televizije Freeview in ga v Sloveniji tudi ob polno delujočem digitalnem zemeljskem televizijskem oddajanju ne bomo mogli uporabljati. Freeview za oddajanje uporablja format MPEG-2, medtem ko smo se v Sloveniji odločili za MPEG-4. To, kar bi sicer moral biti precejšen prodajni adut RDR-HXD1070, je tako le razlog za precej višjo ceno. Snemalnik je namreč daleč najdražji izdelek na preizkusu, česar seveda ne upraviči s svojimi preostalimi funkcijami.

Tabelo s podatki o preizkušenih videorekorderjih dobite na: www.monitor.si/1_videorekorderji

no skriva videokaseta s posnetkom, ki ima za vas čustveno vrednost – rojstnega dne, maturantskega plesa, poroke ipd. Kombinacije snemalnikov z videorekorderjem so tako namenjene oziroma uporabne predvsem za ljudi, ki bi želeli počasi propadajoče posnetke na videokasetah s pretvorbo v digitalno obliko ohraniti za prihodnje rodove. Snemalnik je opremljen s 160-gigabajtnim diskom, snema pa le na DVD-R/RW, kar nekoliko zmanjša njegovo uporabnost – v trgovini je namreč treba paziti, kakšne nosilce kupujemo. Tudi drugače je izdelek skromnejši od drugih na preizkusu. Ne predvaja namreč avdio datotek, manj pa ima tudi vhodnih in izhodnih vmesnikov: ponuja le antenski, SCART, kompozitni, S-video ter digitalni koaksialni avdio vmesnik. Vendar pa vse te pomanjkljivosti nadomesti z VHS in enostavnostjo presnemavanja posnetkov med različnimi deli sistema. Tako lahko s pritiskom na le en gumb presnamemo posnetke z VHS ali diska na DVD. Prek menujev, ki so dokaj enostavni, so seveda možne tudi druge kombinacije: s plošče DVD na disk ali na VHS, z VHS na disk in nazaj. Vtis o zelo uporabnem izdelku skazi nekoliko višja cena, drugače pa snemalnik, če iščete kombinacijo DVD/HDD/  VCR snemalnika, priporočamo.

Toshiba Toshibin RD-XV45 je drugi posebnež s tokratnega preizkusa. RD-XV45 je namreč poleg snemalnika DVD z vgrajenim diskom tudi videorekorder VHS. Za kombinacije z videorekorderjem je med kupci očitno še vedno zadostno zanimanje. Kako tudi ne bi, saj se vam skoraj zagotovo na kaki zaprašeni polici še ved-

TOSHIBA RD-XV45

Prodaja: Tiftt, www.tift.si. Cena: 359 EUR. Kombinacija DVD, HDD in VCR snemalnika, enostavna raba. Cena, podpora manjšemu številu formatov.

Monitor / januar 2008 47


ZUNANJI DISKI IN OHIŠJA

Z megabajti

V ŽEPU

V današnjem svetu hitrih povezav in velikanskih količin podatkov postaja zunanja hramba bitov in bajtov vse bolj uporabna. Na začetku so bila kupcem na voljo le preprosta ohišja, v katera smo lahko namestili povsem običajen IDE disk, danes pa je naprodaj vse več lično oblikovanih ohišij s številnimi dodatnimi zmožnostmi. Kupec lahko izbira med ohišjem brez vgrajenega diska ali takim, ki disk že vsebuje. Še večji izziv pa je pri odločitvi o nakupu prava poplava izdelkov z različnimi vmesniki. Pred nakupom je zato treba razmisliti o tem, kje, koliko in predvsem za kakšne namene bomo disk uporabljali.

Damjan Matičič

V

Monitorju so preizkusi diskov stalnica, izvajamo jih namreč vsakih nekaj let. Ker pa v zadnjih letih na tem segmentu ni več takega tehnološkega napredka kot nekoč, smo tokrat raje vzeli pod drobnogled tudi med domačimi uporabniki vse bolj priljubljene zunanje diske in ohišja. Ponudba ohišij je velika, v zadnjem času pa je vse večja tudi ponudba pravih zunanjih diskov, na tem področju je še posebej v ospredju podjetje WD. Kaj je torej tisto, kar daje nekemu izdelku prednost pred drugimi? Med pomembnejšimi lastnostmi so vsekakor vmesniki, ki jih naprava premore. S tem je namreč disk tudi v praksi hiter, kajti nemalokrat je prav vodilo tisto, ki omejuje prenos. A zaradi razširjenosti in priljubljenosti vmesnika USB se danes večina uporabnikov niti ne zaveda alternativnih (hitrejših) možnosti priklopa zunanjih naprav. 48 Monitor / januar 2008

Izdelovalci pa se zavedajo tudi estetskega vidika. Te naprave so namreč ves čas na očeh in le malokdo med nami si še želi grdih, sivih škatel na mizi. Zato na policah najdemo izdelke iz prozornih plastik, svetlečega aluminija, umetnega usnja in z (večinoma) diskretno LED osvetlitvijo. A bistvo se ven-

»

piranje podatkov z glavnega diska računalnika. Vsak dolgoletni lastnik računalnika je verjetno že doživel odpoved diska in posledično izgubo pomembnih podatkov. Strokovnjaki sicer za izdelovanje varnostnih kopij priporočajo predvsem uporabo optičnih nosilcev (beri: plošč DVD), ki imajo daljšo življenjsko dobo. A za do-

Za domačo rabo se arhiviranje na DVD pogosto izkaže za nepraktično, saj je treba med drugim izdelati katalog nosilcev, sami nosilci pa zavzamejo tudi nemalo prostora. Zato se veliko ljudi raje odloči za nakup zunanjih diskov, ki so cenovno ugodnejši in jih je laže upravljati.

darle skriva v osrčju izdelkov, saj tudi pri teh napravah še vedno največ pomenijo čas dostopa, hitrost zapisovanja in zmogljivost.

Kdo sploh potrebuje disk na mizi? Zunanje diske uporabljamo za marsikaj, večina pa vsaj v določeni meri za varnostno ko-

mačo rabo se tak način arhiviranja pogosto izkaže za nepraktičnega, saj je treba med drugim izdelati katalog nosilcev, sami nosilci pa zavzamejo tudi kar nekaj prostora. Zato se marsikdo raje odloči za nakup zunanjih diskov, ki so cenovno ugodnejši in jih je laže upravljati. Taki načini varovanja podatkov pred nezaželeno izgubo pa so žal še vedno nezanesljivi prav zaradi pogostih odpovedi današnjih diskov.


ZUNANJI DISKI IN OHIŠJA Druge spodbudi k nakupu potreba po dodatnem prostoru ali po prenosljivosti večjih količin podatkov. Zato so na voljo ohišja različnih oblik in velikosti, ki zadostijo našim željam. Od takih, ki jih lahko nosimo s seboj v žepu (mnoga med njimi ponujajo dodatno zaščito pred nepooblaščenim kopiranjem podatkov), do masivnih ohišij, ki sprejmejo dva ali več diskov za velikanske količine podatkov. Zanimiv primer rabe pa je varovanje občutljivih podatkov. Razširja se namreč zamisel, naj zasebne podatke hranimo na zunanjih enotah, ki jih lahko preprosto izklopimo, ko smo povezani v splet in posledično izpostavljeni poskusom vdorov v sistem. Seveda pa tak način uporabe večinoma ne pride v poštev, če smo v splet priklopljeni ves čas.

Kaj smo preizkušali? Na naš preizkus smo želeli zajeti ohišja in diske z vsemi vmesniki, ki so trenutno na voljo, izpustili smo le omrežne diske (NAS/SAN), ker se jim bomo (spet) podrobneje posvetili v eni izmed prihodnjih številk. Želeli pa smo predstaviti tudi kopico različnih dodatnih zmožnosti, ki jih ponujajo take naprave. Zato smo vzeli pod drobnogled štirinajst izdelkov, od tega devet ohišij brez vgrajenega diska in pet zunanjih enot z vgrajenim diskom. Za tiste brez diska smo uporabili tri najboljše diske v svojem razredu, in sicer Hitachijev 2,5-palčni 200 GB disk SATA, ki se vrti s 7200 obrati na minuto, Seagatov 2,5-palčni 160 GB disk (P)ATA, ki se vrti s 5400 obrati na minuto, in Seagatov 3,5palčni 500 GB disk PATA, ki zmore 7200 obratov na minuto. Vsa ohišja s priključkom SATA smo zaradi primerljivosti rezultatov preizkusili z 2,5-palčnim diskom, saj v nekatera ne moremo vstaviti 3,5-palčnega diska. Nekatere številke so zaradi tega morda nižje, kot bi lahko bile ob uporabi večjega diska, a dobljeni rezultati povsem zadoščajo za primerjavo. Zavedati se moramo, da je ponudba teh naprav pri nas bistveno večja od tu predstavljene, večina zunanjih diskov oz. ohišij pa se tako ali tako proda kar v klasičnih blagovnicah a la Spar ali Hofer. Še enkrat – ideja članka je bolj predstavitev vseh tehnoloških zmožnosti in ne kataloški popis celotne ponudbe izdelkov.

Canyon Platinum External HD Preizkušanja zunanjih diskov smo se lotili kar po abecednem vrstnem redu. Canyonov izdelek nas preseneti že s svojo zunanjostjo. Ohišje je iz sijoče črne plastike, na sprednji strani pa nas o delovanju diska obvešča modri LED logotip izdelovalca. Da so o zunanji podobi dodobra premislili, nam sporoča tudi priložena krpica, namenjena brisanju prstnih odtisov z ohišja, ki nastajajo ob prenašanju. Na

CANYON PLATINUM EXTERNAL HD

Kaj: Zunanji disk 500 GB. Vmesniki: USB 2.0, eSATA. Izdeluje: Canyon, www.canyon.com. Prodaja: Asbis, www.asbis.si. Cena: 129 EUR. Videz, zmogljivost. Tresenje.

zadnji strani so gumb za vklop naprave, vtičnica za napajanje ter priključka USB in eSATA. V Canyonu pa se očitno zavedajo, da ima le malokdo v računalniku izhod eSATA, zato so kompletu priložili tudi tako imenovani pasivni pretvornik SATA v eSATA. Kot že omenjeno, nam disk ponuja dve možnosti za priklop: počasnejši, a povsod navzoč USB in več kot šestkrat hitrejši eSATA. Skrit očem, se v notranjosti skriva Hitachijev 500 GB disk, ki se ponaša z zelo dobrim časom dostopa in tihim delovanjem. Največje razlike med vmesnikoma se pokažejo pri merjenju gole hitrosti branja/pisanja, ki je več kot dvakrat višja, ko je disk priključen prek hitrejšega vodila eSATA. Pri USB se prav povezava izkaže za omejevalnik hitrosti, saj uspe napravi podatke prenašati s skoraj štiridesetimi megabajti na sekundo, kar je tudi resnična najvišja hitrost vodila USB. Zaradi dodatne krmilne logike pa je pri priklopu na USB zaznati tudi rahlo daljši čas dostopa. Povsem drugačne rezultate pa nam pokaže preizkus s programom Winbench, pri katerem se izkaže,

ICY BOX IB-250UE

Kaj: Prenosno ohišje za 2,5-palčne diske PATA. Vmesniki: USB 2.0, FireWire 400. Izdeluje: RaidSonic, www.raidsonic.de. Prodaja: Elkotex, www.elkotex.si. Cena: 38,74 EUR. Velikost, trpežnost, lična izdelava. Uporablja diske PATA, potrebuje dodatno napajanje.

da se razlike v hitrosti občutno zmanjšajo, ko imamo do podatkov dostop naključno. Še najbolj nas lahko preseneti podatek, da se pri preizkusu Business, pri katerem program operira z velikim številom majhnih datotek, USB izkaže za hitrejšega. A to ni le posebnost Canyonovega diska, temveč vseh preizkušenih naprav. Razlog tiči v sami logiki vmesnika USB, ki je narejena za čim hitrejši prenos majhnih paketov podatkov. Izdelku bi težko očitali večje pomanjkljivosti, opazili smo le občutno tresenje ohišja ob delovanju, kar zna biti za marsikoga moteče. Pograjali pa bi to, da je treba ob priklopu naprave na vodilo eSATA računalnik znova zagnati, a to je zaenkrat še značilnost večine takih naprav.

Icy Box IB-250UE Preizkus smo nadaljevali s prvim od številnih izdelkov podjetja RaidSonic Technology. Icy Box IB-250UE je prenosno ohišje, name-

Zlati Monitor Po tehtnem premisleku smo se odločili, da zlatega Monitorja tokrat ne podelimo. Vzrok ne tiči v nekakovosti izdelkov, temveč v tem, da je podobnih izdelkov na trgu veliko več, kot nam jih je uspelo in smo jih želeli zajeti na naš preizkus. Zato bi bilo nepravično, da bi izbirali le izmed petnajstih izdelkov, ki smo jih preizkusili. Predvsem, ker smo se pri tokratnem preizkusu veliko bolj osredotočili na raznolikost ponudbe kot pa na golo primerjavo konkurence na tem področju. Prav tako je pomembna razlika med zunanjimi diski in ohišji za zunanje diske. V ohišja namreč lahko vstavimo poljuben disk, katerega cena (ponavadi) večinsko pripomore h končni ceni nakupa, medtem ko smo pri zunanjih diskih omejeni le na modele, ki jih ponuja izdelovalec. Vsekakor se je med izdelki na naši mizi znašlo kar nekaj izstopajočih modelov, ki bi si zaslužili zlati Monitor, a verjamemo, da smo jih primerno razkrili in ovrednotili že v opisih znotraj članka.

Monitor / januar 2008 49


ZUNANJI DISKI IN OHIŠJA njeno 2,5-palčnim diskom PATA, ki ga lahko Tržni deleži diskov 400. priklopimo prek proizvajalcev vodila USB ali FireWire (vseh formatov) Ohišje je izdelano iz trpežnega materiala in je Podatki za cel svet, za 2006. zato precejveljajo robustno, oblikovno pa deluje rahlo nedodelano. Z vstavitvijo nismo ime0,6 diska % 4,5 % 0,2 % li težav kot pri nekaterih drugih izdelkih istega izdelovalca. 6,8 % Ohišje se ne priključuje na omrežno napajanje, temveč9,3 za %napajanje potrebuje prost izhod USB na računalniku (poleg vodila za%podatke). 31,9 10,9 To zna biti za%številne uporabnike neprijetno, saj za delo dejansko potrebujemo dve prosti reži USB. Dodatno napajanje pa ni potrebno, ko je 16,3 % disk priklopljen prek vmesnika 19,5 % FireWire. Hitrosti prenosa so višje prek ognjene žice, čeprav je nazivna hitrost standarda nižja. Prednost vmesnika FireWire je namreč v asinhronem prenosu31,9% podatkov, ki ga USB ne podpiSeagate ra. Branje in zapisovanje podatkov prek vmesniWestern Digital 19,5% ka USBHitachi je rahlo16,3% počasnejše kot pri 2,5-palčnih diskih SATA, pri vmesniku Samsung 10,9% FireWire pa razlik praktično ni. To pomeni, Toshiba 9,3% da so tudi 2,5-palčni PATA diski hitrejši obeh najpočasnejših vmesnikov, Fujitsuod6,8% Maxtor 4,5% zunanjih diskov. namenjenih priklopu Excelstore 0,6% Tako čas dostopa kot obe drugi Winbenchevi 0,2% meritviCornice sta ohišje uvrstili na dno razpredelnice. Vir: IDC Upoštevati pa je treba, da se je uporabljeni disk vrtel le s 5400 obrati na minuto. To je značilno za večino diskov v tem razredu. Omeniti velja tudi to, da nam meritev z Winbenchem ni uspelo izvesti na nobenem od ohišij z diski PATA v kombinaciji z vmesnikom FireWire 400.

Icy Box IB-266StUS-B Model iz serije 266, ki je po zunanjosti precej podoben predhodniku, omogoča priklop prek vmesnikov eSATA in USB. To prenosno ohišje je za razliko od modela 250 namenjeno 2,5-palčnim diskom SATA. Ohišje je narejeno iz aluminija, torej idealno za prenašanje, v kompletu pa dobimo tudi priročen etui. Disk potrebuje dodatno napajanje le pri priključitvi na de-

Odstotki prodaje diskov glede na format

Tržni deleži proizvajalcev diskov (vseh formatov)

Odstot forma

Podatki so ocena za cel svet, za 2007.

Podatki veljajo za cel svet, za 2006.

Podatki

0,1 % 6,1 %

4,5 %

0,6 %

0,6 %

0,2 %

6,8 %

5,9 % 9,3 %

31,9 % 50,2 %

30,2 %

10,9 %

16,3 %

3,5-palčni, namizni 50,2% 2,5-palčni 30,2% 3,5-palčni, strežniški 6,1% 1,8-palčni 5,9% 1-palčni 0,6% 0,85-palčni 0,1% Vir: IDC

lilnik USB brez dodatnega napajanja. V tem primeru ga moramo, podobno kot model 250, priključiti na dodaten vmesnik USB. Prve težave nastanejo pri vstavljanju diska v ohišje. Treba je namreč kar nekaj sile, da disk potisnemo v pravi položaj, obenem pa moramo paziti, da ne poškodujemo samega diska ali priključkov v ohišju. Še večje težave nas seveda čakajo ob odstranjevanju nosilca. Hitrosti prek vmesnika eSATA so povsem enake tistim, ki jih zmore naš disk ob neposrednem priklopu na vodilo SATA v računalniku. Tudi pri priklopu prek vmesnika USB se ohišje izkaže solidno, hitrosti so povsem v vrhu naših preizkusov prek tega vmesnika. Podobno kot pri Canyonovem disku tudi tu pogrešamo

19,5 %

Seagate 31,9% Western Digital 19,5% Hitachi 16,3% Samsung 10,9% Toshiba 9,3% Fujitsu 6,8% Maxtor 4,5% Excelstore 0,6% Cornice 0,2%

3,52,53,51,81-pa 0,85

Vir: IDC

možnost vročega priklopa naprave pri uporabi vmesnika eSATA. V škatli nam manjka tudi pretvornik SATA v eSATA, a bi verjetno občutno povišal ceno ohišja. Kot razširitev tega prenosnega ohišja pa izdelovalec ponuja tudi priklopno postajo, ki jo vgradimo v računalnik in vanjo preprosto vstavimo Icy Box.

Icy Box IB-351StUS in Icy Box IB-351UE-B Ti ohišji se na prvi pogled razlikujeta le po barvi, v resnici pa so razlike veliko večje. Prvo

Kaj prinaša jutri?

ICY BOX IB-266STUS-B

Kaj: Prenosno ohišje za 2,5-palčne diske SATA. Vmesniki: USB 2.0, eSATA. Izdeluje: RaidSonic, www.raidsonic.de. Prodaja: Elkotex, www.elkotex.si. Cena: 26,90 EUR. Velikost. Težavna vstavitev diska.

50 Monitor / januar 2008

Trenutno se na področju hitrih zunanjih diskovnih povezav odvija predvsem boj med vmesniki USB, FireWire in eSATA. Septembra je Intel že prikazal delovanje vmesnika USB 3.0, ki bo zmogel prenose vse do hitrosti 4,8 Gb/s, kar je šestkrat hitreje od FireWire 800 in več kot polovico hitreje od eSATA. Prve naprave naj bi po napovedih ugledale luč sveta leta 2009, zaradi združljivosti z obema prejšnjima različicama pa je spet pričakovati precejšen uspeh Intela na tem področju. Nekateri analitiki celo ocenjujejo, da bosta USB 3.0 in eSATA Applovo ognjeno žico povsem izrinila iz tekme na področju priklopa zunanjih naprav. A kalifornijsko podjetje že ima pripravljen odgovor, ki sliši na ime IEEE 1394c. Glede na dosegljive informacije gre le za združitev omrežne povezave in vmesnika FireWire 800, z nekaj manjšimi popravki. Standard IEEE 1394b namreč že zdaj omogoča prenose pri hitrosti do 3,2 Gb/s, a le prek optičnih kablov, zaradi česar se izdelovalci naprav za to možnost priklopa niso odločali. Na trg pa prihaja tudi brezžični USB, ki naj bi bil sposoben prenašati podatke z enako hitrostjo kakor današnji USB 2.0 na razdalji do treh metrov. Z zmanjšano hitrostjo (110 Mb/s) pa naj bi bil zmožen doseči celo razdalje deset metrov in več.


ZUNANJI DISKI IN OHIŠJA podobo ohišja. Omeniti velja tudi težave s priključnimi kabli pri modelu IB-351UEB, saj imamo kar nekaj težav, ko jih želimo skupaj z diskom stlačiti v ohišje.

Icy Box IB-360UHR-B-BL

ICY BOX IB-351STUS

Kaj: Prenosno ohišje za 2,5-palčne diske SATA. Vmesniki: USB 2.0, eSATA. Izdeluje: RaidSonic, www.raidsonic.de. Prodaja: Elkotex, www.elkotex.si. Cena: 36,80 EUR. Možnost priklopa na vmesnik SATA. Nedodelan videz.

To ohišje se že na prvi pogled razlikuje od drugih. Spredaj nas namreč pričaka množica rež za pomnilniške kartice in dva izhodna vmesnika USB. Tudi sicer je ohišje lično oblikovano, vstavitev diska pa je preprosta in hitra. Za navdušence nad modro LED osvetlitvijo so v RaidSonicu poskrbeli tudi z dodatnimi diodami, ki osvetljujejo mizo pod ohišjem. Za vse druge pa je na zadnji strani

ICY BOX IB-351UE-B

Kaj: Prenosno ohišje za 3,5-palčne diske PATA. Vmesniki: USB 2.0, FireWire 400. Izdeluje: RaidSonic, www.raidsonic.de. Prodaja: Elkotex, www.elkotex.si. Cena: 45,20 EUR. Možen priklop prek FireWire 400. Težavna vstavitev diska.

je namenjeno 3,5-palčnim diskom SATA in nam ponuja priklop prek vmesnikov USB in SATA. Drugo pa je namenjeno starejšim diskom PATA in ima namesto SATA vmesnik FireWire 400. Obe ohišji odlikuje preprosta vstavitev diska, saj za odpiranje ohišja ne potrebujemo izvijača. Vijaki so namreč oblikovani tako, da jih lahko odvijemo z roko, obenem pa delujejo tudi kot okrasni element na ohišju. Disk se na ohišje pritrdi od spodaj, ne od strani kot običajno, za pričvrstitev pa bomo vendarle potrebovali izvijač. Popoln stik med ohišjem in nosilcem naj bi pripomogel k boljšemu odvajanju toplote, zaradi česar je ohišje narejeno iz aluminija. Takemu načinu hlajenja pravimo pasivno hlajenje, k temu pa še dodatno pripomorejo mrežaste stranice, ki omogočajo dobro kroženje zraka. Številke so pokazale povsem enake hitrosti obeh diskov pri priklopu prek vmesnika USB, kar spet potrjuje, da je prav vmesnik tisti, ki omejuje prenose. O priklopu prvega ohišja na vodilo SATA ne gre izgubljati besed, saj je le prevezan na matično ploščo, brez dodatne logike, zato so hitrosti povsem enake tistim ob neposrednem priklopu diska v računalnik. Vmesnik FireWire 400, ki se je spet izkazal za skoraj tretjino hitrejšega od svojega tekmeca USB, pa nam je tudi tokrat povzročal težave pri preizkusih Winbench. Največja graja gre na rovaš indikatorskih LEDic, ki zaradi neprimerne izbire barv kazita

Vmesniki Na trgu je trenutno cela kopica različnih vmesnikov, ki jih včasih ni najlaže razločiti. Najhitrejši vmesnik za zunanje enote je zaenkrat eSATA , ki omogoča hitrosti

prenosa do 300 MB/s. Vsem dobro znani in najbolj razširjeni USB  se v resničnih situacijah izkaže za najpočasnejšega, zato že nestrpno pričakujemo njegovega naslednika (glej Kaj prinaša jutri). Rahlo manj znana pa sta navadnim uporabnikom FireWire 400  in najnovejši FireWire 800 . Oba prihajata iz Kalifornije, natančneje iz Appla, njuni nazivni hitrosti pa lahko razberemo že iz imen.

 

ICY BOX IB-360UHR-B-BL

Kaj: Ohišje z vgrajenim bralnikom pomnilniških kartic. Vmesniki: USB 2.0. Izdeluje: RaidSonic, www.raidsonic.de. Prodaja: Elkotex, www.elkotex.si. Cena: 52,25 EUR. Bralnik kartic, oblika. Le priklop USB, počasno pisanje.

Na prvi pogled zelo različna vmesnika SATA  in eSATA  sta si v resnici povsem podobna. Razlike so predvsem v dovoljenih dolžinah kablov (eSATA dovoljuje dvometrske, SATA pa le metrske) in v nazivnih napetostih samega vodila. Pomembno pa je to, da ni nikakršnih razlik v hitrosti prenosa podatkov. Zunanji SATA se počasi uveljavlja na trgu, zato ga bomo verjetno v prihodnosti videvali še veliko pogosteje.

Razlika med 4200 in 7200 Večino naših preizkusov smo opravili s Hitachijevim 2,5-palčnim diskom, ki se vrti s hitrostjo 7200 obratov na minuto. Ker pa se večina diskov te velikosti vrti z manj obrati, smo želeli preveriti tudi resničen vpliv hitrosti vrtenja na delovanje diska. V ta namen smo vzeli Toshibin disk MK2035GSS 200 GB, ki se vrti s 4200 obrati na minuto. Na obeh smo pognali že omenjene preizkuse, meritev gole hitrosti zapisovanja ter branja s programom Dbench32 ter Winbenchove preizkuse HE, Business ter meritev časa dostopa. Izkazalo se je, da so razlike več kot očitne, Hitachijevemu disku je namreč uspelo brati in zapisovati s skoraj dvakrat večjo hitrostjo kot njegovemu počasnejšemu tekmecu. Razlike pa so bile precejšnje tudi pri drugih preizkusih (podrobneHitachi 7200 rpm Toshiba 4200 rpm je v tabeli). Ni torej vseeno, s Winbench 99 - Business (MB/s) 12,3 9,83 koliko obrati se vrti naš disk Winbench 99 - HE (MB/s) 40,9 29,2 v prenosniku ali zunanjem Winbench 99 - Access time (ms) 14,5 18,9 ohišju, saj je njegova hitrost DBench32 - pisanje (MB/s) 58,229 39,17 delovanja skoraj premo soDBench32 - branje (MB/s) 70,208 42,59 razmerna s hitrostjo vrtenja.

Monitor / januar 2008 51


ZUNANJI DISKI IN OHIŠJA gumb, ki omogoča izklop te osvetlitve. Ohišje je na žalost narejeno za 3,5-palčne diske PATA in omogoča le priklop USB. Vendar pa lepota ni vse in prav na področju resničnih preizkusov se to ohišje ni odrezalo najbolje. Hitrost zapisovanja je celo za polovico nižja od pričakovane, prav tako se je disk v tem ohišju slabo odrezal na Winbenchevih preizkusih. Če rezultate primerjamo s tistimi, ki smo jih dobili pri prejšnjem preizkusu, pri katerem smo uporabili isti disk, opazimo več kot za tretjino slabše hitrosti pri preizkusu High-End in za četrtino slabše pri preizkusu Business. Vse to nakazuje, da so pri izdelovalcu pozornost posvetili predvsem bralniku pomnilniških kartic. Ta zmore prebrati kar 40 različnih vrst kartic, to pa so skorajda vse, ki so trenutno na voljo. To ohišje torej ni med boljšimi na trgu, ima pa zanimive dodatne zmožnosti, ki bi marsikomu utegnile priti prav. Če hitrost branja in zapisovanja na zunanji disk nista na prvem mestu naših zahtev, koristil pa bi nam bralnik pomnilniških kartic in kak dodaten vmesnik USB, brez množice kablov, potem je to ohišje vsekakor smiselno kupiti.

Icy Box IB-MP301-B Kot nakazuje že ime, je tudi to ohišje več kot le to, je namreč pravi predvajalnik avdiovideo vsebin, med našimi preizkušanci pa si je mesto priboril prav zaradi dodatnih zmožnosti, ki jih ponuja. Na sprednji strani nas tako preseneti dobro berljiv LCD in tipke za upravljanje. Na zadnji strani pa najdemo vmesnik USB za priklop na računalnik ter avdio, video in VGA izhod. Na žalost nam naprava ne ponuja katerega izmed digitalnih izhodov.

V ohišje lahko vgradimo 3,5-palčni disk PATA velikosti do 500 GB, pri vgradnji pa se moramo podobno kot pri drugih izdelkih tega izdelovalca precej potruditi, da nam uspe zapreti ohišje. Napravo sicer lahko uporabljamo kot povsem običajen zunanji disk, a to vsekakor ni njen namen. Z možnostjo predvajanja več kot petnajst različnih avdio in video zapisov bo predvajalnik brez težav našel prostor poleg vašega televizorja. Kakovost predvajanja je presegla naša pričakovanja, tako pri zvočnih kot video vsebinah. Za lažje upravljanje poskrbi daljinski upravljalnik, na katerem so vsi ukazi, ki jih pričakujemo od, denimo, povprečnega upravljalnika predvajalnika DVD. Problem je občasno z neodzivnostjo tipk, ki je posledica že na pogled poceni izdelave. Naprava je opremljena s preglednim in enostavnim menujem, ki pa na žalost ni preveden v slovenščino. Ohišje smo seveda preizkusili enako kot druga. Kot že omenjeno, je povezava z računalnikom možna le prek vmesnika USB. Hitrosti prenosov so tako spet na meji zmogljivosti vodila, a to za namene uporabe zadostuje. Naprava bo namreč večino svojega življenja verjetno preživela v drugačni vlogi, ne kot zunanji disk. Omenjeni predvajalnik je vsekakor zanimiva rešitev za naš domači zabaviščni center, če

seveda odmislimo angleški vmesnik in rahlo nedodelano obliko naprave, ki jo skazijo predvsem preveliki stranski vijaki. Za še večjo uporabnost pa bi lahko izdelovalec vključil tudi možnost zajemanja vsebin prek avdio in video vhodov.

Icy Dock MB-559UEA-1S in Icy Dock MB-559UEB-1S Obe ohišji sta si po videzu zelo podobni, razlikujeta se le po različici vmesnika FireWire. Prvi model vsebuje starejšo izvedbo FireWire 400, drugi pa novejši FireWire 800. Oba pa omogočata tudi priklop prek standardnega vmesnika USB. Ohišji sta namenjeni 3,5-palčnim diskom SATA, vstavljanje le-teh pa je zelo preprosto. Posebnost obeh ohišij je tako imenovana možnost vroče zamenjave, kar pomeni, da lahko disk potegnemo iz ohišja in vanj vstavimo drugega, ne da bi odklapljali samo ohišje. Ta lastnost je pomembna predvsem v strežniških okoljih, očitno pa se seli tudi na naša namizja. Oblikovno sta ohišji dovršeni, premišljene so prav vse podrobnosti, od nosilnih nožic do mehanizma za izvlek diska. Pri preizkušanju vmesnika USB smo spet dobili že pričakovane rezultate, zato se raje po-

RAID namesto disketne enote Na trgu se pogosto znajdejo tudi posebneži in mednje vsekakor sodi tudi Stardomov Sohoraid SR 2760. Ohišje se vgradi v računalnik, na mesto, ki ga je nekoč zasedal disketnik, omogoča pa izdelavo polja RAID 0 ali 1, in sicer iz dveh 2,5-palčnih diskov SATA. V našem primeru smo v ohišje vstavili našega Hitachija s 7200 vrtljaji ter Toshibo s 4200 vrtljaji. Zaradi prevelikih razlik v hitrosti nam naprava sicer ni dopustila polja RAID 1 (zrcaljenje), smo pa bili prijetno presenečeni nad hitrostjo v primeru RAID 0 (vzporedno delo z dvema diskoma – »striping«), saj se je tako branje kot zapisovanje »dogaKaj: Ohišje velikosti disketnika, v katero vstavimo jalo« z več kot 80 MB/s. Preizkusili smo dva 2,5-palčna diska. tudi možnost vroče zamenjave; med deProizvaja: www.stardom.com.tw. lom smo diska izvlekli in ju zamenjali med Prodaja: Elkotex, www.elkotex.si. seboj. Računalnik ju je kljub zamenjavi Cena: 149 EUR. pravilno prepoznal in nanju uspešno piMajhno in praktično ohišje, možnost RAID 0 in sal. Rahlo težaven je le mehanizem za odRAID 1. stranitev diskov. Zaradi visoke cene 2,5-palčnih diskov visoka Opisano ohišje je vsekakor zanimicena ustrezne konfiguracije. vo, a le stežka uporabno. Najzmogljivejši 2,5-palčni diski, ki so trenutno na voljo na trgu, so namreč veliki 250 GB, za ceno dveh takih diskov pa dobimo tudi veliko zmogljivejše zunanje enote. Ohišje nam morda pride prav, če nam v omari ležita dva enaka 2,5palčna diska, ki bi ju v tem primeru še lahko uporabili vsaj za varnostno kopiranje zasebnih podatkov.

STARDOM SOHORAID SR 2760-2S-S2

ICY BOX IB-MP301-B

Kaj: Ohišje z vgrajenim predvajalnikom. Vmesniki: USB 2.0. Izdeluje: RaidSonic, www.raidsonic.de. Prodaja: Elkotex, www.elkotex.si. Cena: 82,00 EUR. Berljiv LCD, predvajanje video/avdio vsebin. Nedodelan dizajn, težavna vstavitev diska.

52 Monitor / januar 2008


ZUNANJI DISKI IN OHIŠJA Povprečje Winbench Business testa (v MB/s)

Povprečna hitrost branja (v MB/s) My Book Pro Edition II 1TB 89,904 Canyon Platinum External HD 85,273

My Book Pro Edition II 1TB 22,8

Sohotank U6-1 70,311

Icy Box IB-MP301-B 21,1 Canyon Platinum External HD 20,1

Icy Dock MB-559UEA-1S 21,7

Hitachi HTS722020K9SA00 70,208

Icy Box IB-266StUS-B 20,1

Icy Box IB-266StUS-B 68,365 Icy Dock MB-559UEB-1S 68,296

Icy Box IB-351UE-B 19,8 Icy Box IB-351StUS 19,6

Icy Box IB-351StUS 67,659

Icy Dock MB-559UEB-1S 19,4

Icy Dock MB-559UEA-1S 46,972 My Book Pro Edition II 1TB 45,849

Icy Dock MB-559UEB-1S 18,8 My Book Pro Edition II 1TB 18

Icy Box IB-351UE-B 45,249 Icy Box IB-250UE 45,184 Icy Box IB-266StUS-B 38,042

My Book Pro Edition II 1TB 17,6

Icy Dock MB-559UEB-1S 37,588

Sohotank U6-1 16,7 Icy Box IB-360UHR-B-BL 15,3

Icy Dock MB-559UEA-1S 17,2

Icy Dock MB-559UEA-1S 37,334

Canyon Platinum External HD 14,7

Canyon Platinum External HD 37,14 Sohotank U6-1 36,844

Icy Box IB-250UE 14,4 Icy Box IB-351StUS 12,8

Icy Box IB-351StUS 36,258 Icy Box IB-360UHR-B-BL 34,713

Icy Box IB-266StUS-B 12,3 Hitachi HTS722020K9SA00 12,3

Icy Box IB-MP301-B 37,043

My Book Pro Edition II 1TB 34,546

Sohotank U6-1 12

PMPP301120 34,089

PMSDS120S 9,63 PMPP301120 4,22

Icy Box IB-351UE-B 34,003 Icy Box IB-250UE 33,708

Pocket Drive II 3,53 Icy Box IB-250UE NP

PMSDS120S 30,562 Pocket Drive II 19,982

Icy Box IB-351UE-B NP

PMPP301120 4,22

0 NP: Preizkusa nam ni uspelo izvesti

Pocket Drive II 3,53 Icy Box IB-250UE NP Icy Box IB-351UE-B NP 0 NP: Preizkusa nam ni uspelo izvesti

FireWire 800

FireWire 800 20

FireWire 400

40

60

SATA

svetimo rezultatom drugih dveh vmesnikov. Vmesnik IEEE 1394b se je spet izkazal za rahlo hitrejšega od vmesnika USB. Tokrat smo boljše rezultate dosegli celo pri Winbenchevem pre-

80

5

FireWire 400

10

20

15

SATA

25

USB

100

USB

izkusu Business. Še večje razlike v hitrosti pa so seveda pri najnovejši različici ognjene žice. Tu smo brali na končni hitrosti diska, zapisovanje pa se je nepričakovano ustalilo na polovič-

ni hitrosti. Ker smo isto ohišje pred mesecem dni v našem uredništvu že preizkusili z drugo kartico FireWire 800 in dobili veliko višje hitrosti zapisovanja, smo nižjo hitrost pripisali kartici PCIe. To se je potrdilo tudi ob preizkušanju drugih diskov z istim vmesnikom.

Prestigio Pocket Drive II

ICY DOCK MB-559UEA-1S

Kaj: Ohišje z vmesnikom FireWire 400. Vmesniki: USB 2.0, FireWire 400. Izdeluje: RaidSonic, www.raidsonic.de. Prodaja: Elkotex, www.elkotex.si. Cena: 84,50 EUR. Oblika. Ni vmesnika FireWire 800.

ICY DOCK MB-559UEB-1S Kaj: Ohišje z vmesnikom FireWire 800. Vmesniki: USB 2.0, FireWire 800. Izdeluje: RaidSonic, www.raidsonic.de. Prodaja: Elkotex, www.elkotex.si. Cena: 99 EUR. Podpora FireWire 800, oblika. Cena.

Prestigiovega malčka prejmemo v ličnem darilnem pakiranju. Zaradi svoje velikosti zmore njegov disk shraniti le 60 GB podatkov. A prav majhne mere so tisto, s čimer se ponaša ta izdelek. Njegov cilj je namreč hramba občutljivih podatkov, ki jih želimo imeti vedno pri sebi. V ta namen omogoča tudi možnost varovanja podatkov z geslom. Disk prejmemo v praktičnem etuiju, priklop pa je mogoč le prek vmesnika USB, prek katerega je hkrati izvedeno tudi napajanje. Hitrosti zapisovanja in branja so pričakovano nizke, nekaj pod 20 MB/s, prav tako naprava ni blestela na Winbenchevih preizkusih, uvrstila se je povsem na dno razpredelnice. Pocket Drive je namenjen tistim, ki ne želijo tipičnega zunanjega diska, temveč prenosljiv nosilec za večje količine zaupnih podatkov, ki ga imajo lahko vedno pri sebi. Velja pa omeMonitor / januar 2008 53


ZUNANJI DISKI IN OHIŠJA Kako smo preizkušali

PRESTIGIO POCKET DRIVE II Kaj: Majhen prenosni disk. Vmesniki: USB 2.0. Izdeluje: Prestigio, www.prestigio.si. Prodaja: Asbis, www.asbis.si. Cena: 130 EUR. Velikost, možnost zaščite podatkov. Majhna zmogljivost, hitrost.

niti tudi en sam gumb na napravi, ki omogoča kopiranje celotne vsebine diska na drug disk računalnika.

Prestigio PMSDS120S Prestigiov Data Safe je na prvi pogled le večja različica Pocket Driva. V napravi, ki smo jo mi preizkušali, je bil 120 GB disk, najdražja različica pa ima 160 GB disk. Podobno kot Pocket Drive tudi Data Safe dobimo v ličnem darilnem pakiranju in s priloženim etuijem. Priklop je tudi tu mogoč le prek vmesnika USB, tokrat pa na tem mestu velja omeniti zelo kratek priloženi kabel, zaradi česar je pri našem preizkusu naprava dobesedno visela v zraku. Hitrosti so tokrat višje, saj ima naprava zmogljivejši disk. Branje in pisanje potekata pri skorajda enaki hitrosti kot pri drugih napravah z vmesnikom USB, slabše rezultate pa še vedno dobimo pri naključnem dostopju do podatkov. A to spet ni osnovni namen, za katerega

Za preizkus smo uporabili računalnik s procesorjem Intel Core 2 Duo 2,13 GHz in 2 GB RAM, ki je imel že vgrajen tudi 320 GB disk SATA, na katerem je bil naložen operacijski sistem Windows XP SP2. Na vsakem zunanjem disku smo naredili particijo, ki je zasedala ves disk, in jo formatirali v datotečni sistem NTFS. Za preizkus enot z vmesnikom FireWire 800 smo v računalnik dodatno vgradili še St-Labovo F-300 kartico PCIe. Preizkusa hitrosti smo se lotili ob pomoči dveh programov. S prvim, sicer že starim, a uveljavljenim programom Winbench 99 2.0 podjetja Ziff Davis smo preverjali tri lastnosti, ki veliko povedo o hitrosti delovanja diska. Prva med njimi je povprečni čas dostopa, ki je izražen v milisekundah in vsebuje tako imenovani čas iskanja ter čas, ki je potreben, da podatek prispe pod bralno/pisalno glavo. Drugi dve sta Business Disk Mark, ki prikaže hitrost (v MB/s) delovanja z nekaterimi poslovnimi programi, ter High-End Disk Mark, ki podobne meritve opravi s simulacijo zahtevnejših programov (na primer Photoshop), kjer se pojavljajo ne le zaporedno pisanje in branje, temveč tudi naključni dostopi do podatkov. Za merjenje gole hitrosti zapisovanja ter branja na disk pa smo uporabili naš Dbench32. Pri vsakem preizkusu je program trikrat zapisal in prebral 500 MB veliko datoteko ter izračunal povprečno hitrost obeh operacij. Ti dve vrednosti sta tudi največji hitrosti, ki ju lahko pričakujemo od diska. Za konec smo največkrat uporabljeni disk, Hitachijev 2,5-palčni model, ki se vrti s 7200 obrati na minuto, primerjali še z enako velikim, a počasnejšim Toshibinim modelom, ki se vrti s 4200 obrati na minuto. S tem smo preverili vpliv hitrosti vrtenja na zmogljivost diska.

bo naprava večinoma uporabljena. Spet pa velja opomniti tudi na možnost zavarovanja vsebine diska z geslom, kar povečuje možnost uporabe v občutljivih okoljih.

Prestigio PMPP301120 Prestigiov Portable Player že z imenom izdaja svoje poslanstvo: ni namreč le disk, temveč tudi večpredstavni predvajalnik. Z vgrajenim diskom, velikim 120 GB, in z majhnimi merami se lahko postavi ob bok Icy Boxu IB-MP301-B. Na sprednji strani je na voljo nekaj osnovnih gumbov za nadzor predvajanja, vsi drugi ukazi pa so dosegljivi s pomočjo priloženega daljinskega upravljalnika. Daljinski upravljalnik se je izkazal za veliko boljšega od RaidSonicovega, saj so tipke

lepo odzivne. Kot je značilno za vse izdelke tega izdelovalca, je tudi tu oblika dobro premišljena, zato lahko predvajalnik brez zadržkov postavimo v središče naše dnevne sobe. Poleg pričakovanega etuija nas v škatli pričakajo tudi USB, avdio in video kabel. Pretakanje podatkov iz računalnika je možno le prek vmesnika USB, kar je značilnost večine zunanjih diskov z dodatnimi zmožnostmi. Predvajalnik pozna skorajda vse glasbene in video zapise, zmore pa tudi prikazovati slike v več različnih načinih prikaza. Menu je enostaven in pregleden, a žal tudi tu ni na voljo v slovenščini. Omenimo še naše izmerjene hitrosti. Te so spet blizu meje zmogljivosti vmesnika USB pri zaporednem pisanju in podobne tistim pri Pocket Drivu, ko govorimo o naključnem dostopanju. Tako je edina resna pomanjkljivost te naprave le omejena zmogljivost vgrajenega diska.

Stardom Sohotank U6-1

PRESTIGIO PMSDS120S

Kaj: Prenosni disk USB. Vmesniki: USB 2.0. Izdeluje: Prestigio, www.prestigio.si. Prodaja: Asbis, www.asbis.si. Cena: 89 EUR. Velikost, možnost zaščite podatkov. Zmogljivost, kratek priloženi kabel USB.

54 Monitor / januar 2008

PRESTIGIO PMPP301120

Kaj: Prenosni disk s predvajalnikom. Vmesniki: USB 2.0. Izdeluje: Prestigio, www.prestigio.si. Prodaja: Asbis, www.asbis.si. Cena: 105 EUR. Velikost, sposobnost predvajanja zvoka in videa, daljinski upravljalnik. Majhna zmogljivost.

Stardomov Sohotank U6 je še eden izmed redkih izdelkov na trgu, ki že podpirajo vmesnik FireWire 800. Že po zunanjih merah in obliki lahko sklepamo, da to ohišje ni namenjeno običajni rabi doma. Narejeno je iz trpežnega aluminija in omogoča zamenjavo diska med delovanjem naprave. Oblikovno je sicer dobro zamišljeno in ne kazi podobe pisarniške mize. Vstavljanje diska je preprosto, v našem primeru pa smo v ohišje potisnili 2,5-palčni disk SATA (izdelovalec ponuja tudi možnost nakupa modula za diske PATA). Zunanjo enoto smo priključili prek vmesnika FireWire 800 in izmerili odlične hitrosti branja. Nekaj težav nam je povzročal Winbenchev preizkus High-End, ki nam ga ni uspelo uspešno izvesti. Naprava je imela na splošno kar nekaj težav pri hitrem naključnem dostopanju do


ZUNANJI DISKI IN OHIŠJA

STARDOM SOHOTANK U6-1

Kaj: Zunanje ohišje z vmesnikom FireWire 800. Vmesniki: USB 2.0, FireWire 800. Izdeluje: Stardom, www.stardom.com.tw. Prodaja: Elkotex, www.elkotex.si. Cena: 54 EUR Podpora FireWire 800. Velikost, oblika.

podatkov. Modul seveda omogoča tudi priklop prek počasnejšega vmesnika USB, kjer pa večjih presenečenj pri merjenjih nismo zaznali, spet pa se je ta vmesnik izkazal za hitrejšega, celo od FireWire 800, pri preizkusu Business.

WD My Book Pro Edition II 1TB Za konec nam je ostal še velikan med našimi preizkušenimi zunanjimi diski. Western Digital je v lično oblikovano ohišje vgradil dva

Proizvajalec Model vrste vmesnikov dodatne zmožnosti disk vgrajen ( / )

500 GB diska, ki tvorita polje RAID. S priloženim programom lahko izbiramo med poljema RAID 0 in RAID 1. Tako lahko izbiramo med hitrejšim delovanjem s polnim terabajtom ali dodatno varnostno kopijo pri 500 GB prostora. Omeniti velja, da nam je med preizkusom RAID nastavitve uspelo spreminjati le, ko je bil disk priklopljen prek vmesnika USB. My Book Pro pa ne izstopa le po velikosti, temveč tudi po količini vmesnikov na zadnji strani. WD nam je tako ponudil kar tri možnosti priklopa, vmesnik USB, FireWire 400 in FireWire 800. Nekateri bi si morda zaželeli tudi vmesnik eSATA, a omenjeni trije zadostijo prav vsem potrebam. Pri preizkusu vmesnikov USB in FireWire 400 nismo pričakovali večjih odstopanj od dosedanjih rezultatov. Občutno nižji je bil le čas dostopa WDjevih diskov. Pri priklopu diska na vmesnik FireWire 800 pa se je pokazala resnična hitrost naprave. Z diska je sistemu uspelo brati s skoraj 90 MB/s! Pisanje na disk se je spet ustavilo pri več kot trikrat nižji številki. To je, kot smo že omenili, verjetno posledica nepravilnega delovanja kartice PCIe. Najboljše rezultate pa je disk dosegel tudi pri obeh Winbenchevih preizkusih (podrobnejši rezultati v tabeli). Zunanjemu disku, ki navdušuje že s svojo velikostjo in obliko, le stežka kaj očitamo. Morda bi izpostavili le razmeroma glasen zagon, ki pa izzveni v nekaj sekundah. Poudariti

je treba tudi to, da se manjša razlika v hitrosti med RAID 0 in 1 (v teoriji z RAID 0 poljem dosegamo večje hitrosti zaradi hkratnega delovanja več diskov) zazna le pri priklopu prek vmes nika FireWire 800.

WD MY BOOK PRO EDITION II 1TB

Kaj: Zunanji disk s poljem RAID. Vmesniki: USB 2.0, FireWire 400, FireWire 800. Izdeluje: Western Digital, www.westerndigital.com. Prodaja: Avtera, www.avtera.si, Elkotex, www.elkotex.si, Izid, www.izid.si. Cena: 411,96 EUR; 385 EUR; 403,68 EUR. Lično ohišje, zmogljivost, RAID. Nima vmesnika eSATA.

Canyon

Prestigio

Prestigio

Prestigio

RaidSonic Technology

Platinum External Hard Disk 500 GB

PMPP301120

PMSDS120S

Pocket Drive II

Icy Box IB-250UE

USB 2.0, eSATA

USB 2.0

USB 2.0

USB 2.0

USB 2.0, FireWire 400

/

video glasbeni predvajalnik

možnost zaščite diska z geslom

možnost zaščite diska z geslom

/

 (500GB)

 (120GB)

 (120GB)

 (60GB)

tip diska

vgrajen

vgrajen

vgrajen

vgrajen

PATA 2,5''

tip vmesnika

USB 2.0

eSATA

USB 2.0

USB 2.0

USB 2.0

USB 2.0 

FireWire 400 

480 Mb/s

3 Gb/s

480 Mb/s

480 Mb/s

480 Mb/s

480 Mb/s

400 Mb/s

Winbench 99 Business (MB/s)

20,1

14,7

4,22

9,63

3,53

14,4

NP

Winbench 99 - HE (MB/s)

37,7

40,3

9,65

18,1

8,02

27,1

NP

Winbench 99 Access time (ms)

13,7

13,3

17,1

19

23,4

16,6

16,3

28,238

79,942

22,785

25,955

18,94

26,656

30,002

DBench32 - branje (MB/s)

37,14

85,273

34,089

30,562

19,982

33,708

45,184

prodaja

deklarirana hitrost vmesnika

DBench32 - pisanje (MB/s)

Asbis

Asbis

Asbis

Asbis

Elkotex

spletni naslov proizvajalca

www.canyon-tech.it

www.prestigio.si

www.prestigio.si

www.prestigio.si

www.raidsonic.de

spletni naslov prodajalca

www.asbis.si

www.asbis.si

www.asbis.si

www.asbis.si

www.elkotex.si

cena

129,00 EUR

105,00 EUR

89,00 EUR

Videz, zmogljivost.

Velikost, sposobnost pred- Velikost, možnost zaščite vajanja zvoka ter videa, podatkov. daljinski upravljalnik.

Tresenje.

Majhna zmogljivost.

za proti

Zmogljivost, kratek priložen USB kabel.

130,00 EUR

38,74 EUR

Velikost, možnost zaščite podatkov.

Velikost, trpežnost, lična izdelava.

Majhna zmogljivost, hitrost.

Uporablja IDE diske, potrebuje dodatno napajanje.

Opombe:  Preizkušeno s Hitachi HTS722020K9SA00, 200 GB, 7200;  Preizkušeno s Seagate Momentus 5400.3, 160 GB, IDE;  Preizkušeno s Seagate Baracuda 7200.10, 500 GB, IDE; NP - ni podatka Monitor / januar 2008 55


ZUNANJI DISKI IN OHIŠJA

Proizvajalec Model vrste vmesnikov dodatne zmožnosti disk vgrajen ( / ) tip diska tip vmesnika deklarirana hitrost vmesnika

RaidSonic Technology

RaidSonic Technology

RaidSonic Technology

RaidSonic Technology

RaidSonic Technology

Icy Box IB-266StUS-B

Icy Box IB-351StUS

Icy Box IB-351UE-B

Icy Box IB-360UHRB-BL

Icy Box IB-MP301-B

USB 2.0, eSATA

USB 2.0, SATA

USB 2.0, FireWire 400

USB 2.0

USB 2.0 video glasbeni predvajalnik

/

/

/

bralnik pomnilniških kartic (40 v 1)

SATA 2,5''

SATA 3,5«

PATA 3,5''

PATA 3,5''

PATA 3,5''

USB 2.0 

eSata 

USB 2.0 

SATA 

USB 2.0 

FireWire 400 

USB 2.0 

USB 2.0 

480 Mb/s

3 Gb/s

480 Mb/s

3 Gb/s

480 Mb/s

400 Mb/s

480 Mb/s

480 Mb/s

Winbench 99 Business (MB/s)

20,1

12,3

19,6

12,8

19,8

NP

15,3

21,1

Winbench 99 - HE (MB/s)

35,3

42,2

35,8

41,5

35,5

NP

21,6

33,6

Winbench 99 Access time (ms)

14,7

14,4

15,3

14,3

15,4

15

15,6

15,2

DBench32 - pisanje (MB/s)

27,684

54,534

27,327

57,868

26,284

30,535

13,877

28,039

DBench32 - branje (MB/s)

38,042

68,365

36,258

67,659

34,003

45,249

34,713

37,043

prodaja

Elkotex

Elkotex

Elkotex

Elkotex

Elkotex

spletni naslov proizvajalca

www.raidsonic.de

www.raidsonic.de

www.raidsonic.de

www.raidsonic.de

www.raidsonic.de

spletni naslov prodajalca

www.elkotex.si

www.elkotex.si

www.elkotex.si

www.elkotex.si

www.elkotex.si

26,90 EUR

36,80 EUR

45,20 EUR

52,25 EUR

82,00 EUR

Velikost.

Možnost priklopa na vmesnik SATA.

Možen priklop prek FireWire 400.

Bralnik kartic, oblika.

Berljiv LCD, predvajanje video/avdio vsebin.

Težavna vstavitev diska.

Nedodelan izgled.

Težavna vgradnja diska.

Le USB priklop, počasno pisanje.

Nedodelan dizajn, težavna vstavitev diska.

cena za proti

Opombe:  Preizkušeno s Hitachi HTS722020K9SA00, 200 GB, 7200;  Preizkušeno s Seagate Momentus 5400.3, 160 GB, IDE;  Preizkušeno s Seagate Baracuda 7200.10, 500 GB, IDE; NP - ni podatka

Proizvajalec Model vrste vmesnikov dodatne zmožnosti disk vgrajen ( / ) tip diska tip vmesnika deklarirana hitrost vmesnika

RaidSonic Technology

RaidSonic Technology

Stardom

Western Digital

Icy Dock MB-559UEA-1S

Icy Dock MB-559UEB-1S

Sohotank U6-1

My Book Pro Edition II 1TB (WDG2TP10000E)

USB 2.0, FireWire 400

USB 2.0, FireWire 800

USB 2.0, FireWire 800

USB 2.0, FireWire 400, FireWire 800

možnost vroče zamenjave

možnost vroče zamenjave

možnost vroče zamenjave

omogoča RAID polje

 (2 x 500 GB)

SATA 3,5”

SATA 3,5”

SATA 3,5”

vgrajen

USB 2.0 

FireWire 400 

USB 2.0 

FireWire 800 

USB 2.0 

FireWire 800 

USB 2.0

FireWire 400

FireWire 800

480 Mb/s

400 Mb/s

480 Mb/s

800 Mb/s

480 Mb/s

800 Mb/s

480 Mb/s

400 Mb/s

800 Mb/s

Winbench 99 Business (MB/s)

17,2

21,7

19,4

18,8

16,7

12

18

17,6

22,8

Winbench 99 - HE (MB/s)

35,6

29,1

33,4

36,3

33,7

NP

33,9

37,6

42,2

Winbench 99 Access time (ms)

14,6

14,4

14,6

14,5

14,8

14,4

11,8

11

11,1

DBench32 - pisanje (MB/s)

27,021

32,802

27,226

27,404

26,531

27,486

25,048

32,591

27,051

DBench32 - branje (MB/s)

37,334

46,972

37,588

68,296

36,844

70,311

34,546

45,849

89,904

prodaja

Elkotex

Elkotex

Elkotex

Avtera, Elkotex, Izid

spletni naslov proizvajalca

www.raidsonic.de

www.raidsonic.de

www.stardom.com.tw

www.westerndigital.com

spletni naslov prodajalca

www.elkotex.si

www.elkotex.si

www.elkotex.si

www.avtera.si, www.elkotex.si, www.izid.si

84,50 EUR

99,00 EUR

54,00 EUR

411,96 EUR; 385 EUR; 403,68 EUR

Oblika.

Podpora FireWire 800, oblika.

Podpora FireWire 800.

Lično ohišje, zmogljivost, RAID.

Ni FireWire 800.

Cena.

Velikost, oblika.

Manjka vmesnik eSATA.

cena za proti

Opombe:  Preizkušeno s Hitachi HTS722020K9SA00, 200 GB, 7200;  Preizkušeno s Seagate Momentus 5400.3, 160 GB, IDE;  Preizkušeno s Seagate Baracuda 7200.10, 500 GB, IDE; NP - ni podatka 56 Monitor / januar 2008


SPLETNI DNEVNIKI

KO ZARJOVIJO blogi Če so govorice o skupnem mediju blogov, ki se mu reče blogosfera, večino časa neutemeljene, saj si posamezni blogerji bolj prizadevajo za lastno prepoznavnost, pa blogerje ob posebnih dogodkih kljub vsemu ovije skupinski duh spleta in poročanje o enem dogodku se pojavi po vsem svetu, blogerji pa praviloma v svoje zapise vstavljajo še povezave do zanje najbolj vročega vira te novice. Domen Savič

T

echnorati, nekakšen blogerski google, že več let meri »priljubljenost« posameznih dogodkov in število odzivov po svetovni blogosferi. Tako lahko vidimo, da so leta 2006 blogerje najbolj razburile ameriške volitve, spopadi v Libanonu, rudarska nesreča v rudniku severne Virginije, leta 2005 pa eksplozije na londonski podzemni železnici, hurikan Katrina in cunami v Indijskem oceanu. Leta 2007 so pisce spletnih dnevnikov najbolj spodbodle priprave na ameriške predsedniške volitve ter objava fotografij gole tekmovalke zelo priljubljenega resničnostnega šova »Ameriški idol«.

Glasni tudi pri nas »Res je, da gre večinoma za dogodke, povezane z Združenimi državami Amerike, a to ne pomeni, da druge nacionalne blogosfere nimajo poročil o dogodkih, ki so zelo pomembni za posamezno državo, pokrajino ali mesto,« poudarja bloger in komunikolog Mitja Mavsar. Ko so jeseni leta 2007 poplave prizadele občino Železniki in okolico, je pisec spletnega dnevnika Uroš Gruber ustvaril spletno stran »Poplave 2007«, na kateri je pisce spletnih dnevnikov pozval, naj po svojih močeh prispevajo za prizadete v poplavah. Odzvalo se je več kot sto piscev spletnih dnevnikov, ki so v svojih dnevnikih objavljali tudi povezave do spletnega mesta Poplave 2007 in tako še povečali vidljivost spletnega mesta. Tudi v Sloveniji se lahko pohvalimo s kar nekaj »aferami«, ki so jih odkrili blogerji, pozneje pa prevzeli tudi klasični množični mediji. Med prve sodi javni govor nekdanjega poslanca 58 Monitor / januar 2008

Ruparja, ki je v Tržiču ob odprtju prenovljene ceste zbrano občinstvo med drugim nagovoril z besedami: »Tistega pa, ki je govoril o kavbojskem ljudstvu v Tržiču, ki je govoril o ljudeh, ki se pretepamo, ki je protagonist bivše vlade in se gre novinarja, naj najprej sezuje Pekove čevlje in pride v Tržič, če si upa! In naj pred mano ponovi besede, ki jih je izrekel, in videl bo, kako moja pest vžge po gobcu!« Amaterski videoposnetek je avtor z vzdevkom Glas Tržiča najprej objavil v spletnem dnevniku, nato pa je posnetek zakrožil po spletu, prevzele so ga tudi večje medijske hiše in ga uvrstile bodisi v svoje tiskane ali elektronske izdaje, vse skupaj pa je nazadnje dodatno okrnilo ugled takratnega župana Tržiča. V podobni zagati se je na drugi strani sveta znašla kandidatka za županjo mesta New Orleans, ki se je po rušilnem hurikanu Katrina v podporo prebivalcem

prestolnice Louisiane slikala v značilni francoski četrti New Orleansa. Toda blogerji so brž ugotovili, da se je Kimberly Williamson Butler pravzaprav slikala v zabaviščnem parku Disneyland, kjer stoji posnetek francoske četrti. Bes blogosfere so na svoji koži izkusili tudi hrvaški politiki, saj so uporabniki v spletu secirali pogovorne oddaje, najbolj pa so se znesli nad notranjim ministrom Ivico Kirinom, ki se mu je v neki televizijski oddaji zareklo in je znane spletne dveri YouTube preimenoval v Jubito. Hrvati so ponoreli, že naslednji dan se je posnetek znašel v spletu, registrirana pa je bila tudi domena Jubito.com. Tudi predsednik stranke SDP, Zoran Milanović, je zaradi svojega televizijskega nastopa, na katerem je na več vprašanj odgovoril s preprostim »Ne vem«, postal zvezda dveri YouTube, na katerih so ga uporabniki neusmiljeno secirali.

Število blogerskih prispevkov

Vir: Technorati

2.500.000

Vojna v Libanonu

2.000.000 hurikan Katrina

1.500.000

1.000.000

Teroristični napadi v Londonu

Tsunami

500.000

0 avg. 2004

nov. 2004

feb. 2005

mar. 2005

avg. 2005

nov. 2005

» Blogerji so sodelovali pri poročanju o dogodkih po vsem svetu.

feb. 2006

mar. 2006

avg. 2006

nov. 2006

feb. 2007


SPLETNI DNEVNIKI gosferi, saj si večina blogerjev prizadeva za čim večjo branost lastnih prispevkov, medtem ko kakega večjega sodelovanja med posameznimi pisci dnevnikov ni zaslediti,« pojasnjuje Slana in nadaljuje, da bi morali blogerji in klasični množični mediji sodelovati. »Zgodbe postanejo odmevne šele, ko » Njegova pest bi užigala po novinarjih, namesto tega pa so blogerji užgali po njem. jih potrdijo časopisi,« »Ko gre za politične afere, se blogerji orga- trdi Slana, ki v blogih kljub vsemu vidi določenizirajo s skoraj svetlobno hitrostjo, še posebej no prednost. »Blogerji se zgodb večino časa lopa je to vidno tam, kjer je blogerjev na 1000 tevajo površno, a so za novinarje hvaležen naprebivalcev zelo veliko,« trdi diplomirana poli- bor vsebin, ki se lahko s pravim novinarskim tologinja Barbara Kvas, glavna urednica dveri pristopom razvijejo v pravo zgodbo,« zaključuE-demokracija.si. Lani je po podatkih inštituta je Milan Slana. Pew pisalo spletni dnevnik skoraj 12 milijonov Tomasz Pirc, svetovalec za področje interakodraslih Američanov, bralo pa je bloge skoraj tivnih medijev in uporabniške izkušnje, se strištirideset odstotkov (57 milijonov) ameriških nja s Slano. »Generiranje lastne vsebine zahteva

rence, oziroma je mogoče zaenkrat s povprečno vsebino dosegati solidne rezultate, (nikoli) ne stopijo koraka naprej. Uporabiti neko temo za izhodišče, potem pa vsaj nekaj dni posvetiti pridobivanju informacij (pa ne samo v spletu) in oblikovanju sklepov, je preveč zamudno. Predvsem pa (še) ne daje rezultatov, ki bi – po mnenju povprečnega pisca spletnega dnevnika – odtehtali vloženi trud,« meni Pirc, ki Slani kljub vsemu nasprotuje glede obstoja skupnosti blogerjev. »Skupnost zagotovo je. Dokaz za to je obstoj (interesnih) skupin. Še bolj pa se skupnost vidi iz raznih bolj ali manj uspešnih pobud. Na primer iz poskusa priprave kodeksa, pa več poskusov preboja v druge medije ali pa odziva na prispevke o blogosferi v drugih medijih ...,« trdi Pirc, ki poudarja, da se bo prava moč spletne skupnosti še pokazala. »To, da je o vsaki od teh tem cel spekter različnih stališč, ne pomeni, da skupnosti ni ali da ni »prava«, temveč kvečjemu to, da je motivov toliko, kot je blogerjev. Torej tako kot v vsaki drugi skupnosti. Prepričan sem, da se bo prava moč (sodelovanje) pokazala šele takrat, ko bo imela v določeni zgodbi velika večina isti motiv,« meni Pirc.

Večji trg, glasnejši blogerji

» Blogerji so pomaga-

li tudi žrtvam poplav in zbrali več tisoč evrov.

uporabnikov spleta. V Sloveniji podjetje Valicon na podlagi ankete ocenjuje, da je piscev približno šest odstotkov vseh slovenskih uporabnikov, bralcev pa okrog triinštirideset odstotkov. Najodmevnejši slovenski dogodek v zvezi z mobilizacijo blogerjev se je v nedavni preteklosti zgodil s kolumnistko Mojco Mavec. Prek spletnih dnevnikov se je namreč kot požar razširila vest, da Mojca Mavec, takrat še hišna blogerka siolovega Blogosa, svoje avtorske kolumne prepisuje iz nemških revij. Da bi bilo še huje, so zgodbo povzeli klasični mediji, vse skupaj pa se je končalo z izgubo kolumnistične službe. »Blogi za medije niso konkurenca, temveč odlična priložnost za zgodbe, ki bi jih morda zgrešili,« pojasnjuje urednik spletne redakcije Dnevnika, Milan Slana.

Povprečje – površinskost »Kljub vsemu mislim, da v Sloveniji trenutno še ne moremo govoriti o nacionalni blo-

določeno mero virov: časa, energije, včasih tudi denarja. Pri nas smo trenutno nekako na sredi poti med imeti blog in objavljati (karkoli in čim bolj pogosto). Zato se večina blogov ukvarja bodisi s povzemanjem novic iz drugih medijev (tudi blogov) ali pa gre za izražanje lastnih stališč. Z nobenim od teh načel ni nič narobe, a za nobeno ni treba ravno veliko energije. To pa blogerjem ustreza. In ker ni resne konku-

Diametralno nasprotje slovenski »blogosferi« pa najdemo v tujini. Zaradi veliko večjega trga in kulture medijev se spletni dnevniki vse bolj postavljajo v vlogo še enega psa čuvaja, ki poleg klasičnih množičnih medijev opozarja na nepravilnosti in napake oblasti ter podjetij. Veliko svetovno znanih podjetji se je namreč tako ali drugače znašlo v gobcu blogov, ki so kritizirali njihovo nepošteno oglaševanje ali napake v proizvodnji. Eden najbolj znanih primerov je ameriška trgovinska veriga WalMart, ki je nekaj časa zavajala javnost z lažnim spletnim dnevnikom družine, ki naj bi se z avtodomom vozila po Združenih državah in prenočevala zgolj na parkiriščih trgovinskih centrov WalMart. Ko se je v blogosferi razvedelo, da je vse skupaj samo oglas za trgovinsko verigo, so avtorji blog hitro zaprli in izbrisali. Podobno se je zgodilo podjetju Sony, ki je prek spletnega dnevnika »All I want for xmas is a psp« (Vse, kar si želim za božič, je PSP) skušalo poveča-

Umaknjena fotografija! Pisci spletni dnevnikov so v libanonski krizi posredovali tudi kot medijski psi čuvaji. Ko je agencija Reuters objavila fotografijo gorečega Libanona, so pisci in fotografi opazili, da se je nekdo več kot očitno igral s programom za obdelovanje fotografij. To se je videlo na stebrih dima, ki so se vili iz gorečega mesta. Tako so spletni dnevniki prvi poročali o ponarejeni fotografiji in pozneje dosegli, da je Reuters fotografijo umaknil iz svoje ponudbe.

Monitor / januar 2008 59


SPLETNI DNEVNIKI ti prodajo svoje konzole. Dnevnik naj bi pisala dva mladoletnika, v njem pa sta popisovala načine, kako prepričati starše, naj jima za božič kupijo igralno konzolo. Na žalost (ali srečo) so uporabniki hitro ugotovili, kam pes taco moli, in Sony se je zapletel v dolgotrajno pojasnjevanje, na koncu pa blog zbrisal. Podobno se je opekla Toyota, ki je v lažnem spletnem dnevniku objavila posnetke svojega prototipa med testno vožnjo, ki naj bi jih posnel neki najstnik. Tudi tokrat so blogerji hitro opazili, da bi se moral najstnik za spektakularne posnetke drvenja avtomobila zelo potruditi, najprej z vsaj petimi mobilnimi telefoni, ki bi dogajanje snemali z različnih kotov, potem pa še z natančno montažo posnetkov. Blogerji pa se iz kritičnih bralcev lahko zelo hitro spremenijo v ustvarjalce novic. Eno najbolj znanih sodelovanj med velikimi medijskimi hišami in blogi je bilo leta 2005, ko je britanski BBC ljudi, ki so bili ujeti na podzemni železnici, pozval, naj pošljejo svoje fotografije, medtem ko so novinarji kot vir informacij na-

vajali tudi blogerje, ki so o tem napadu pisali ali mu celo prisostvovali. Podobno se je zgodilo tudi v Libanonu, kjer so blogerji o naravni katastrofi razlitja nafte poročali več dni, preden je celoten dogodek dosegel medije.

Anonimnost je prednost

»Blogi imajo pred klasičnimi mediji določeno prednost, saj se blogerjem ni treba pred objavo posvetovati z uredniki, hkrati pa jim ni treba skrbeti za formo in žanr besedila,« pojasnjuje politologinja in blogerka Karmen Špiljak. »Kljub temu je to dvorezen meč, saj informacije v spletnih dnevnikih niso vedno preverjene, bloganje pa je za nekatere zelo čustven in ne racionalen proces.« Špiljakova meni, da s spletnimi dnevniki v Sloveniji ni mogoče vplivati na javno mnenje, da torej blogi so relevanten vir informacij, kljub temu pa je treba pisanju in obveščanju posvetiti čas in voljo. »Ključna je vsebina in natančnost,« ocenjuje Karmen, ki meni, da je največji problem pomanjkanje kakovostne vsebine. »Ljudje so preveč splošni in le redki so primeri, ko se bloger posveča točno določeni temi in jo zelo natančno obdeluje,« poudarja Špiljakova. Eden redkih slovenskih blogerjev, ki si je za svoje kritično opazovanje in opozarjanje izbral svojo občino, prihaja iz Mežice. »Pomena blogov se premalo zavedajo naši politični veljaki, od poslancev, občinskih svetnikov do, ne nazadnje, županov,« pojasnjuje Mežičan, ki svojega imena noče objaviti v medijih. »Anonimnost ti omogoča določeno svobodo izražanja, saj se dejansko lahko greš ples v maskah. Daje ti svojevrstno zaščito pred javnostjo, a te kljub vsemu na neki način tudi omejuje, saj zaradi skrivanja identitete ne moreš priti do vseh informacij,« nadaljuje. Vseeno poudarja, da so krajevni blogi ključnega pomena za razvoj kritične javnosti. »V prispevkih sem opozarjal na številne težave in ovire, nekatere so seveda odpravili. » Milan Slana, Dnevnik – Blogi so dober vir informaTako so odpravili oviro za dostop invalidov do cij za klasične množične medije. (Foto: Luka Cjuha/ pokopališča, kar je bilo tudi objavljeno v časniDnevnik) ku Večer. Potem sem pisal tudi o nevarnosti, ki je pretila otrokom pri Narodnem domu, kjer ni bilo ograje in bi lahko kak otrok padel v reko Mežo, a so po objavi posta v blogu in časniku Večer to zadevo takoj uredili,« je ponosen na svoje dosežke. Tudi Jure Mesarič, urednik spletnega dnevnika Drugi Dom, » Hrvaški notranji minister Kirin si je jezikovni spodrsljaj dobro zapomnil.

60 Monitor / januar 2008

» Mesaričev blog je bil nekaj časa prvi zadetek za iskalni pojem Lidl.

ima podobno izkušnjo z vplivanjem na javno mnenje. »Lahko rečem, da sem v nekem trenutku postal osrednja informacijska točka za vse, kar je bilo povezano s trgovsko verigo Lidl,« se nasmehne Mesarič, ki je v svojem dnevniku objavil nekaj zapisov o kritičnih razmerah v trgovinah Lidl. »Najprej se na zapise ni nihče oziral, potem pa se je, po mojem mnenju zaradi iskalnikov, v dnevniku začela odvijati burna razprava med zaposlenimi, bodočimi zaposlenimi in vodstvenim kadrom, ki so pojasnjevali vsak svojo plat zgodbe,« pojasnjuje Jure. Zapisi so prejeli več sto komentarjev, Mesarič pa meni, da je tako z blogom prispeval k vzpodbujanju razprave v slovenskem medijskem prostoru. »Nekaj časa je bil moj spletni dnevnik na Googlu prvi zadetek v zvezi s to tematiko, potem pa so temo prevzeli tudi klasični mediji in jo tako še bolj postavili v ospredje,« poudarja.

Odmev in ne krik Poglavitno prednost spletnih dnevnikov v primerjavi s klasičnimi množičnimi mediji vidi Mesarič v manku političnih in ekonomskih pritiskov, ki pestijo slednje. Kljub vsemu se strinja z urednikom spletnega Dnevnika, Milanom Slano, da morajo spletni dnevniki skoraj nujno dobiti odmev v klasičnih medijih, če hočejo vplivati na javno mnenje. »Težava pri slovenskih blogih je predvsem v tem, da večino časa delujejo kot odmev množičnih medijev in ne kot izvirni krik,« meni Mesarič. Medijski analitik Lenart Kučić potrjuje to tezo in opozarja, da je treba biti pri informacijah, dobljenih s pomočjo spletnih dnevnikov, previden, tako kot je v navadi pri klasičnih novinarskih virih. »Spletni dnevniki so nekakšna črna škatla, pri kateri velikokrat ne veš točno, kdo je informacije posredoval, oziroma kdo je vir,« pojasnjuje Kučič in nadaljuje: »Tudi če pogledamo številke branosti, bomo hitro ugotovili, da ljudje novice še vedno večinoma dobivajo iz klasičnih medijev in da celo dogodki, ki so primarno povezani s spletnimi dnevniki, pridobijo na veljavnosti, ko jih potrdijo klasični mno-


SPLETNI DNEVNIKI žični mediji.« Lenart kot zgled navaja ameriški predvolilni videospot, objavljen na strežniku YouTube, v katerem neznana manekenka izpoveduje ljubezen do kandidata Baracka Obame. »Za ta videospot je večina ljudi izvedela šele, ko se je pojavil v klasičnih medijih, medtem ko je avtor videospota ostal bolj ali manj neznan,« opozarja Kučič.

Premajhna kritična masa Očitno je res vse odvisno od uporabnika, saj brezplačnih spletnih aplikacij, s katerimi si lahko posameznik ustvari svoj medij, res ne primanjkuje. Od brezplačnih strežnikov za fotografije, filmskih in zvočnih posnetkov do blogerskih časopisov in imenikov, v katerih si lahko na enem mestu preberete poročila več sto blogerjev – vse to daje ljudskemu mediju blogov moč in vpliv. Dodatno pomoč predstavlja možnost nagrajevanja zapisov na posameznih blogerskih agregatih, ki posledično dlje časa ostanejo bolj vidni. Kljub temu pa slovenske blogosfere po mnenju skrbnikov treh največjih blogerskih agregatov pri nas sourejanje vsebin ne zanima preveč. Robert Klinc, avtor blogerskega agregata Slovenski blogi, opaža, da se ljudje dodatnih funkcij na njegovem agregatu ne uporabljajo. »Zdi se mi, da je baza ljudi, ki v Sloveniji glasujejo, enostavno premajhna, da bi rezultati lahko predstavljali dejansko stanje. Prav tako menim, da lahko samo sam zase ocenim, kaj mi je všeč, zato v ocenjevanje ne verjamem in ga na SloBlogih tudi ni,« nadaljuje Klinc, ki opaža, da ljudje ocenjujejo bloge iz različnih vzgibov. »Kot vedno imamo ljudi, ki bi radi imeli vpliv in odločali, in druge, ki jim je vseeno. Žal je ponavadi tako, da tisti, ki bi radi odločali, glasujejo, drugi, ki jih je po moji oceni precej več kot prvih, pa ne. Poleg tega se v Sloveniji pogosto dogaja, da ljudje glasujejo na podlagi osebne zamere (ali pa simpatije, poznanstva) do avtorja in ne na podlagi kakovosti bloga (ali prispevka) samega, zato je slika vedno izkrivljena. Skratka, nekatere ljudi sourejanje zanima, veliki večini pa je vseeno,« poudarja Robi. S tem se strinjajo uredniki agregata Blogorola, ki menijo, da ocene ne odsevajo dejanske kakovosti zapisanega. »Trenutno za ocenjevanje zapisov na Blogoroli ne bi mogel ravno trditi, da so ne vem kako priljubljeni, še manj kažejo na neko relevantno oceno splošnega mnenja o zapisih,« pojasnjuje odgovorni urednik Blogorole, Gregor Fras, s tem pa se strinja tudi Matija Hočevar, promotor in pobudnik slovenske različice še enega včasih zelo priljubljenega agregata, Reddita, kateremu pisci spletnih dnevnikov pošiljajo zanimive prispevke, drugi pa zanje glasujejo in jih tako promovirajo ali degradirajo. »Reddit bi bil lahko koristna apli-

kacija, vendar žal zaradi pomanjkanja uporabnikov ni. Slovenski ponudniki blogerskih storitev so sicer reddit razmeroma hitro podprli, predvsem z dodajanjem gumbov za neposredno pošiljanje člankov na reddit. Je pa bilo število uporabnikov nizko, kar je še posebej kritično pri glasovanju. Kot povsod drugod število aktivnih uporabnikov, ki glasujejo, predstavlja razmeroma majhen odstotek obiskovalcev. Če to prevedeš v slovenske razmere, dobijo članki premalo glasov. Obenem je tudi člankov malo, kar pomeni nizko fluktuacijo in posledično manj zanimivo stran,« pojasnjuje Hočevar. Kljub vsemu je Fras prepričan, da se bo to v prihodnosti spremenilo. Tomasz Pirc za neuporabo agregatov krivi predvsem nepraktično uporabo. »Naključni obiskovalec, ki je prišel na stran neposredno ali pa prek iskalnika, ne bo mogel “oceniti” zapisa, če nima nameščenega vtičnika ali pa na strani ni neposredne povezave do članka na eni od teh storitev. Drugi, ki spremljajo zapise prek bralnikov RSS, pa tudi ne bodo mogli z enim klikom dati odziva, če ne uporabljajo za branje teh dveh storitev. Za bloge, za katere imam podatke, se pokaže, da več kot petdeset odstotkov uporabnikov uporablja Google (Reader ali IG). Od slabih petdeset RSS, ki jih redno spremljam, pa imajo samo trije(!) neposredno v RSS vključeno možnost za dajanje kakršnegakoli odziva,« trdi Pirc. Kučić je prepričan, da imajo slovenski blogi še kar nekaj neizkoriščenega medijskega potenciala. »Če sklepamo po dverih Vest, blogu 100% irony-free in Razgledih, lahko rečemo, da imamo med slovenskimi blogi že kar nekaj alternativnih medijev, ki opravljajo številne naloge klasičnih medijev: obveščajo javnost, komentirajo aktualne dogodke in objavljajo kritična mnenja, ki jih drugi mediji spregledajo. Vendar pa ta njihova vloga ni posledica nekakšnih globalnih tehnoloških teženj, ki naj bi spreminjali naravo medijske pokrajine in sproščali naše demokratične potenciale. Ti alternativni mediji so lahko na dolgi rok uspešni in vplivni le, če se jim uspe uveljaviti s kakovostnim novinarskim, avtorskim in aktivističnim delom,« ugotavlja Lenart Kučić. Tako je za nadobudne »državljanske novinarje« na voljo nekaj smernic pri delu. Če pogledamo že zgoraj omenjene spletne dnevnike, lahko hitro ugotovimo, da je ključna določitev komunikacijskih ciljev. »Treba je vedeti, zakaj ustvarjaš vsebino,« pojasnjuje Jure Mesarič, »in treba si je določiti okvir, znotraj katerega boš deloval. Hkrati je tudi zelo pomembno, da je koncept ozko zastavljen in da si na področju, ki ga obdeluješ, dovolj razgledan za suveren nastop.« Mežičan dodaja, da so spletni dnevniki zelo učinkoviti na krajevni ravni. »Pred časom sem v svojem blogu uvedel rubriko »Kje pa vas čevelj žuli?«. V njej krajani opisujejo, kaj jih v

» Nagrajevanje zanimivih zgodb v Sloveniji po mnenju

upraviteljev agregatov zaenkrat še ni priljubljeno kot v ZDA.

našem kraju moti. Naj vam povem, da se stvari do objave v mojem blogu niso premaknile, ko pa se je o neki zadevi pisalo, je bila prej ali slej urejena,« pojasnjuje. Tako zaenkrat slovenski blogosferi kremplji šele rastejo. Ali se bodo s časom razvili v enakovrednega partnerja klasičnim medijem, ki so otroške bolezni blogosfere že preboleli, jih pa zato zdaj mučijo starostni križi in težave, bo pokazal čas. Primerov, pri katerih so se izkaza li, je že nekaj.

V članku omenjeni blogi in videoposnetki Technorati

www.sifry.com/stateoftheliveweb

Mitja Mavsar

www.kalidej.net/mitja

Uroš Gruber

poplave2007.gruber.si

Pavel Rupar

youtube.com/watch?v=zyXphMgNQ9Q

Kimberly Williamson

justinspace.com/blog/2006/04/12/12/

Ivica Kirin

www.youtube.com/watch?v=GgRedHE2YOk

Zoran Milanović

www.youtube.com/watch?v=zN1JDvKaAuk

Milan Slana

www.dnevnik.si

Tomasz Pirc www.pirc.cc

Walmart

walmartwatch.com/images/uploads/flog_ controversy.pdf

Jure Mesarič

www.drugidom.net

Mežičar

www.vecer.com/blog/fotke

Matija Hočevar

tritecomment.blogspot.com

Monitor / januar 2008 61


MOBILNI BRSKALNIKI

Splet

NA DLANI

Spletni brskalniki so v mobilnih napravah, odkar je slednje mogoče povezati v internet prek mobilnega omrežja. Čeprav je tega že precej let, še zmeraj niso dosegli povsem zadovoljive ravni in je najverjetneje tudi ne bodo nikoli, saj so omejeni z majhnimi zasloni naprav, pa tudi s prepočasnimi procesorji. Kljub vsemu so z uporabo različnih pristopov prišli zelo daleč, tako da danes dostop do internetnih vsebin ni več omejen na zloglasni WAP. Igor Harb rve brskalnike za mobilne telefone so razvili pri japonskem operaterju NTT DoCoMo za uporabo storitve iMode, ki se je izkazala za izjemen uspeh in je tudi spodbudila razvoj WAPa v omrežjih GSM. Ko se ta v občutno počasnejših omrežjih in na slabših telefonih sprva ni obnesel, so bili operaterji in izdelovalci telefonov povsem presenečeni, potem pa so se zbrali in začeli razvijati danes široko rabljeni WAP 2.0, na katerem temeljijo Mobitelov Planet, Si.mobilov Vodafone live! in Izimobilov Iziportal. Hkrati so se začeli razvijati tudi spletni brskalniki in tako danes večina novih telefonov srednjega in višjega razreda omogoča tudi brskanje po običajnem, neprilagojenem spletu. Poleg brskalnikov, vgrajenih v operacijske sisteme, je na trgu tudi precej spletnih brskalnikov, ki so jih razvili zunanji razvijalci. Medtem ko vgrajeni brskalniki praviloma prikazujejo originalen HTML, ki ga zaradi manjših zaslonov nekoliko drugače »sestavijo«, so nekateri razvijalci pripravili rešitve, ki na napravi prikazujejo strani HTML, ki jih sproti prilagajajo (zmanjšujejo) posebni posredniški strežniki. To funkcionalnosti spletne strani sicer nekaj odvzame, vendar pa omogoči prikaz spletne strani na način, ki je prijaznejši do uporabnika. Mimogrede, podobno funkcionalnost ponuja tudi Si.mobil prek svojih dveri Vodafone live! s storitvijo Si.Web.

P

62 Monitor / januar 2008

Osnovno težavo manjših zaslonov mobilnih naprav večina brskalnikov rešuje tako, da spletne strani zmanjša, s tem da jih sestavi v dovolj ozek stolpec. To je sicer razumljivo z vidika razvijalcev programa, vendar pa so številne spletne strani (tudi www.monitor.si) sestavljene tako, da imamo v levem stolpcu postavljene uporabne povezave ali pa rubrike. Posledično se moramo prebiti mimo vseh teh povezav, preden sploh pridemo do dela strani z osrednjimi informacijami, ki so navadno na sredini spletne strani. Ker je podobno postavljenih večina strani z novicami (rtvslo.si, bbc. co.uk), je tak brskalnik za branje novic precej neuporaben in je v ta namen veliko bolj smiselno uporabiti kak program za vire RSS. Nekateri brskalniki za naprave z zasloni višje ločljivosti so ubrali drugo pot, in sicer stran prikažejo do

skrajnosti pomanjšano (in neberljivo), nato pa lahko povečamo želeni del strani in podrobno preberemo spodaj ležečo vsebino. Tak sistem je sicer bolj pregleden, a je uporaben zgolj, če brskalnik zmore dovolj hitro preklapljati med obema načinoma.

Preizkus Odločili smo se pregledati, katere možnosti ima danes uporabnik mobilnega telefona, ko se odloči zajadrati v splet. Spletne brskalnike smo preizkusili na vseh trenutno širše uporabljanih operacijskih sistemih pametnih telefonov, torej na Symbian Series 60, Windows Mobile Smartphone in BlackBerry. Symbian UIQ smo preskočili, saj so za ta uporabniški vmesnik na voljo isti programi kot za Series 60, le da so v nekaterih primerih (denimo Opera Mobile) to zgolj starejše različice. Glede na to, da imamo letos nov rod operacijskih sistemov (Symbian Series 60 3, Windows Mobile 6), nekaterih starejših brskalnikov, kot je, denimo, BitStreamov ThunderHawk, preprosto ni več, saj starejše različice ne delujejo v novih napravah.

BlackBerry OS » Takole se s pretvorbo potrudi Si.mobilov Si.Web.

Operacijski sistem BlackBerry je precej tesno zaprt za zunanje razvijalce, saj podpira zgolj


MOBILNI BRSKALNIKI namestitev certificiranih in javanskih programov. Hkrati je sistemu priložen dokaj soliden brskalnik, kar zmanjša potrebo po iskanju alternativ.

BlackBerry Browser Vgrajen spletni brskalnik ponuja vse, razen hitrosti. Spletne strani sam sestavi skupaj od levo zgoraj naprej, a se je z nekaj truda in precej premikanja koleščka ali kroglice mogoče prebiti do želenih vsebin. Šumnike prikaže, kot si želimo, izvrstno pa deluje tudi podpora SSL. Monitorjevo spletno stran je prikazal lepo zloženo in z vsemi potrebnimi informacijami, podobno tudi spletno stran NKBM. Med dodatnimi možnostmi najdemo tudi možnost tako imenovanega namiznega pogleda (Desktop View),

Zaznamki Večina mobilnih brskalnikov podpira uvoz zaznamkov iz spletnih brskalnikov, vendar to urejajo različno. Operacijska sistema Symbian (Nokia) in Windows Mobile podpirata sinhronizacijo zaznamkov iz spletnega brskalnika skupaj s sinhronizacijo drugih podatkov, pri čemer Windows Mobile seveda podpira samo sinhronizacijo zaznamkov z Internet Explorerjem. Symbian sicer podpira tudi Firefox in Opero na računalniku, vendar pa na telefonu uskladi zaznamke zgolj z Nokia Browserjem. Če uporabljamo Opero Mobile na Windows Mobile, je mogoče potem uvoziti zaznamke iz Internet Explorerja, medtem ko Opera Mobile na Symbianu tega ne podpira in jih je treba vnašati ročno. To velja tudi za vse brskalnike za BlackBerry OS. Opera Mini je izjema, saj podpira sinhronizacijo zaznamkov prek spleta. Za to je treba ustvariti račun na spletni strani Opera Link, kamor lahko samodejno uvozimo vse zaznamke iz Opere v računalniku. Če je nimate nameščene, je treba zaznamke vnašati ročno, kar je sicer še zmeraj laže, kot pa jih vnašati v telefon. Še preprosteje je namestiti Opero in vanjo uvoziti zaznamke iz Internet Exprorerja ali Firefoxa. No, v praksi smo imeli nekaj težav. Zaznamke iz telefona smo lepo sinhronizirali s spletom, povezav iz »velike« Opere pa v splet (in od tam na telefon) nikakor nismo znali prenesti.

tudi za običajne mobilne telefone. Žal ni brezplačen, temveč je treba zanj odšteti 18,99 dolarja oziroma 8,99 dolarja za javansko različico. Žal Minuet ne zna v celoti in zmeraj prikazati šumnikov (glej sliko Monitorjeve strani), saj je edina mednarodna podpora brskalnika omejena na kitajščino. Minuet se sicer zažene hitreje kot BlackBerry Browser, vendar je nalaganje grafičnih elementov znatno počasnejše. Edina resna prednost je podpora zavihkom, vendar ti ne pridejo do izraza, saj ni najbolj preprosto preklapljati med njimi.

Opera Mini Norveška Opera ponuja dve različici brskalnikov za mobilne naprave. Najbolj znana je plačljiva (ali priložena) Opera Mobile, ki deluje na napravah z operacijskim sistemom Windows Mobile in Symbian, ne pa tudi na

BlackBerry OS. Opera Mini je njihov drugi izdelek, zastonjski javanski programček, ki deluje na vseh telefonih in prikazuje spletne strani predelane prek Operinega posredniškega strežnika. Nova različica, ki je izšla ravno pred kratkim, omogoča tudi odličen prikaz pomanjšane celotne strani, kar nas je sprva presenetilo, saj smo na prvih aparatih preizkušali še starejšo različico. Mimogrede, zanimivo je, da trenutno Opera Mini deluje bolje kot plačljiva Opera Mobile. V tem načinu lahko povečamo želeni del spletne strani, po strani pa se premikamo z mišjim kazalcem. Brskalnik vse to opravi hitro, celo hitreje kot BlackBerryjev brskalnik, in povsem brez napak. Ker je brezplačen, ga priporočamo kot najboljši brskalnik za ta operacijski sistem.

Windows Mobile Smartphone Microsoftov operacijski sistem za mobilne telefone brez zaslona, občutljivega za dotik, je sicer zelo dodelan, vendar priloženi Mobile Internet Explorer ne sodi med boljše brskalnike. Nekaterim napravam je zato že v osnovi priložena Opera Mobile, denimo Motoroli Q9h, na kateri smo preizkušali brskalnike za Windows Mobile. Opera Mobile je sicer plačljiv brskalnik in eden najuspešnejših izdelkov tega norveškega podjetja. Najdemo ga priloženega tudi Sony Ericssonovim pametnim telefonom P990i in P1i.

» BlackBerry Browser ki omogoča tudi pregled celotne strani. To žal ne deluje najbolje, saj večina Monitorjeve spletne strani manjka.

Minuet Edini pravi spletni brskalnik za BlackBerry OS se imenuje Minuet. Sicer je na voljo tudi za ročne računalnike in kot javanski programček

Mobile Internet Explorer

» Minuet

» Opera Mini

Tako kot njegov »starejši brat« je tudi Mobile Internet Explorer v osnovi razvit iz brskalnika Mosaic in žal ni najbolj učinkovit. Podpira sicer večino spletnih protokolov (tudi povezave SSL), vendar pa ga kompleksne spletne strani povsem zmedejo, kot je razvidno s spletne strani NKBM na sliki. Kljub temu se nam je uspelo prijaviti v spletno banko, kar pomeni, da je brskalnik dobro pripravljen za delo z varnimi povezavami. Sicer je brskalnik hiter in odziven, praviMonitor / januar 2008 63


MOBILNI BRSKALNIKI kompleksnih spletnih strani (glej sliko). Prav tako podpira varne povezave in FTP, je podobno hiter in odziven. Hkrati omogoča prikaz celotne spletne strani in povečevanje želenega dela, s čimer občutno prekaša Internet Explorer. Poleg tega podpira tudi večje število oken, med katerimi je preprosto preklapljati. Kljub temu se bo moral vsak uporabnik zase odločiti, ali mu to odtehta 24 dolarjev.

Opera Mini Kot že omenjeno, Opera Mini dostopa do spleta prek posredniškega strežnika, ki prilagodi videz in postavitev strani. Na Windows Mobile 6 smo imeli z Opero Mini sprva nekaj težav, saj program ni pravilno prepoznal telefona in je samodejno namestil starejšo različico. Tako smo morali posebej izbrati, kateri telefon uporabljamo (Motorolo Q9h), in ker ga seveda ni bilo na seznamu podprtih telefonov, pač namestiti različico za starejšo Motorolo Q. Kljub temu da je imel naš preizkusni telefon novejšo

» Mobile Internet Explorer

» Opera Mobile

loma brez težav podpira šumnike in poleg brskanja omogoča tudi dostop do FTP.

la. Njihova tehnologija upodabljanja za majhne zaslone (SSR – Small Screen Rendering) je prva omogočala prikaz celotnih spletnih strani na mobilni napravi, na novo postavljenih po vzorcu od levo zgoraj naprej. Znotraj tega področja je Opera še zmeraj najboljša odločitev, Norvežanom pa gre na roko tudi to, da nekateri izdelovalci pametnih telefonov prilagajo njihov brskalnik svojim izdelkom (denimo Sony Ericsson in Motorola). Na preizkusu se je Opera Mobile odrezala bolje kakor Internet Explorer pri odpiranju

Opera Mobile Opera Mobile je komercialno najuspešnejši izdelek tega norveškega podjetja, ki sicer na trgu spletnih brskalnikov za namizne računalnike krepko zaostaja za Internet Explorerjem in Firefoxom. Prav z Opero Mobile za pametne telefone jim je v Operi uspelo narediti preskok in zares ponuditi izdelek, ki ga konkurenca ni ime-

» Opera Mini

Apple iPhone/iPod Touch Applov iPhone je bil predstavljen kot konglomerat treh naprav: telefona, iPoda in internetnega komunikatorja. Zato je upravičeno pričakovati, da brskanje ni samo privesek telefoniranju in da je uporaba interneta enakovredno podprta. Kljub temu da so bila ob našem preizkusu ta pričakovanja upravičena, naj opozorimo, da je za kakovostno uporabniško izkušnjo priporočljiva povezava v omrežje Wi-Fi, saj je EDGE za udobno brskanje v polni velikosti, ki ga omogoča iPhone (in iPod Touch, ki ima enak brskalnik), prepočasen, omrežij tretjega rodu pa iPhone ne podpira. Storitvam YouTube in Google Maps, elektronski pošti (podprti so računi Yahoo!, GMail, AOL, .Mac in drugi, ki jih moramo nastaviti sami) in spremljanju tečajev na borzi so posvečene namenske aplikacije, ki delujejo precej bolje kakor v običajnih mobilnih brskalnikih. Za vse druge spletne strani pa je na voljo brskalnik Safari, manjši brat privzetega brskalnika v Mac OS X, ki zelo dobro opravlja svoje delo. Za širši prikaz lahko iPhone obrnemo v ležeči položaj, ki poveča tudi tipkovnico za vnos spletnih naslovov ali ključnih besed v iskalno polje (podprta sta iskalnika Google in Yahoo!). Spletne strani se prikažejo enako kakor v običajnem brskalniku, le da so močno pomanjšane, zato jih lahko z dotikom dveh prstov intuitivno povečujemo, z enim pa se (zelo hitro) premikamo po njih, ko so prevelike za prikaz na 3,5-palčnem zaslonu. Mobilni Safari

64 Monitor / januar 2008

omogoča sinhronizacijo zaznamkov s Safarijem za osebne računalnike, poleg tega podpira celo brskanje z zavihki. Ti se prikažejo kot pomanjšani posnetki spletnih strani, po katerih listamo, kar nekoliko spominja na Cover Flow. Brskalnik nima težav s šumniki. Safari je odličen mobilni brskalnik, ki ima poleg naštetih zmogljivosti tudi pomembno vlogo pri razvoju aplikacij za iPhone, saj je trenutno edina uradna podprta platforma za razvijalce rešitev za iPhone. Matjaž Horvat


MOBILNI BRSKALNIKI različico operacijskega sistema, je Opera Mini javanski program in torej neodvisen od samega operacijskega sistema. Po začetnem razočaranju ob uporabi starejše različice je ta uspešna nadgradnja prinesla enako uporabniško izkušnjo kakor Opera Mini na drugih operacijskih sistemih, torej odlično.

Minimo Minimo je projekt skupnosti (oziroma podjetja) Mozilla, ki pa se že dalj časa ne premakne z (dokaj) mrtve točke. Za razliko od večine mobilnih brskalnikov je Minimo na voljo zgolj za Windows Mobile. Trenutno je razvoj pripeljal do različice 0.2, ki seveda ni pretirano stabilna, kot je mogoče sklepati že iz številke. To

je tudi z Minimojem uspelo povezati v spletno banko (brez certifikata, seveda), čeprav je zaradi počasnosti brskalnika to trajalo bistveno dlje in vključevalo dve sesutji brskalnika. Minimo očitno ni zrel brskalnik, a že v kratkem naj bi se to nekoliko spremenilo, saj so v Mozilli napovedali pospešen zagon razvoja spletnega brskalnika za mobilne naprave, ki naj bi podpiral večino operacijskih sistemov in deloval bolje in hitreje kot vsi doslej.

V Nokii N95 je zgodba precej drugačna in tam ugotovimo, da je Nokia Browser pravzaprav eden najboljših mobilnih brskalnikov. Ne samo, da vse strani prikaže povsem pravilno, tudi povečave delujejo odlično. Hkrati se po straneh ne premikamo od povezave do povezave (kar je pri kompleksnih straneh nadvse mučno), temveč z mišjim kazalcem, ki ga upravljamo s smernimi tipkami.

Symbian

Opera Mobile za Symbian se na trenutke obnaša precej drugače kakor Opera Mobile za Windows Mobile, kar smo ugotovili pri poskusu nalaganja spletne strani NKBM. Tako smo možnost povezave SSL preverili z dostopom do Gmaila, ki pa je deloval odlično. V drugih primerih in glede načina rabe se Opera Mobile za

Za operacijski sistem Symbian je na voljo največ programske opreme, večina za Nokiin uporabniški vmesnik Series 60. Kljub temu bomo med njo zaman iskali brskalnike, pa čeprav do nedavna Nokiin brskalnik ni veljal za ravno zmogljivega. Na zmogljivejših telefonih smo tako našli Opero Mobile, sicer pa ni bilo kaj dosti alternativ. A letos je Nokia povsem brez pompa predstavila svoj novi brskalnik in opustila Opero.

Opera Mobile

Nokia Browser

» Minimo se med drugim pozna tudi pri osnovni funkcionalnosti brskalnika – povezavi v internet. V nastavitvah programa nam ni uspelo vzpostaviti povezave z internetom, za razliko od vseh drugih je tudi ni znal vzpostaviti samodejno. V splet smo se povezali šele, ko smo ga »pretentali«, tako da smo v ozadju imeli zagnan kak drug brskalnik z vzpostavljeno povezavo. Sicer je program precej počasen, nalaga se dobrih 10 sekund, nato pa se odpre pozdravna stran, ki ponuja dostop do iskalnikov in pogostih povezav. Prednost je podpora zavihkom, vendar je premikanje med njimi precej mučno. V različici za Windows Mobile Pocket PC, ki omogoča klikanje po zaslonu, občutljivem za dotik, je to sicer dokaj preprosto, vendar pri različici za Smartphone vključuje veliko vrtenja koleščka ali pritiskov na gumbe. Podpora šumnikom deluje odlično, vendar pri kompleksnih spletnih straneh nastanejo podobne težave kot pri mobilnemu Internet Explorerju. Kljub temu se nam

Pod imenom Nokia Browser se skriva večina programske kode, ki jo najdemo v Applovem Safariju in posledično torej v odprtokodnem Konquererju. Tako Nokia Browser v teoriji ponuja skoraj vse, kar najdemo v iPhonu (razen zaslona, občutljivega za dotik, seveda), vendar teorija ne zdrži vode. Medtem ko v novejših telefonih, kot je N95, brskalnik deluje odlično, z vsemi povečavami in premikanjem po pomanjšani sliki spletne strani, je delovanje pri starejših aparatih bolj vprašljivo. Nokia Browser smo preizkušali na sveže nadgrajeni N80, ki je v osnovi imela še starejšo različico brskalnika in novega očitno ne sprejme najbolje. Monitorjeva spletna stran se je resda odprla, a je v pogledu celotne strani manjkala večina vsebine (razen gornje in leve vrstice). Brskalnik je stran sicer prikazal pravilno v skrčenem načinu, pri čemer je rezultat podoben kot pri Operi.

» Nokia Browser

» Nokia Browser Symbian Series 60 obnese zelo podobno kakor različica za Windows Mobile, čeprav ne tako dobro kakor polno delujoč Nokia Browser.

Opera Mini Opera Mini za Symbian se obnese podobno kot v drugih operacijskih sistemih in je za starejše telefone s tem operacijskim sistemom vsekakor odlična izbira. Opera Mini podpira tudi možnost zasuka zaslona za 90 stopinj in prika za v panoramskem načinu.

» Opera Mini Monitor / januar 2008 65


UPRAVLJANJE DISKOV

Red in disciplina

MED DISKI

Res je, s particijami smo se »resni« računalnikarji včasih ubadali veliko več kot zdaj. Ne nazadnje zato, ker so v časih datotečnega sistema FAT in FAT32 v zvezi z dolžino particij veljale drastične omejitve. Vendar se tudi danes, v časih NTFS, upravljanju particij ni pametno odreči. Gregor Humar

P

o naših izkušnjah se precejšen delež neukih uporabnikov domačih računalnikov prej ali slej sreča s težavami, ki so posledica neurejenih (beri: nerazdeljenih) diskov, saj zelo redko (pravzaprav nikoli) ne razmišljajo o tem, kje in kako so njihovi podatki (dokumenti) zapisani. A to pravzaprav ni presenetljivo, je pa toliko bolj nerodno, ko je treba uporabnikom razložiti, naj za shranjevanje svojih težko pogrešljivih datotek vendar uporabljajo nesistemske particije, pri tem pa naj bodo kar se da urejeni in dosledni. Ne pa, da z njimi trosijo vse naokrog (po namizju, po »mojih dokumentih« na sistemski particiji in po drugih particijah). Če ne drugače, se tega zavedo vsaj ob resnem sesutju Oken. No, kljub vsemu smo morda preveč kritični. Večina takih uporabnikov sploh ne pozna pojma »particija«, kaj šele, da bi si particije sistematično uredili v skladu s potrebami in jih dosledno uporabljali. Razlogov za to je vsekakor več; poleg preprostega nepoznavanja osnov računalništva gre tudi za zahtevnost samega opravila, če za to nimamo katerega izmed namenskih programov, ki delo s particijami precej olajšajo. Nekatere od teh bomo vzeli pod drobnogled v tem članku. Res je tudi, da razmislek, koliko in kakšne vrste particij potrebujemo, vsekakor ni najenostavnejši za vsakdanjega uporabnika. 66 Monitor / januar 2008

Mimogrede, med preizkusom smo doživeli »delovno nesrečo«, a se je izkazala kot odlična priložnost za dodatno preverjanje učinkovitosti in varnosti preizkušenih orodij. Pri izdelavi ene izmed particij je očitno nastala napaka, tako da so jo Okna sicer zaznala in delovala pravilno, vendar je kar polovica orodij sporočila napako. Zanimivo, da so bili odzivi orodij zelo različni – nekatera so napako spregledala, druga spet so za neveljaven razglasila kar ves disk.

Symantec Norton (PowerQuest) Partition Magic 8.0 Partition Magic je prav gotovo »najslavnejši« predstavnik svoje vrste – med upravljavci particij je namreč najbolj prepoznaven zaradi dolge navzočnosti na trgu. Včasih je bil znan pod imenom PowerQuest Partition magic, nakup podjetja PowerQuest (septembra 2003) s strani Symanteca pa je prvo besedo imena spremenil v že znani »Norton«. Poglejmo, ali je upravičil vlogo favorita. Različica 8.0 je stara že nekaj let (očitno v

» Norton Partition Magic je bilo edino orodje, ki nam je težavo s particijo razložilo in svetovalo potrebne ukrepe.

Symantecu niso spremenili prav nič, razen imena), to se vidi tudi na samem uporabniškem vmesniku, ki je zastarel, čeprav mu funkcionalno ni kaj očitati. Kljub temu da ni tako prijazen do uporabnika kakor vmesniki konkurentov, je zelo intuitiven, saj je za večino operacij potreben le desni klik za izbor možnosti. Nekaterim utegne tak »špartanski« vmesnik celo bolj ugajati. Poglavitnega pomena je seveda funkcionalnost in stabilnost orodja. Prav tu pa Partition magic presenetljivo razočara. Možnosti je sicer zadovoljivo veliko, saj je poleg upravljanja particij mogoče tudi nadzirati zagonske datoteke (nadzor nad zaganjanjem več operacijskih sistemov), vendar se nikakor ne more primerjati z nekaterimi konkurenti, na primer z Acronisovim orodjem. Večje težave so s stabilnostjo orodja, ta pa je pri teh opravilih bistvena. Kar dvakrat se nam je namreč zgodilo, da se je pri izvajanju zahtevnejših operacij (premikanje in spreminjanje velikosti particij) v paketu (serijsko – ena operacija za drugo pri enem vnovičnem zagonu sistema) program preprosto sesul. Pri vnovičnem zagonu sistema je sporočil, da je nastala napaka in da določene operacije (na primer zmanjšanje velikosti particije) ni bilo mogoče izvesti. No, to še ni najhuje – pri tem se je namreč enkrat celo zgodilo, da je ena od particij, na kateri je program poskušal izvesti to operacijo, ostala poškodovana, oziroma jo je bilo tre-


UPRAVLJANJE DISKOV lahko poleg standard- gon sistema, kar je hiba večine konkurentov. nih operacij (izdelava Razveseljuje tudi podpora linuxnim particijam novih particij in spre- (Ext2 – osnovni Linuxov datotečni sistem, Ext3 minjanje velikosti starih, formatiranje, briPARAGON PARTITION MANAGER sanje …) odkrivamo PROFESSIONAL 8.5 morebitne napake Izdeluje: Paragon Software,www.paragon-softna particijah, odkriware.com. vamo tako imenovaCena: 100 USD za različico Professional, 50 USD ne skrite particije ali za Personal. Operacijski sistemi: Windows 95/98/ME/NT/ pa zlepimo več parti2000/XP (32 bitna različica), Vista (32-bitna razcij v eno samo oziroličica). ma razdrobimo eno Odličen uporabniški vmesnik, hitrost in učinparticijo na več parkovitost, podpora linuxnim partcijam, zelo ši» Nortonovo orodje je v nekaterih pogledih konkurenca prehitela, v oči pa bode pred- ticij. Na voljo je tudi rok nabor naprednih možnostih. vsem (pre)visoka cena. pretvorba med različCena profesionalne različice je dokaj visoka, nimi vrstami particij (sistemska oziroma priorodje ni odkrilo težave z eno izmed preizkusnih particij. marna, logična) in datotečnimi sistemi (NTFS, SYMANTEC NORTON PARTITION FAT32). Orodje zna tudi prečesati celotno partiMAGIC 8.0 cijo in najti slabe sekIzdeluje: Symantec, www.symantec.com. Cena: 70 USD. torje (zaradi katerih Operacijski sistemi: Windows 98/2000/XP. lahko izgubimo del Hitrost izvajanja operacij, odkrivanje napak na podatkov). Skratka, particijah. nabor funkcionalnoObčasna nestabilnost, cena. sti je precej pester. Tudi pomoč je spisaba »obuditi«. Tega pa Partition Magic ni zmo- na zelo pregledno in gel – na srečo mu je tu priskočil na pomoč kon- jasno, kar je vsekakor kurent Acronis ;). vredno pohvale. Pohvaliti gre hitrost izvajanja (predvsem zaParagonovo orodje htevnejših) opravil – na testu je bilo orodje med večino operacij opravi najhitrejšimi. Za spreminjanje velikosti parti- z odliko, največja odcij NTFS celo ni potreben nov zagon sistema. lika orodja pa je prav Orodje podpira tudi zunanje diske (prek vodila gotovo hitrost izvaUSB 1.1/2.0 ali Firewire), žal pa smo pogrešali janja operacij, predvsem pa za veliko podporo strežniškim različicam Oken in Visti. Poglejmo še, kako se je orodje odzvalo na večino teh operacij » Paragonovo orodje odlikujeta izjemen uporabniški vmesnik in velika hitrost izvajanja operacij. našo »pokvarjeno« particijo. Odlično – Partition ni potreben nov zamagic je bilo edino orodje, ki je poleg tega, da je sporočilo napako, izpisalo tudi pojasnilo in nasvet, kako težavo (čim prej) rešiti – shraniti podatke na drug nosilec, izbrisati particijo in Tudi brez posebnega jo spet narediti. orodja je osnovne operaLahko sklenemo, da Norton Partition Magic cije s particijami mogoče sicer ponuja premalo za svoj denar (na preizkuopraviti. V Oknih XP, na prisu je krepko najdražji), a je hkrati uspešno zamer, je najhitrejša pot do znal našo težavo z okvarjeno particijo, to pa je vgrajenega orodja taka, da v Raziskovalcu (Windows po našem mnenju velik plus.

Če orodja nimamo …

Paragon Partition Manager Professional 8.5 Podjetje Paragon Software Group je specializirano za orodja za delo z diski in varnostnimi kopijami sistemov. Med več izbirami smo izbrali različico professional, ki je namenjena domačim uporabnikom in malim podjetjem. Orodje je že na prvi pogled zelo všečno – vmesnik je najboljši med vsemi preizkušenimi orodji; hkrati je preprost, pregleden in intuitiven, tako da se uporabnik nanj navadi takoj. Možnosti, ki jih orodje ponuja, je dovolj. Tako

Explorer) kliknete z desnim gumbom »Moj računalnik/My Computer« in nato izberete »Upravljaj/ Manage« ter »Upravljanje diskov/Disk Management«. Odpre se grafični vmesnik za upravljanje diskov in particij na njih. Vseh naprednih možnosti seveda » Večina osnovnih opravil je mogoče opraviti tudi neposredno prek upravljavskih orodij v Oknih. ni, vse osnovne pa so na voljo (izdelava in brisanje particij, formatiranje particij, spreminjanje imen in dodeljenih črk logičnih naprav …). Če torej ne potrebujete naprednejših operacij, utegne to popolnoma zadoščati.

Monitor / januar 2008 67


UPRAVLJANJE DISKOV – sistem Rad Hat, ReiserFS – »journaling« oz. podatkovni (logični) linuxni datotečni sistem, Swap – linuxna particija za dodaten navidezni pomnilnik). Vsekakor smo bili z orodjem zadovoljni, še bolj pa bi bili, če bi nas opozorilo na težavo z delno okvarjeno particijo. Drugih pripomb pa pravzaprav nimamo. Omenimo še, da je za osebno rabo najprimernejša izbira »Personal«, ki se od »Professional« razlikuje v tem, da ne podpira skriptnega programiranja orodja, prav tako ni mogoče preveriti slabih sektorjev na diskih. Če uporabljate 64-bitno različico Oken XP, boste prisiljeni kupiti profesionalno različico, saj je različica »Personal« ne podpira. Vista je podprta pri obeh različicah, a žal le 32-bitna različica. Tudi strežniške različice Oken niso podprte, za tako podporo je na voljo različica »Paragon Partition manager Server Edition«, ki pa je že precej dražja (okrog 300 dolarjev) in za domače uporabnike najbrž ne pride v poštev.

ACRONIS DISK DIRECTOR 10.0

Izdeluje: Acronis, www.acronis.com/homecomputing/products/diskdirector. Cena: 50 USD. Operacijski sistemi: Windows 98/NT/2000/XP/ 2003, Vista. Veliko naprednih možnosti, dober uporabniški vmesnik, cena, stabilnost, podpora operacijskemu sistemu Windows Vista. Nekatere operacije trajajo (pre)dolgo, včasih je potreben celo dvakratni vnovični zagon.

Glede na število možnosti cena vsekakor ni pretirana – ugotovimo lahko celo, da gre za zelo konkurenčen paket za logično upravljanje diskov. Tudi stabilnosti programa ni kaj očitati, saj je (kljub počasnosti) vse zadane naloge opravil do konca in brez napak, to pa je pri delu s particijami ključnega pomena (dela z reševanjem poškodovanih particij se najbrž nihče ne veseli). Skratka, več kot solidno. Žal Acronisovo orodje ni zaznalo nobene napake na naši okvarjeni particiji, najbrž tudi zato, ker je bila particija narejena prav s tem orodjem. S tega stališča previdnost najbrž ne bo odveč.

7tools Partition Manager

Podjetje 7tools je specializirano za razvoj manjših sistemskih programov, med katere spada tudi 7tools Partition Manager. Ta ponuja vrsto nepogrešljivih funkcionalnosti (izdelavo, kopiranje, brisanje in združevanje particij), pa tudi precej dodatnih možnosti (defragmentacija particij in reševanje Acronis Disk Director poškodovanih particij). Tudi podSuite 10.0 pora različnim vrstam datotečPodjetje Acronis sicer ne ponuja nih sistemov je zadovoljiva (poizdelka, ki bi bilo omejeno zgolj na leg okenskih vrst podpira tudi vse delo s particijami, temveč je taka vrste linuxnih particij). Vmesnik funkcionalnost zajeta v malo širšo je dovolj enostaven, da se z njim ponudbo – Acronis Disk Director. uporabnik pravzaprav ne ukvarja Poleg urejanja particij ta ponuja » Acronis Disk Director Suite je celovit komplet orodij za delo s particijami in diski, žal kaj dosti, hitrost izvajanja operacij pa ni zaznal napake na naši sumljivi particiji. še upravljalnik zagona (»boot mapa je bila nekako povprečna glede nager«) za delo z več operacijskimi sistemi na malce zahtevnejših operacij. Ko smo, na pri- na vsa preizkušena orodja. istem računalniku, ponuja pa tudi popravljanje mer, želeli povečati logično particijo na rovaš Žal se orodje na našem preizkusu odkrivanja programskih napak na diskih (izgubljena za- zmanjšanja sistemske (za okrog 2 GB), je postogonska datoteka, reševanje poškodovanih map pek trajal celih 41 minut. Vsekakor predolgo, če 7TOOLS PARTITION MANAGER ali datotek …). No, posvetili se bomo predvsem pa upoštevamo, da je za večino operacij potreIzdeluje: 7tools, www.7tools.com. ben vsaj en vnovični zagon sistema (večinoma delu s particijami. Cena: 30 USD. Tu Acronisov paket ponuja resnično veliko celo dva), gre vsekakor za hibo, pri kateri bodo Operacijski sistemi: Windows 95/98/ME/NT/ možnosti. Poleg osnovnih funkcionalnosti (for- morali Acronisovi programerji še marsikaj po2000/XP, DOS, Linux. matiranje, grajenje ali brisanje novih sistem- storiti. Nov (dvakratni!) zagon je potreben celo Cena, podpora linuxnim particijam. skih in logičnih particij ter spreminjanje veli- za izbris začasne prazne particije. Velike težave s stabilnostjo orodja, ni podpore kosti particij) je nabor dodatkov velik. Lahko Paket dopolnjuje možnost varnega brisanja Windows Visti. spreminjamo vrsto particij (sistemske pretvori- particij, ki poljubnokrat prepiše celotno particijo mo v logične, na primer), kopiramo celotne par- z logično enico in tako ticije, možno je tudi skriti particijo, da v opera- onemogoči (ali vsaj cijskem sistemu ni vidna, zaščitimo pa jo lahko zelo oteži in podraži) z geslom. Orodje ima poleg podpore sistemoma morebitnim nepridiNTFS in FAT tudi podporo vsem vrstam linux- pravom ali pa kupcu nih particij, orodje pa boste lahko uporabljali rabljenega diska, da bi uporabljal podatke, tudi v operacijskemu sistemu Vista. Kljub velikemu naboru dodatnih možnosti ki so bili na njem zaje uporabniški vmesnik nadvse prijeten, enosta- pisani nekoč. Je pa ta ven in učinkovit. Za skorajda vsako operacijo je postopek (razumljivo) na voljo čarovnik, zato se uporabnik v progra- zelo dolgotrajen, saj mu znajde zelo hitro. je treba fizično (nekajBrez pomanjkljivosti tudi pri Acronisu ni krat) prepisati celotno šlo. Predvsem bode v oči počasnost nekaterih particijo ali disk. 68 Monitor / januar 2008


UPRAVLJANJE DISKOV vrste particij (FAT12, FAT16, VFAT, FAT32, NTFS/ NTFS5), nesmiselna se zdi tudi omejitev velikosti diskov na 800 GB (dandanes diski velikosti 1 TB niso več taka redkost), zato gre računati, da se utegne ta omejitev odpraviti s popravkom v bližnji prihodnosti). Uporabniški vmesnik je spet povprečen (predvsem po videzu), je pa dovolj funkcionalen in enostaven, da mu ne gre očitati ničesar, enako velja za spodobno spisano pomoč. Tudi

s tem orodjem nemogoče izvajati, dokler nismo formatirali celotnega (!) diska. Žal orodje (vsaj uradno) ne podpira operacijskega sistema Vista.

Kaj torej izbrati?

Izbrali smo nekaj orodij za upravljanje particij, ki so po našem mnenju najbolj prepoznavna, v spletu pa jih je mogoče najti še ve» Pri orodju 7tools Partition Manager smo imeli veliko težav s stabilnostjo. liko več – žal je večina plačljivih. particije z napako ni najbolje izkaUporabnik naj torej premisli, ali zalo, saj se po tem, ko je napako namensko orodje sploh potrebuje zaznalo, ni hotelo več zagnati (glej – za popolnoma osnovna opravila sliko). Pomagala je šele odstranitev je namreč podpora v Oknih dovolj. in nova namestitev orodja. Nato pa Težava je v tem primeru le nerodna raba. se je zgodba spet ponovila. Po drugi strani nam namenska Kljub temu da je orodje večino operacij izvedlo brez posebnoorodja ponujajo resnično veliko dosti, se nanj očitno ne gre popolnodatnih možnosti in če vsaj nekatema zanesti. Zaradi težav s stabilra izmed njih potrebujemo, velja o nostjo ga torej (kljub razmeroma nakupu takega orodja seveda resno razmišljati, še posebej, če to počnenizki ceni) ni mogoče priporočati, mo pogosto. Izmed preizkušenih prav tako razočara to, da ni podpo- » Easeus Partition Manager se je med preizkušenimi orodji znašel v zlati sredini. re Windows Visti. orodij smo bili najbolj zadovoljni z Acronisovim Disk Director Suitom, ki je prav gotovo najbolj EASEUS PARTITION MANAGER dodelan komplet na trgu, podpira pa tudi širok EASEUS Partition Manager Izdeluje: Easeius, www.easeus.com. nabor operacijskih sistemov in vrst particij, poCena: 30 USD. 1.6.2 naša se z odličnim vmesnikom in širokim naOperacijski sistemi: Windows 2000/XP/2003. Tudi orodje sorazmerno manj znanega borom možnosti. Cena je temu primerna, a niCena, enostavna raba. Podprte le okenske vrste particij, v vseh popodjetja Easeus se nekako utaplja v povprekakor ni previsoka za tisto, kar orodje ponuja. gledih zgolj povprečno orodje, ni podpore čju. Ponuja vse osnovne funkcionalnosti, ki Tik za Acronisovim orodjem se je znašlo orodWindows Visti. je Paragon Partition Manager, ki mu do najvišsmo jih že nekajkrat omenili v tem članku, žal je stopničke manjka le nekaj malenkosti in nepa smo pogrešali nekatere naprednejše možnosti. Tako ni mogoče defragmentirati parti- hitrost izvajanja opravil ni bistveno izstopala. podpora strežniškim različicam Oken. cij ali pa jih preprosto zlepiti (ali pa razdeli- Zaradi tega je tudi cena orodja upravičeno med Med bolj osnovnimi orodji pa velja morda razti eno particijo na dve). Ta opravila je seveda manjšimi. misliti o orodju Easeus, ki je za svojo (skoraj pomogoče opraviti z zaporedjem osnovnih opraNaš preizkus z delno okvarjeno particijo je lovico nižjo) ceno spodobno orodje, a nič več kot vil (brisanje, izdelava in spreminjanje veliko- orodje prestalo solidno – na napako na partici- to. Drugih orodij žal ni mogoče priporočati, saj so sti particij). V nasprotju z večino konkurentov ji nas je opozorilo, žal pa je za okvarjen razgla- nekatera enostavno predraga (Norton Partition Easeus Partition Manager podpira le okenske silo kar ves disk, zato je bilo opravila na njem Magic, na primer) ali pa nestabilna (7tools). 

Monitor / januar 2008 69


PROGRAMIRANJE

Kaj je novega v

VS 2008

V prejšnji številki smo si ogledali novosti, ki jih prinaša jezik C# 3.0. Tokrat pa si poglejmo, kaj nam prinaša novega samo razvojno okolje Microsoft Visual Studio 2008, ki je med tem že na voljo naročnikom MSDN. Novosti je veliko, nekatere so vidne, druge očem skrite, prav vse pa dobrodošle. David Vidmar

M

icrosoft Visual Studio 2008 je nekaj posebnega že zato, ker ne prinaša s seboj tudi novega izvajalnega okolja Microsoft .NET Framework, temveč temelji na znani in preizkušeni različici 2.0. Novosti okolij 3.0 in 3.5 so »samo« dodatki za izvajalno okolje 2.0, kot ste lahko prebrali v okvirčku v prejšnji številki.

Multi-Targeting Support Ena izmed dobrodošlih posledic tega je, da Visual Studio 2008 omogoča t. i. »MultiTargeting«. To pomeni, da lahko za vsak projekt izberemo ciljno različico izvajalnega okolja. Nastavitev bo v razvojnem okolju skrila dobrote višjih različic in tako je omogočeno, da bomo lahko razvijalci imeli nameščen samo en Visual Studio, čeprav bomo razvijali za starejše različice in najnovejšo različico okolja .NET hkrati. Prehod na novo razvojno orodje lahko torej naredimo takoj, projekte pa nadgrajujemo po potrebi in kontrolirano.

AJAX, rahroščevanje JavaScript in JavaScript Intellisense Knjižnica Microsoft ASP.NET AJAX je vgrajena v .NET Framework 3.5 in popolnoma integrirana v razvojno okolje. In prav z razmahom AJAXa smo bili razvijalci prisiljeni osvežiti svoje znanje jezika javascript, ki s tehnologijo AJAX doživlja preporod. Od nekdaj je bilo eno najtežjih opravil pri razvoju spletnih programov ravno razhroščevanje javascripta. Nekoliko smo si lahko pomagali z dodatki za brskalnike, kot je npr. Firebug (www.getfirebug.com), Visual Studio 2008 pa težko pričakovano novost podpira že v razvojnem okolju. Tako bo razhroščevanje javascripta na las podobno razhroščevanju jezikov okolja .NET in verjetno bomo razvijalci prav kmalu pozabili, da je razhroščevanje javascripta nekoč predstavljalo veliko težavo. Razvoj v javascriptu bo olajšala še ena novost, imenovana »JavaScript Intellisense«. Ta po-

» Izbira ciljnega izvajalnega okolja med nastavitvami projekta 70 Monitor / januar 2008

meni, da bo Visual Studio tudi pri pisanju javascriptne kode pomagal z dopolnjevanjem kode in prikazovanjem informacij o kodi na podoben na-

čin, kot smo vajeni v polnokrvnih jezikih .NET in ostalih sodobnih razvojnih orodjih.

Izboljšano urejanje spletnih strani Urejanje spletnih strani v prejšnjih različicah ni bilo slabo, vendar smo pogrešali marsikaj. Microsoft je v Visual Studio in novo orodje Expression Web Designer vgradil enak urejevalnik in se približal najzmogljivejšim orodjem na tem področju. Prva novost, ki jo opazimo, je deljen pogled na spletno stran, ki v zgornjem delu prikazuje izvirno kodo, v spodnjem pa pogled WYSIWYG, torej pogled na oblikovanje. Stran lahko urejamo v obeh načinih, spremembe pa se zrcalijo v obeh pogledih. Izboljšano je tudi urejanje in uporaba slogov CSS. Na voljo sta dve novi orodji. Prvo se imenuje »Manage Styles«, okence v katerem so na enem mestu zbrani vsi slogi in vse uporab-


PROGRAMIRANJE za pod lago d r ugo vzorčno stran in oblikovanje spletne strani lahko razbijemo na več ravni, to pa bistveno olajša oblikovanje spletnega mesta.

Malenkosti, ki to niso Novi Visual Studio pa skriva tudi množico malenkostnih sprememb, ki jih bomo verjetno po nesreči odkrivali še nekaj časa. Upajmo, da je večina takih sprememb všečna, verjetno pa se kje skriva kaka taka, ki nas bo ujezila.

Hitrejše delovanje

ljene datoteke. Omogoča, da sloge zelo hitro spreminjamo in dodajamo, enostavno pa lahko vidimo, kateri slogi so v odprtem dokumentu v rabi. Drugo orodje, ki je še bolj uporabno, je okno »CSS Properties«. V njem vidimo vse trenutno veljavne lastnosti sloga CSS. Prikazani so vsi slogi, ki so dodeljeni trenutnemu besedilu, tako da lahko na priročen način vidimo dedovanje lastnosti in odkrijemo napako v oblikovanju. Do zdaj smo za kaj takega uporabljali dodatke za brskalnike, zdaj pa je to samo še eno orodje več v urejevalniku spletnih strani. Novost je tudi tehnologija Intellisense, ki zdaj podpira tudi CSS. To pomeni, da nam bo urejevalnik med urejanjem datoteke ASP.NET/ HTML ponudil na izbiro veljavne razrede CSS. Verjetno najbolj pričakovana novost pri urejanju spletnih strani ASP.NET je možnost gnezdenja strani »Master Page«, ki rabijo kot vzorec za spletne strani. Zdaj lahko ima vzorčna stran

Microsoftovi inženirji so precej časa namenili tudi hitrejšemu delovanju razvojnega okolja in prevajalnika. Izboljšav je veliko, težko pa jih je opaziti in oceniti. Če verjamemo podatkom, ki jih sporočajo razvijalci, odgovorni za hitrostne izboljšave, naj bi bilo prevajanje Visual Basic projektov v ozadju tudi do trikrat hitrejše, pregledovanje velikih datotek C# enkrat hitrejše, odziv Intellisensa v C# 10x hitrejši, pohitreno je tudi prevajanje programov C++, pisanih za CLI, in tako naprej. Program MSBuild, ki je odgovoren za prevajanje, ima nov parameter, ki mu omogoča, da pri prevajanju izkoristi več procesorskih jeder in tako pospeši prevajanje.

Dostop do izvirne kode .NET Framework Pred kratkim je Microsoft objavil, da bo z novim Visual Studiem na voljo tudi izvorna koda Microsoft .NET Framework. To je presenetilo in navdušilo slehernega razvijalca. Tudi do zdaj smo lahko poškilili v izvirno kodo ogrodja z uporabo Reflectorja (www.aisto.com/roeder/dotnet), Microsoftovo odpiranje izvorne kode pa omogoča še bistveno več, saj nam bo omogočilo, da bomo lahko med razhroščevanjem vstopali tudi v metode ogrodja in tako hitreje našli hrošča v svoji kodi, morda pa tudi kakšnega v Microsoftovi. Koda je objavljena pod licenco »Microsoft Reference License« (MS-RL), Microsoft pa s tem odpira povsem novo poglavje v svoji razvojni filozofiji. Kako se bo novost obnesla, pa bo pokazal čas. Vsa koda pa ne bo objavljena hkrati, v prihajajočih mesecih so napovedane izdaje kode na različne knjižnice. Omeniti velja, da je novost lahko tudi »nevarna« za razvijalce. S tem, ko smo pogledali v izvirno kodo Microsofta, smo namreč prisiljeni upoštevati morebitne patente, ki pokrivajo to kodo, in uvedba algoritma, ki bo podoben tistemu iz ogrodja, utegne biti sporna. O problemu se je v spletu silno veliko razpravljalo. Ali pa to dejansko predstavlja resen problem za razvoj tipičnih aplikacij ali ne, je prav tako težko oceniti.

Ena pozitivnih je ta, da je mogoče z enostavnim pritiskom na tipko CTRL narediti spustni seznam Intellisense polprosojen, da lahko na hitro poškilimo na kodo pod njim.

Preklopiti ali še ne? Ni vprašanje, ali bomo razvijalci prešli na novo različico, vprašanje je samo, kdaj. Ker Visual Studio 2008 ne prinaša revolucionarnih sprememb in ohranja popolno združljivost za nazaj, hkrati pa prinaša marsikatero novost in izboljšavo, ne vidimo razloga, da ne bi razvijalci preklopili na novo različico takoj. Svoje projekte lahko takoj pretvorite v Visual Studio 2008, pa vam zaradi možnosti izbire ciljne različice izvajalnega okolja ne bo treba v strežnikih in pri strankah nameščati .NET Framework 3.5. Visual Studio je in ostaja zelo kakovostno razvojno orodje, ki omogoča razvoj na nadvse kakovostnem izvajalnem ogrodju. Za prihodnost platforme .NET se prav gotovo ni bati, saj stanje še nikoli ni bilo boljše. Skupnost je v spletu nadvse dejavna in v množici spletnih dnevnikov, člankov, orodij, dodatkov in še marsičesa se skrivajo pravi biseri. Očitno je, da jih Microsoft opazi, saj se je pred kratkim pri Microsoftu preselilo kar nekaj ključnih članov skupnosti. Razvoj pa nikakor ne spi. Še preden bo Visual Studio 2008 dodobra naselil naše računalnike, že prihajajo zanimive novosti, kot je na primer ASP.NET MVC. Seveda pa je še vedno prostor za izboljšave. Razvojno okolje je možno še dodatno nadgraditi in izboljšati, kot dokazujejo številni dodatki za Visual Studio, omenimo samo Resharper (www.jetbrains.com) in CodeRush (www.devexpress.com). Prav tako je zelo živ tudi trg najrazličnejših knjižnic in komponent za hitrejši razvoj. Vsi pa so že pripravljeni tudi za novi Visual  Studio. Monitor / januar 2008 71


DVD-VIDEO

Pozdravljena,

VISOKA LOČLJIVOST

Video DVDji so danes povsod, tudi taki, ki si jih izdelujemo sami. S povsem digitalnimi vsebinami in vse bolj zmogljivimi računalniki slednje sploh ni več težko. Še posebej, če imamo na voljo tudi dovolj zmogljiv program, ki omogoča tako izdelavo. Gorazd Ropoša

O

bdelava videa na računalniku in izdelava domačega DVD sta danes spričo napredka in prisotnosti digitalne tehnologije v vsakdanjem življenju že zelo pogosti opravili. Večina posnetkov, ki jih naredimo z domačo kamero ali fotoaparatom, je namreč v digitalni obliki, to pa pomeni, da jih moramo za nadaljnjo obdelavo le še pretočiti v primerno zmogljiv računalnik, kjer jih nato z ustreznim programom pripravimo za ogled. Postopek izdelave domačega filma obsega več dejanj in ga v grobem lahko razdelimo na tri korake. Prvi korak sestavlja zajemanje posnetkov in prenos v računalnik, v drugem koraku zbrano gradivo (vi-

»

precej podoben zgoraj opisanemu, med seboj se razlikujejo predvsem po načinu dela, orodjih in zmožnostih, ki jih imajo, in predvsem tudi po prijaznosti do uporabnika. Pred slabim letom dni (članek »Videokasete so mrtve«, Monitor, maj 2006) smo nekaj takrat najbolj priljubljenih tovrstnih programov že pregledali. Ugotovili smo, da se klasične videokasete zagotovo poslavljajo, saj je bila izpolnjena večina pogojev za prehod filma v digitalno obdobje tudi na področju domače obdelave. Ker razvoj na tem področju takrat seveda ni zastal, je v času od zadnjega preizkusa nastalo kar nekaj novosti tako na področju strojne kot tudi programske opreme. Med poglavitne vsekakor sodi nastanek dveh novih forma-

Razvoj na video področju seveda ni zastal, zato je v času od zadnjega preizkusa nastalo kar nekaj novosti tako na področju strojne kot tudi programske opreme.

deo, fotografije, glasba …) ustrezno obdelamo, uredimo in opremimo z morebitnimi dodatki in menuji, zadnji korak pa je namenjen »pečenju« pripravljenega projekta na izbrani nosilec oziroma pripravi za objavo na kakem drugem mestu (recimo na spletnih straneh). Pri opisanem delu si seveda pomagamo z različni programi. Nekateri od njih so precej namenski, saj »obvladajo« le enega od naštetih korakov, medtem ko nam drugi lahko pomagajo pri celotnem procesu izdelave. Za večino zadnjih lahko rečemo, da je delovni proces 72 Monitor / januar 2008

tov, ki sta namenjena shranjevanju večjih količin podatkov in predvsem vsebin (videa) v visoki ločljivosti. Gre za formata HD DVD in bluray. Za zapisovanje na nove nosilce je potrebna tudi nova strojna oprema v obliki (zdaj še) precej dragih zapisovalnikov (preizkusili smo že Toshibine HD DVD in Pioneerjev blu-ray). Če želimo vsebine v visoki ločljivosti tudi predvajati in še posebej urejati, bo hkrati z nakupom novih zapisovalnikov treba razmisliti še o posodobitvi preostale strojne opreme (npr. televizorja – Monitor 11/2007) in si omisliti tudi pri-

merne programe, ki bodo delo z omenjenima formatoma tudi podpirali. Na tokratnem preizkusu smo si ogledali nekaj najzanimivejših programov, ki podpirajo oba nova formata. Nekaj jih poznamo že z zadnjega preizkusa pred slabim letom, saj so medtem nastale njihove nove različice, nekaj programov pa se je prvič znašlo na tokratnem seznamu. Preizkus je zajemal celoten postopek izdelave filma, od zbiranja vsebin prek obdelave in urejanja teh vsebin pa do končnega zapisa na nosilec oziroma priprave za kak drug način objave. Osredotočili smo se predvsem na novosti posameznega programa in uporabnost teh novosti v praksi ter poskušali dobiti vtis o uporabnosti programa kot celote.

Adobe Premiere Elements 4 Adobovi elementi so v novi različici doživeli kar nekaj sprememb. Te so vidne že na prvi pogled, saj je delovno okolje bolj pregledno, lepše urejeno in s tem bolj prijazno do uporabnika, kot smo bili vajeni iz prejšnjih različic. K preglednosti in urejenosti največ pripomore novost v obliki opravilne plošče (»Tasks panel«), ki razdeljena na zavihke pregledno zbere orodja, ki so uporabniku na voljo na posamezni stopnji delovnega procesa. Z novo različico prihaja tudi podpora delu s formatom bluray, ki se je tako pridružil vsem prej podprtim formatom. Podpore urejanju formata HD DVD žal ni. Podprte formate je možno urejati v polnem pomenu besede, saj lahko izdelamo menu-


DVD-VIDEO je, v projekt vstavimo različne vsebine in uporabimo katerega od številnih učinkov ali prehodov. Zanimivo in uporabno je novo orodje »organizator«, ki nam olajša dodajanje različnih vsebin, precej boljši pa je tudi pregled nad že uporabljenimi. Z označevanjem vsebin z značko nam olajša tudi iskanje po njih in omogoča različna sortiranja. Omeniti velja še »mešalnik zvoka«, ki izkaže svojo uporabnost, ko želimo hkrati predvajati dva zvočna trakova, recimo glasbo v ozadju in govor v ospredju. Z omenjenim orodjem lahko zvočni podlagi ustrezno prilagodimo, oziroma nastavimo njuno glasnost. Z zvokom je povezana še ena novost, in sicer usklajevanje video posnetka z glasbo. S preglednejšim in bolj smiselno urejenim delovnim okoljem in orodji je nova različica »Elementa« postala bolj zanimiva in privlačna tudi za popolne začetnike, hkrati pa je s svojimi orodji zmožen zadostiti tudi potrebam nekoliko zahtevnejših uporabnikov. Med njegovimi pomanjkljivostmi najdemo predvsem nezmožnost urejanja vsebin za format HD DVD in kljub omenjeni urejenosti in preglednosti še vedno dokaj zapleten dostop do nekaterih orodij.

Ahead Nero 8 Nero je program, ki ponuja precej pestro paleto orodij, namenjenih predvsem delu z večpredstavnimi vsebinami, tudi zapisovanjem

ADOBE PREMIERE ELEMENTS 4

Kaj: Program za izdelavo lastnega filma s podporo formatu blu-ray. Izdeluje: www.adobe.com. Prodaja: Medija, www.medija.si. Cena: 85 EUR. Pregleden in urejen uporabniški vmesnik, podpora visoki ločljivosti. Nezmožnost dela s formatom HD DVD, zapleten dostop do nekaterih orodij.

» Novi Nero se trudi na področju videa.

AHEAD NERO 8

Kaj: Program za delo z večpredstavnimi vsebinami in podporo formatom blu-ray in HD DVD. Izdeluje: www.nero.com. Cena: 60 evrov, dodatek za HD DVD 25 evrov. Številna orodja, izboljšan in preglednejši UI, podpora visoki ločljivosti. Osnovne možnosti posameznih orodij, dokupiti je treba urejanje za HD DVD.

teh vsebin na izbrani nosilec. Zadnja različica se ponaša s kar nekaj izboljšavami, popravki in tudi novostmi, s čimer želijo pritegniti stare in nove uporabnike ter predvsem popraviti slab(ši) vtis prejšnje različice. Omenjene novosti se precej poznajo na velikosti celotnega paketa. Ker smo o celotnem paketu in novostih v njem pred kratkim že pisali (članek »Nero osmič«, Monitor, 11/2007), smo se tokrat osredotočili predvsem na del za urejanje vsebin. Program »zna« delati z obema novima formatoma, čeprav je v osnovni različici na voljo le podpora formatu blu-ray, podporo formatu HD DVD pa moramo dokupiti (stane približno 25 evrov). Urejevalnik vsebin je precej preprost, saj imamo na voljo en video in dva zvočna tra-

» Adobovi elementi – pregledno delovno okolje s prenovljenim uporabniškim vmesnikom.

kova. Podpira dva zanimiva načina pogleda na projekt: »zgodba« in »časovna premica«. Dodajanje menujev in določanje poglavij je preprosto, enako velja tudi za opremljanje posnetkov z zanimivimi dodatki, ki jih je kar nekaj. Omeniti velja tudi zanimive 2D in 3D predloge za menuje. Okno za poprejšnji ogled je dovolj veliko. Program je kot celota, z vsemi orodji in možnostmi, ki jih ponuja, dobra izbira, saj z nakupom enega izdelka pokrijemo kar nekaj potreb. Med dejstva, ki bi nas od tega lahko odvrnila, sodi predvsem »povprečnost« oziroma precej osnovne možnosti posameznih orodij in dodaten strošek za nakup podpore HD DVD.

CyberLink Power Producer 4 Cyberlinkov izdelek (podrobneje smo o njem pisali že v oktobrski številki) zna poleg drugih »delati« tudi s formatoma HD DVD in blu-ray, kar dejansko sodi med poglavitne novosti te različice. Uporabniški vmesnik, tako kot pri

CYBERLINK POWERPRODUCER 4

Kaj: Program za izdelavo lastnega filma s podporo formatom blu-ray in HD DVD. Izdeluje: www.cyberlink.com. Prodaja: Xenon-Forte, www.xenon-forte.si. Cena: 50 EUR. Enostaven za delo, podpora visoki ločljivosti, enoten delovni proces, napredna orodja vključena. Slabe možnosti prilagajanja dodatkov, fiksno in premajhno okno uporabniškega vmesnika.

» Cyberlinkovo urejanje diska blu-ray. Monitor / januar 2008 73


DVD-VIDEO prejšnjih različicah, ostaja velik borih 998 × 969 pik, kar je predvsem za delo s posnetki visoke ločljivosti premalo. Sicer pa je pregleden in tudi preprost. Delo za vse podprte formate je enotno, razlikujejo se le orodja, ki so na voljo za urejanje posameznega formata. Z novo različico dobimo nekaj novih tem in orodij. Glavnina je namenjena predvsem popravljanju kakovosti uporabljenih posnetkov. Pohvaliti velja to, da so tokrat orodja za naprednejše urejanje vsebin (video in fotografije) že del samega programa in jih ni treba posebej dokupiti. S tem je program precej pridobil na uporabnosti. » Novi Pinnaclov glasbeni generator na delu. Orodja so še vedno dovolj enostavna, kar velja tudi za delo s celotnim programom, PINNACLE STUDIO 11 zato je zanimiv tudi za začetnike na tem poKaj: Program za izdelavo lastnega filma in podporo dročju. Pogrešali smo predvsem več možnosti formatom HDDVD in blu-ray. za izživljanje lastne domišljije, saj program ne Izdeluje: www.pinnaclesys.com. dovoli prevelikih odstopanj od svojih predlog. Prodaja: Domex, www.domex.si. S svojim enostavnim pristopom, vključeniCena: 42–92 EUR (odvisno od različice). mi naprednimi orodji ter predvsem s podpoPodpora visoki ločljivosti, glasbeni generator, ro delu z obema novima formatoma je precej avtomatska priprava za spletne strani. Zahteva zmogljiv računalnik, ni možno polno dobra izbira tistim, ki se takega urejanja loteurejanje za format blu-ray. vajo prvič. Moteče za delo z vsebinami v visoki ločljivosti je premajhno okno uporabniškega vmesnika, kot celota pa predvsem premalo pa ostaja precej požrešen in za tekoče delo še vedno zahteva precej zmogljiv računalnik. možnosti za lastno ustvarjalnost.

Pinnacle Studio 11

Ulead DVD Movie Factory 6

Novi Studio je uporabniku na voljo v treh različicah: osnovni, ultimate in plus, slednjo smo si tudi ogledali. Nova različica prinaša s seboj nekaj malega novosti in podporo delu s formatoma HD DVD in blu-ray, seveda pa je, kot smo že vajeni, tudi večja in počasnejša. Pripravljene vsebine lahko zapišemo na klasični nosilec DVD in ga kot takega predvajamo na DVD ter nekaterih predvajalnikih HD DVD in blu-ray. Urejanje v polnem pomenu besede (torej izdelava menujev in podobno) je možno samo za formata DVD in HD DVD. Novost v programu je glasbeni generator. Gre pravzaprav za knjižnico različnih glasbenih vzorcev, ki so urejeni po posameznih zvrsteh. Iz nje preprosto izberemo želeni glasbeni vzorec in ga dodamo projektu kot glasbeno podlago. Nekaj lepotnih popravkov smo »našli« tudi pri samem uporabniškem vmesniku. Program zna delati tudi na zaslonih širokega formata (16 : 9), saj lahko primerno razširimo svoje delovno okolje in s pridom izkoristimo več prostora. Še vedno lahko izbiramo med tremi različnimi načini pogleda na projekt, dodanih je kar nekaj novih učinkov in prehodov ter predlog za menuje. Izboljšala se je tudi »stabilnost« programa, saj za razliko od zadnjega preizkusa nismo imeli težav z njegovim nedelovanjem, kot rečeno,

Movie Factory je na voljo v dveh različicah, od katerih smo za ogled zaradi podpore obema

74 Monitor / januar 2008

novima formatoma izbrali različico plus. Poglavitni namen programa še vedno ostaja urejanje vsebin in priprava za formate DVD, SVCD in VCD, ki se jim je v tej različici pridružil še format HD DVD. Blu-ray je podprt v nekoliko drugačnem smislu, saj lahko na nosilec tega formata zapišemo »surove« vrste podatkov, medtem ko klasičnega urejanja z dodajanjem menujev ne moremo opraviti. Največ novosti je opaznih pri orodjih za delo s fotografskimi predstavitvami, ki bodo prišla prav pri vseh zgoraj omenjenih formatih, razen pri blu-ray. Tudi nanj sicer lahko zapišemo tako predstavitev, vendar jo moramo za to najprej uvoziti, saj neposrednega dostopa do teh orodij pri delu za blu-ray nimamo. Nova različica prinaša zraven nekaj novih tem, predlog, menujev in animiranih gumbov. Delovni proces ostaja preprost in dovolj voden s strani samega programa, zato se med urejanjem vsebin ne bomo izgubili. Omeniti velja še uporabnost »zagonskega vmesnika«, ki omogoča, da ne glede na izbrani projekt vedno začnemo delati na enem mestu. Podpora visoki ločljivosti, ponujena orodja in zmožnosti dovolj dobro pokrijejo potrebe domačega uporabnika, medtem ko bodo bolj zahtevni uporabniki morali poseči po kakem drugem programu.

Ulead Video Studio 11 plus

Tudi Video Studio že zna delati tudi s formatoma HD DVD in blu-ray (podpora na voljo z namestitvijo brezplačnega popravka). Delo v proKaj: Program za izdelavo DVD, HDDVD in blu-ray. gramu je enotno za vse podprte formate, zaraIzdeluje: www.ulead.com. di česar je precej lažje. K temu pripomorejo tudi Cena: 80 USD. različni čarovniki, ki nas uspešno vodijo po ceEnostaven za uporabo, velika izbira orodij, lotnem procesu urejanja. Zanimiv in uporaben podpora visoki ločljivosti. je »svetovalec za kodiranje«, ki uporabniku želi Nezmožnost urejanja za format blu-ray. olajšati pripravo posnetkov za različne namene. Njegova poglavitna naloga je analiza vstavljenih posnetkov, na podlagi katere predlaga najbolj optimalne nastavitve za kodiranje glede na izbrani projekt. Nekaj novih orodij je tudi na temo »popravljanje« slab(š)ih posnetkov, recimo avtomatsko popravljanje barv, osvetljevanje temnih obrazov na svetlem ozadju in podobna. V precej prime» Delovno okolje Uleadovega programa je na las podobno nekaterim konkurentom.

ULEAD DVD MOVIE FACTORY 6 PLUS


DVD-VIDEO podprti formati

Adobe Premiere Elements 4.0

Ahead Nero 8

Cyberlink PowerProducer Pinnacle studio 11 plus 4

Ulead DVD Movie Factory 6 Plus

Ulead Video Studio 11 plus

DVD, Blu-Ray

DVD, HD DVD, Blu-Ray

HD DVD, Blu-Ray, DVD

DVD, HD DVD, Blu-Ray

DVD, HD DVD, Blu-Ray

DVD, HD DVD, Blu-Ray

omogoča zajemanje posnetkov iz kamere

ima orodja za rezanje, spajanje filmov

omogoča izdelavo menijev

samo za DVD in HD DVD

samo za DVD in HD DVD

omogoča določanje poglavij

ima orodje za zapis na medij

pripravljen za Visto

150 USD

cca 60 EUR, dodatek za HD DVD 25 EUR.

69,95 USD

105 EUR

49,99 USD

99,99 USD

www.pinnaclesys.com

www.ulead.com

cena: spletni naslov:

www.adobe.com

www.nero.com

www.cyberlink.com

za:

Pregleden in urejen uporabniški vmesnik, podpora visoki ločljivosti.

Številna orodja, izboljšan in preglednejši UI, podpora visoki ločljivosti.

Enostaven za delo, podpora vi- Podpora visoki ločljivosti, glas- Enostaven za uporabo, velisoki ločljivosti, enoten delobeni generator, avtomatska ka izbira orodij, podpora visovni proces, napredna orodja priprava za spletne strani. ki ločljivosti. vključena.

proti:

Nezmožnost dela s formatom HD DVD, zapleten dostop do nekaterih orodij.

Slabe možnosti prilagajaOsnovne možnosti posameznih nja dodatkov, fiksno in preorodij, potrebno dokupiti ure- majhno okno uporabniškega janje za HD DVD. vmesnika.

Zahteva zmogljiv računalnik, urejanja za forni možno polno urejanje za for- Nezmožnost mat Blu-Ray. mat Blu-Ray.

ULEAD VIDEO STUDIO 11 PLUS

Kaj: Program za izdelavo DVD, HDDVD in blu-ray. Izdeluje: www.ulead.com. Cena: 130 USD. Enoten uporabniški vmesnik, orodja, podpora visoki ločljivosti. »Težave« pri pisanju HD DVD na navaden DVD.

» Uporabniški vmesnik novega Video Studia rih znajo dobro opraviti svoje delo, čeprav čudežev vendarle ne gre pričakovati. Pripravljene vse-

www.ulead.com

bine za format HD DVD lahko brez težav zapišemo tudi na navadni DVD, čeprav je sam postopek zaradi nedoslednih izpisov na zaslonu nekoliko zavajajoč. Kljub precej manjši velikosti navadnega DVD program namreč letega še vedno vidi kot nosilec HD DVD, velik 15 ali 30 GB. Vendar je »napaka« samo lepotne narave, podatki se na nosilec pra-

Enoten uporabniški vmesnik, orodja, podpora visoki ločljivosti. »Težave« pri pisanju HD DVD na navaden DVD.

vilno zapišejo (seveda le toliko, kot jih dejansko gre na manjši nosilec).

Kaj izbrati?

Kaj torej izbrati, glede na to, da je pametna izbira precej odvisna tudi od posameznega uporabnika, njegovih želja in potreb? Prvi korak k smiselni izbiri programa naj bodo zatorej predvsem jasno izražene želje in zahteve, ki jih bomo imeli do programa. Nas je na preizkusu najbolj prepričal Pinnacle Studio 11 plus, saj se ponaša s številnimi orodji in dodatki, ki urejanje vsebin olajšajo in tudi naredijo lepše za oko, hkrati pa je delo v uporabniškem vmesniku dovolj enostavno tudi za nove uporabnike. Le dovolj zmogljiv računalnik morate imeti in dovolj potrpežljivosti z zajetnostjo in občasno počasnostjo programa. 

Monitor / januar 2008 75


ZASTONJ JE BOLJE

Brezplačna reorganizacija Tokrat ne bomo govorili o velikem in okornem plačljivem programu, ki ga lahko nadomestimo z enakovrednim, vendar brezplačnim. Žal med programi za defragmentiranje diska ni programov, ki bi bili povsem enakovredni najbolj zmogljivim komercialnim programom. So pa taki, ki jih je bolje uporabiti, kakor da ne bi uporabili nobenega, in to je večinoma povsem dovolj. David Vidmar

M

ed velikimi, dobrimi in seveda dragimi programi za defragmentacijo oz. reorganizacijo podatkov na disku naj omenimo DiskKeeper, O&O Defrag in Perfect Disk. Vsi trije imajo zadovoljne stranke in podobno ceno. Cene različic za rabo doma se gibljejo okrog 50, cene strežniških pa okrog 250 zelencev. Vendar si tipičen uporabnik računalnika ne bo omislil plačljivega programa za reorganizacijo podatkov na disku, tisti, vgrajen v Okna, pa je z vsako novo različico bolj okrnjen, zato si velja omisliti nekaj zmogljivejšega. K sreči so tu širjave svetovnega spleta, kjer je najti solidne brezplačne programe, ki lahko občutno izboljšajo delovanje računalnika. Oglejmo si nekaj najbolj zanimivih in uporabnih in seveda takih, ki delujejo tudi na zadnji različici Oken, torej Visti.

Auslogic Disk Defrag Auslogic Disk Defrag je precej razširjen in priljubljen. Z nekaj enostavnimi nastavitvami ga lahko požene praktično vsak uporabnik, na prvi pogled pa je videti povsem solidno. Pravzaprav sta nastavitvi samo dve: koliko procesorskega časa želimo nameniti reorganizaciji, druga pa

AUSLOGIC DISK DEFRAG

Kaj: Brezplačen program za defragmentacijo diska. Izdeluje: Auslogics Pty Ltd., www.auslogics.com. Cena: Brezplačno. Enostavnost. Povprečni rezultati reorganizacije.

76 Monitor / januar 2008

je precej bolj nenavadna, a inovativna in pripravna. Nastaviti je mogoče, ali želimo pred reorganizacijo zbrisati odvečne začasne datoteke, ki niso v rabi. Za svoje delovanje uporablja Windows API torej enako tehnologijo kot v Okna vgrajeni reorganizator podatkov na disku, vendar za razliko od le-tega prikazuje potek delovanja, to pa vzbuja pri uporabnikih zaupanje. Rezultat razvrščanja je seveda na las podoben tistemu, do katerega pridemo z Windows Defrag.

Defraggler Defraggler prihaja iz ugledne družine brezplačnih programov podjetja Piriform, ki izdeluje dobro znani program za »čiščenje« Oken CCleaner in iskalec zbrisanih datotek Recuva. Defraggler je med vsemi opisanimi programi najbolj ličen. Ponuja zelo zanimiv pogled na fragmentacijo v obliki seznama, ob pomoči katerega lahko hitro ocenimo, ali je fragmentirana kakšna pomembna datoteka. Pohvaliti gre možnosti defragmentacije posameznih datotek in map, s čimer pohitrimo defragmetacijo in se izognemo prestavljanju nepomembnih datotek. Program je do skrajnosti poenostavljen, saj je popolnoma brez nastavitev. Uporabniški vmesnik bi bil bolj uporaben, če bi tudi med samo reorganizacijo datotek videli animirano premikanje vsebine datotek in če bi bilo mogoče klikniti zemljevid diska in videti, katero datoteko predstavlja posamezno polje. Zahtevnejši uporabniki bodo pogrešali možnost samodejnega in periodičnega delovanja, ki je sicer s strani avtorjev obljubljeno za prihajajoče različice, v trenutni različici pa ni možno.

DEFRAGGLER

Kaj: Brezplačen program za defragmentacijo diska. Izdeluje: Piriform Ltd., www.defraggler.com. Cena: Brezplačno. Videz, enostavnost. Povprečni rezultati reorganizacije.

JkDefrag JkDefrag je na pogled nekoliko okorel in zastarel, vendar naj vas videz ne prestraši. Pod njim se skriva zelo dober in hiter algoritem za reorganizacijo podatkov, ki ga z zadovoljstvom uporabljajo mnogi. Teče na vseh različicah Oken, od 2000 do Viste. Posebej pohvalno je tudi to, da je (že?) na voljo 64-bitna različica. Ko prenesemo JkDefrag, poženemo datoteko in že je pripravljen za uporabo. Tako ga lahko enostavno dodamo v svojo zbirko prenosnih pro-

NTREGOPT Težava z registrom pa ni le v možni fragmentaciji, temveč tudi v interni »poravnanosti« baze. Občasno ga je tako koristno poravnati oz. optimizirati. To postorimo s programom NTREGOPT. Novo, »polikano« kopijo Okna uporabijo po vnovičnem zagonu. Program najdemo na naslovu: www.larshederer.homepage.t-online.de/ erunt/index.htm.


DEFRAGMENTATORJI

ZASTONJ JE BOLJE

Kaj je defragmentacija? Disk je najpočasnejši del računalnika, če ga primerjamo z delovnim pomnilnikom in procesorjem. Zato velja za optimalno delovanje računalnika nekaj pozornosti nameniti tudi delovanju tega dela računalnika. Veliko lahko naredimo z nakupom čim hitrejše strojne opreme, vendar bo prej ali slej tudi ta postala žrtev fragmentiranih podatkov. Ko rečemo, da je datoteka fragmentirana, to pomeni, da je na disku fizično razbita na več kosov. To pomeni, da se bodo morale bralne glave diska pri branju te datoteke premikati naprej in večkrat, kot bi bilo treba, če bi bila datoteka v enem kosu. Rezultat fragmentiranih datotek je torej počasnejše branje podatkov z diska. Do razbitja datotek na več kosov pride takrat, ko pri zapisovanju datoteke ni na voljo dovolj zveznega praznega prostora in je treba izkoristiti dva ali več prostih mest za zapis ene, ponavadi večje datoteke. Ko skozi čas na disk vedno znova zapisujemo in brišemo nove da-

JKDEFRAG

Kaj: Brezplačen program za defragmentacijo diska. Izdeluje: Joeren Kessels, www.kessels.com. Cena: Brezplačno, odprta koda. Inovativnost, hitrost. Špartanski in zastarel videz.

gramov in ga nosimo tudi s seboj. Pravzaprav je JkDefrag sestavljen iz treh različnih programov. En je namenjen poganjanju v ukazni vrstici in ga lahko uporabimo za periodično poganjanje z upravljavcem opravil (Task Scheduler), drugi je klasični okenski program, ki med delovanjem prikazuje potek reorganizacije, tretji pa je precej domiseln in skrajno uporaben ohranjevalnik zaslona. Če uporabimo tega, bo računalnik, brž ko ga bomo zapustili v brezdelju, začel reorganizirati datoteke in tako koristno izkoristil svoj prosti čas. Žal to na Windows Vista deluje je, če je izklopljen UAC (User Account Control), saj program zahteva administratorski dostop. Program pozna kar nekaj nastavitev, ki jih podamo prek ukazne vrstice ne glede na to, kateri način zagona uporabljamo. Nastaviti je možno način delovanja, od katerega je odvisno, katere datoteke se bodo prestavile in kam do hitrosti delovanja, in še nekaj malenkosti. Zelo zanimiv je način delovanja, ko JkDefrag

toteke, se stopnja fragmentacije povečuje. Vse več datotek je sestavljenih iz vedno več kosov. Kot vsi sodobni datotečni sistemi tudi datotečni sistem NTFS, ki ga uporabljamo uporabniki operacijskega sistema Windows, zagotavlja, da bo fragmentacija čim manjša. Nikakor pa ni mogoče zagotoviti, da je ne bo. Zato je priporočljivo tu in tam izvesti defragmentacijo diska in s tem zagotoviti hitrejše delovanje. Naj omenimo še, da fragmentacija diska nikakor ni in ne more biti kriva za nestabilnost delovanja računalnika, kot trdijo nekateri viri. Lahko je samo krivec za počasnejše delovanje, datoteke pa kljub fragmentaciji vsebujejo pravilne podatke. Če vas zanima več o fragmentaciji, vam priporočamo, da si preberete članek v Wikipediji: en.wikipedia.org/wiki/File_system_fragmentation

na začetku zagotovi disku nekaj prostega prostora, ki je namenjen začasnim datotekam, ki so stalno v rabi. Sama defragmentacije je opazno hitrejša kot pri drugih opisanih programih. Pograjati velja le neprivlačen videz, saj program deluje precej zastarelo. Da pa svoje delo opravlja dobro ali celo zelo dobro, dokazuje tudi to, da ima kar nekaj posnemovalcev. Na voljo je namreč popolna izvirna koda in kdor zna, si lahko njegovo delovanje priredi in izdela klon. Do zdaj sta menda na voljo vsaj dva klona, ki sta videti na las podobno.

da ni uporaben. Zelo prav pride, kadar želimo defragmentirati točno določeno datoteko, recimo datoteko zbirke podatkov, navideznega računalnika ali gigantsko Outlookovo zbirko sporočil. V tem primeru si lahko izdelamo datoteko .BAT, ki jo lahko poženemo, ko želimo zagotoviti optimalno hitro branje datoteke. Program je del zbirke programov podjetja Sysinternals, ki je zdaj v lasti Microsofta in bi ga v zbirki orodij vsekakor moral imeti vsak računalniški zanesenjak.

CONTIG

Kaj: Brezplačen program za defragmentacijo diska. Izdeluje: Microsoft, www.microsoft.com; Sysinternals, www.sysinternals.com. Cena: Brezplačno. Priročnost. Ni grafičnega uporabniškega vmesnika.

Contig Contig je čisto nekaj posebnega med opisanimi programi. Gre za program, ki ga poženemo iz ukazne vrstice in omogoča, da reorganiziramo točno določeno datoteko. Torej gre za popolnoma okrnjen program, ki počne točno to, kar počnejo drugi programi, vendar v skrajno enostavni obliki. Za svoje delovanje uporablja v Okna vgrajene metode reorganizacije datotek, a to nikakor ne pomeni,

Kaj pa ključki USB? Defragmentacija datotek na ključkih USB in drugih pomnilnikih ni potrebna. Tam namreč za branje ni potrebno fizično premikanje bralnih glav, temveč gre le za branje iz pomnilnika, podobno kakor v delovnem pomnilniku računalnika. Branje fragmentiranih datotek zato ni bistveno počasnejše. Pri pogosti defragmentaciji ključev USB lahko pride celo do skrajšanja življenjske dobe teh ključkov, saj zdržijo, vsaj teoretično, omejeno število branj in pisanj.

Monitor / januar 2008 77


ZASTONJ JE BOLJE Power Defragmenter UI Programček Power Defragmenter UI pravzaprav sploh ni reorganizator podatkov, temveč samo vmesnik za poganjanje prej opisanega programa Contig. Če niste ljubitelj datotek .BAT, ga lahko uporabite za podajanje parametrov, ki

DEFRAGMENTATORJI

PageDefrag Ena izmed datotek, ki jih programi težko reorganizirajo, je »ostranjevalna« datoteka (paging file). Ves čas delovanja Oken je v rabi in je zato ni mogoče premakniti, medtem ko tečejo Okna. Enako velja za datoteke z registrom (SAM) in podobne. Eden izmed programov, ki to zmore, je še en programček iz zbirke Sysinternals, in sicer PageDefrag. Program se vgradi v Okna in se požene tik pred zagonom Oken. Nastavimo ga lahko tako, da vsakič ob zagonu zagotovi, da so ustrezne datoteke defragmentirane. PageDefrag najdete na naslovu: www.microsoft.com/technet/sysinternals/utilities/PageDefrag.mspx.

POWER DEFRAGMENTER UI

Kaj: Brezplačen program za defragmentacijo diska. Izdeluje: Excessive Software, www.excessivesoftware.eu.tt. Cena: Brezplačno. Zanimiva ideja. Povprečno delovanje.

jih za zagon potrebuje Contig. V posebnem načinu delovanja, t. i. PowerMode, pa po tem, ko požene Contig prav za vsako datoteko na disku, požene še v Okna vgrajeni defrag.exe. Najbolj uporaben je, kadar želimo defragmentirati kakšno specifično datoteko ali mapo. Vendar bodo tisti, ki bodo zaznali take potrebe, znali uporabiti tudi Contig iz ukazne vrstice.

78 Monitor / januar 2008

Pohvalimo lahko to, da je Power Defragmenter povsem prenosen.

Kaj izbrati? Programe za defragmentacijo je zelo težko primerjati in ocenjevati njihovo uspešnost in hitrost delovanja. Ni namreč soglasja, kako je

treba optimalno organizirati datoteke, hitrost delovanja pa tudi ni bistvena, saj defragmentiranje ponavadi izvajamo, ko računalnik ni v rabi. Že v uvodu smo omenili, da so na voljo boljši, hitrejši in zmogljivejši komercialni programi. Ampak za povprečnega uporabnika velja, da bo z uporabo kateregakoli programa za svoj računalnik naredil veliko in ga pospešil v primerjavi s tem, ko reorganizacije sploh ne bi naredil. Manj izkušenim uporabnikom priporočamo uporabo Defragglerja. Poleg tega, da ima zabavno zveneče ime, deluje solidno in v novih različicah si obetamo še boljše delovanje. Malce bolj izkušeni uporabniki pa naj posežejo po JkDefrag, ki ga bodo z različnimi načini de lovanja kar najbolje izkoristili.


ZAGON PROGRAMOV

ZASTONJ JE BOLJE

Hitrejši zagon Ste morda tudi vi eden izmed tistih uporabnikov, ki jim je začelo presedati, da morajo za vsak program, ki ga želijo pognati, odpreti menu Start in se prebijati skozi labirint podmenujev (Viste seveda ne uporabljate)? Če vsak dan zaženete le nekaj programov, vas to verjetno ni motilo. V nasprotnem primeru pa vas včasih tudi večsekundno čakanje ni pustilo hladnih in ste verjetno na namizje in v vrstico za hitri zagon že dodali bližnjice do najpogosteje uporabljanih programov, da bi s tem prihranili nekaj dragocenih trenutkov pri zagonu. Še vedno pa so tudi uporabniki, ki jim to ni dovolj, in iščejo nove poti za prihranek časa. Marko Juvančič

D

o prihoda Windows Viste so napredni tudi kot makro, ki v enem koraku uporabniki pogosto posegali po orodizvede več stvari. Zgoraj podpisani ju Start > Run (Zaženi), ki ga najdesi je, denimo, pripravil MagicWord mo neposredno v menuju Start in je z imenom »prvi«, s katerim poženem programe, ki jih uporabljam dosegljiv tudi s kombinacijo tipk Win + R. Večina uporabnikov se s tem pripomočkom vsak dan, in odprem spletne strani, ki jih preletim vsako jutro. najprej sreča, ko želijo uporabljati ukazno SlickRun lahko nastavimo tako, vrstico (command prompt) ali pa želijo pognati kak program iz Microsoftove Pisarne. da se nam vedno odpre na delu zaslona, kjer je kazalec miške. Tako Vendar pa kaj hitro naletimo na omejitve, saj je mogoče s kratkimi »ukazi« poganjanam oči ni treba premikati po zati le programe, navedene v sistemski nastaslonu, ko začnemo tipkati ukaze. vitvi Path, sicer pa je treba vpisati celotno » Launchy je primeren tako za začetnike kot tudi za zahtevne uporabnike. Prav tako uporaben dodatek je Jot, nekakšna beležnica, ki se prikaže pot do programa. V praksi to prinese toliko težav, da le redki uporabniki redno posegaob pritisku na Win + J. jo po tem pripomočku. Ko SlickRuna ne uporabljamo, ga lahko poLAUNCHY stavimo na del zaslona, kjer ne ovira dela z Vendar pa je zamisel, ki jo prinaša tak priIzdeluje: Odprtokodni program, www.launchy.net. Cena: Brezplačno. stop k zaganjanju programov in s tem povezadrugimi programi, in ga uporabimo za prikaz Veliko možnosti prilagajanja in razširjanja z ni časovni prihranki, predobra, da bi ostala neure in datuma ter s tem prihranimo nekaj prosvtičniki, lep grafični vmesnik. izkoriščena. Različni razvijalci so zato začeli za Ni mogoča navezava na Win + R. predhodnike Viste, predvsem za Windows XP in Windows Server 2003, razvijati nadomestke za Start Run, s katerimi so presegli omejit- nameščenimi vtičniki je treba omeniti Calcy, ve originalnega Start Runa in jih sčasoma obli- s katerim Launchy spremenimo v kalkulator, kovali v učinkovita orodja, ki uporabnikom pri- ter Runny, ki omogoča dodajanje novih ključhranijo veliko časa. Med njimi je nekaj takih, ki nih besed. Ključne besede lahko uporabljamo » SlickRun bodo z veseljem uporabljali bolj hekersko nastrojeni uporabniki. si zaslužijo posebno pozornost. za poganjanje programov ali pa za odpiranje spletnih iskalnikov, saj Runny podpira tudi poganjanje z (dinamičnimi) parametri. Tako lahSLICKRUN Launchy ko naredimo ključni besedi »n« in »g« za iskaIzdeluje: Bayden Systens, www.bayden.com. Cena: Brezplačno. Program Launchy poženemo s pritiskom na nje v najdi.si in googlu ter jima določimo, da Majhna poraba pomnilnika, v stanju nedejavAlt + Space (kombinacijo je mogoče v nasta- iščeta prvi posredovani parameter. Iskanje renosti lahko prikazuje uro in datum. vitvah seveda tudi spremeniti, žal pa ni mogo- ceptov za božično potico je z »n potica« tako Na začetku je treba nastaviti veliko ča vezava na Win + R). S tem se bo prikazalo veliko hitrejše. MagicWords. okno, v katero vpišemo ukaz, ki ga želimo izvesti. Pri tem Launchy pregleduje indekse, ki jih SlickRun tora v spodnjem desnem delu zaslona, kjer je sije zgradil na podlagi nastavitev za preiskovaZelo veliko priljubljenost med uporabni- cer prikazana ura. nje map v računalniku in nastavitev nameščenih vtičnikov (plug-in). Privzeto išče med pro- ki, ki iščejo nadomestila za Start Run, dosega grami, ki so dosegljivi prek gumba Start, ven- SlickRun. Za svojo priljubljenost se lahko zahvaSkylight dar pa nabor lahko hitro razširimo z dodaja- li predvsem temu, da omogoča prevzem komZ najbolj všečnim in dodelanim uporabninjem novih map in vrst datotek. binacije tipk Win + R, je zelo enostavno naOb namestitvi programa se samodejno na- stavljiv in za svoje delovanje porabi zelo malo škim vmesnikom ter zanimivim načinom upomesti še nekaj vtičnikov (plugin), ki delo z pomnilnika. rabe se prav gotovo ponaša Skylight. Zdi se, SlickRun deluje na osnovi tako imenova- da so se avtorji zelo napajali z idejami, ki jih Launchyem zelo olajšajo. Tudi sicer so vtičniki eno izmed Launchyevih najmočnejših oro- nih MagicWords. MagicWord je ukaz, s kate- na Macih prinaša Quicksilver. Žal pa za svoje dij, saj lahko z njimi njegovo funkcionalnost rim lahko poženemo konkreten program, de- delovanje porabi bistveno več pomnilnika kapraktično neomejeno širimo. Med privzeto nimo Microsoft Word, lahko pa ga uporabimo kor drugi programi in zahteva tudi namestiMonitor / januar 2008 79


ZASTONJ JE BOLJE

ZAGON PROGRAMOV

tev .NET 3.0, kar je lahko pri uporabnikih brez upravljavskih pravic težava in razlog za neuporabo. Skylight sicer ne omogoča velikega prilagajanja, kakršno prinašata Launchy in SlickRun, a za večino uporabnikov to ni ovira, saj mu lahko nastavimo mape, v katerih naj išče datoteke. Privzeto Skylight preišče in pripravi seznam datotek iz vseh sistemskih map (nadzorna plošča, menu Start … ), seznam vseh večpredstavnih datotek v računalniku in seznam datotek na namizju. Ko začnete tipkati, bo Skylight iskal med vsemi datotekami, ki ustrezajo natipkanemu vzorcu. Pri tem bo više prikazoval datoteke, ki so bile v rabi pogosteje oziroma pozneje. Če tako na primer napišemo word, bo poleg »WordPad« in »Microsoft Office Word« ponudil tudi, denimo, »Network setup wizard« in druge dokumente, v katerih se v imenu pojavljajo črke w, o, r in d v tem zaporedju. Vsaj od začetka boste verjetno zaradi tega malce zmedeni, saj bodo med rezultati tudi taki, ki jih uporabnik tam res ne bi pričakoval. Vendar pa z malo izkušnjami tak način iskanja kmalu postane naš zaveznik pri iskanju datotek z daljšimi imeni, saj lahko vpišemo le nekaj znakov, denimo začetnice besed v naslovu, prek katerih hitro najdemo iskani dokument. Ko na seznamu najdemo iskani dokument, lahko s tipko Tab izberemo tudi vrsto dejanja, ki ga želimo izvesti z datoteko. Nabor dejanj je odvisen od vrste datoteke, izbiramo pa lahko med »View«, »Edit«, »Open« in »Browse in explorer«. Še posebej zanimiva je slednja, saj odpre Windows Explorer v mapi, v kateri je datoteka, in datoteko tudi označi. Tako lahko datoteko takoj kopiramo, preimenujemo ali kaj

SKYLIGHT

Izdeluje: Candy Labs, www.candylabs.com. Cena: Brezplačno. Zelo dodelan uporabniški vmesnik, možnost odpiranja map z datotekami, velik potencial. Velika poraba pomnilnika, ni veliko možnosti nastavitev, še v beta fazi.

tretjega. Brskanje po strukturi map s tem postaja preteklost.

Start++ v Windows Vista Microsoft je v sklopu predelav uporabniškega vmesnika v Visti preoblikoval tudi menu Start. Možnost Run tako privzeto ni več prikazana (še vedno jo lahko vklopimo prek nastavitev lastnosti za Start, deluje pa tudi kombinacija Win + R), nadomešča pa ga »Start search«, s katerim iščemo med vsemi programi in doku-

» WinKey je sicer že starejši program, vendar lepo rabi svojemu namenu.

WINKEY

Izdeluje: Copernic, www.copernic.com. Cena: Brezplačno. Majhna poraba pomnilnika, ni omejen le na poganjanje programov. Uporabljamo lahko le kombinacije s tipko Win, program ni več vzdrževan.

» Start++ lahko uporabljamo v meniju in v ukazni vrstici.

START++

Izdeluje: Brandon Paddock, brandonlive.com. Cena: Brezplačno. Zelo dobro integriran z iskalnikom v Windows. Na voljo le za Microsoft Vista.

menti. Za večino uporabnikov bo to več kot odlična nadgradnja starega Start Run, zahtevnejši pa bodo posegli po programu Start++. Start++ prihaja izpod prstov enega izmed razvijalcev v Microsoftovi ekipi, ki se ukvarja s področjem iskanja v Windows, a jo je razvil v prostem času. Program omogoča definiranje ključnih besed, s katerimi na primer zaganjamo programe, odpiramo spletne strani in iščemo po internetu.

WinKey

» Razvijalci Skylight so izhajali iz Macovega Quicksilverja. 80 Monitor / januar 2008

Za konec si oglejmo še pripomoček, ki sicer sam po sebi ni zastavljen kot nadomestek za Start Run, a kljub vsemu hitro prevzame levji delež bremena pri poganjanju programov. Večina uporabnikov že dobro

pozna bližnjice v Oknih, ki se vežejo na kombinacijo s tipko Win. V članku je bila tako večkrat omenjena kombinacija s črko R, znane pa so, denimo, še Win + D, ki prikaže namizje, in Win + E, ki požene Windows Explorer. WinKey, ki žal ni več vzdrževan, izhaja iz te zamisli in jo nadgrajuje. Kombinacijam s tipko Win lahko priredimo nove ukaze, ki nam olajšajo delo. Win + W tako lahko uporabimo za zagon Worda, Win + N za odpiranje nove pošte ter Win v kombinaciji s puščico na levo za pomanjšanje dejavnega okna. Možnosti je neskončno. Žal pa starejše tipkovnice in tipkovnice na nekaterih prenosnikih nimajo tipke Win. V takih primerih lahko naredimo »premapiranje« katere od drugih manj uporabljanih tipk, primerna kandidata sta, denimo, Caps Lock ali desni Ctrl – odvisno od vašega načina dela s tipkovnico. Premapiranje lahko opravimo s posegom v register, a to močno odsvetujemo, saj s tem lahko povzročimo precej težav, lahko pa uporabimo kakega od programov, razvitih v ta namen (denimo SharpKeys). ••• Za konec lahko poskušamo odgovoriti na vprašanje, ali je uporaba opisanih in sorodnih nadomestkov sploh smiselna. Dejstvo je, da večina uporabnikov razlike v prihranjenem času sploh ne bo opazila ali pa jih bo nova funkcionalnost celo motila pri vsakdanjem delu. A del uporabnikov, med katere lahko štejemo predvsem razvijalce in informatike, pogosto poganja različne programe in jim tako poganjanje prihrani veliko časa. Pravilo pravi, da če neki program poženete več kot dvakrat na dan, razmislite o ključni besedi v nadomestku Start Run, če pa ga poženete več kot petkrat na dan, se ga splača vezati kar na katero izmed kombi nacij tipk na tipkovnici.


NAJBOLJŠI IZDELKI

Novi preizkusi prenosnih računalnikov 84 85 86 86 87 87

MSI PR 200x Dell XPS M1330 Samsung R60plus Dell Inspiron 1520 Acer Aspire 5720-302G16 MSI EX600

Novi preizkusi laserskih tiskalnikov

88 Epson AcuLaser C3800 89 Samsung ML-1630 in SCX-4500 91 Nashuatec SP5100n

Novi preizkusi digitalnih fotoaparatov 92 94 94 95 95

Sony Alpha 700 Canon PowerShot G9 Ricoh Caplio 100GX Panasonic DMC-FZ18 Ricoh Caplio 500G Wide

Različni med enakimi Grega Šimenc e bežen pogled v klasične in spletne trgovine z zabavno elektroniko razkrije, da je trg prenosnih računalnikov kar nekako zasičen. Preštevilnih modelov različnih izdelovalcev je skorajda neskončno. Kljub množici pa so si izdelki med seboj vendarle nadvse podobni. Veliko večino poganja Intelov procesor, ki večinoma »čepi« na procesorskem naboru istega izdelovalca. Pri grafičnih vmesnikih spodnji del trga (spet) pobere Intel, zahtevnejši pa imajo grafične kartice Nvidia. Zmogljivost diska in količina pomnilnika določata cenovni razred prenosnika, a so si ti po uporabljeni tehnologiji vendarle zelo podobni (diski so magnetni, pomnilnik pa je danes brez izjeme vrste DDR2). Zasloni LCD že več let niso doživeli opaznejših sprememb, razen splošnega napredka industrije zaslonov TFT (krajši odzivni časi matrike, večji kot gledanja, ločljivost). Da o akumulatorjih sploh ne govorimo – tu že vrsto let ni vidnih sprememb, ne v vrsti (litij-ionski) ne v zmogljivostih glede na velikost uporabljenega akumulatorja. Pa vendarle na sicer tradicionalnem trgu prenosnikov tu in tam naletimo tudi na kakšno znanilko svežih idej in rešitev. Eno takih

Ž

smo zasledili na področju pomnjenja podatkov. Odkar izhaja naša revija (17 let!) in še dlje navadni prenosniki za shranjevanje uporabljajo že omenjene magnetne diske, ki so danes s premerom 2,5 palca zgolj nekaj pomanjšana različica tistih, ki jih uporabljamo v namiznih računalnikih že nekaj desetletij. A tudi tu se obetajo spremembe. Tokrat med preizkusi že pišemo o diskih SSD, med nastajanjem tega prispevka pa že preizkušamo prvi prenosnik, ki ima vgrajen tak disk z zmogljivostjo 64 GB. Poleg neslišnega delovanja govori v njihov prid tudi nizka poraba energije in odpornost proti morebitnim udarcem. Zato nestrpno pričakujemo dan, ko bodo zaradi nadaljnjega nižanja cen pomnilnika flash diski SSD prevzeli primat pri shranjevanju podatkov v naših prenosnikih. Druga novost, ki je pritegnila našo pozornost, pa je povezana z zasloni. Medtem ko se množična uporaba zaslonov OLED še nekoliko odmika v prihodnost, danes že najdemo tudi prve prenosnike z zasloni, ki namesto klasične osvetlitve s posebnimi katodno fluorescentnimi žarnicami uporabljajo (tudi v drugih branžah vse bolj razširjene) diode LED. Prednost je predvsem v manjši porabi, možnosti izdelave

» Diski SSD napovedujejo revolucijo v shranjevanju podatkov, predvsem v prenosnih napravah.

tanjšega zaslona, pa tudi enakomernejši osvetlitvi. Ne nazadnje ni povsem zanemarljiv niti okoljski vidik, saj so diode LED bolj »zelene« kot prej omenjene žarnice. Kaj pa akumulatorji? No ja, ti kar nekako stagnirajo. Resda tu in tam zasledimo to ali ono revolucionarno odkritje na področju shranjevanja električne energije, a ta odkritja povečini ne sežejo dlje od novičk v medijih. Tako se danes celotna mobilna srenja še vedno zanaša na stare dobre litij-ionske akumulatorje, ki pa so žal poglavitni krivec za to, da se predvsem teži, pa tudi velikosti prenosnikov ne uspe zni žati pod neko mejo. Monitor / januar 2008 83


NAJBOLJŠI IZDELKI PRENOSNI RAČUNALNIKI TRENUTNO JE NA LESTVICI 51 prenosnih računalnikov, od tega: • 11 lahkih, • 15 cenejših, • 25 dražjih.

PRENOSNI RAČUNALNIKI

MSI PR 200x Model PR200x so v MSI namenili predvsem poslovnim uporabnikom, ki so jim pomembni majhna teža in mere računalnika, a kljub temu dovolj visoka zmogljivost. Odlikuje ga za današnje razmere majhen 12,1-palčni zaslon ločljivosti 1280 × 800 pik, ki preseneti s svojo svetilnostjo in kontrastnostjo. Prenosnik je razmeroma razkošno opremljen, saj ima 160 GB disk, integrirano Intelovo grafično kartico, 2 GB pomnilnika. Na zunanji strani so trije priključki USB 2.0, izhodi in vhodi zvočne kartice, standardni VGA, firewire in tudi v prenosnikih malce manj vsakdanji HDMI. Med tipkama sledilne ploščice najdemo tudi že bralnik prstnih odtisov, ki nam lahko olajša varno prijavo v sistem. Zmogljivosti prenosnika lahko razširimo tudi s karticami PC Card. Za udobje pri komunikaciji so v MSI dobro poskrbeli. Poleg WiFi in LAN vmesnika in modema nam bo prišla prav tudi že v ohišje vgrajena spletna kamera.

• velikost in maso prenosnika • ceno in garancijske pogoje Ocenjevani parametri so pri različnih kategorijah različno obteženi (npr. pri cenejših prenosnikih igra cena večjo vlogo kot pri dražjih prenosnikih). Ocene so odvisne od trenutne konkurence, zato se (lahko) vrstni red najboljših zaradi spremenjenih cen ali novih modelov na tržišču iz meseca v mesec nekoliko spreminja.

Računalnik v svojem ohišju nosi tudi enega močnejših procesorjev Core 2 Duo T7300, kar se precej pozna tudi pri hitrostnih meritvah. Glede na zelo majhne mere je majhna tudi tipkovnica. Je dobra in se pod prsti ne upogiba preveč. Zelo pa nas je zmotilo to, da so slovenski znaki samo dotiskani na angleško razporeditev, ki na njej prevladuje – pa še dotisk je temno rdeče barve in so napisi zato teže vidni. Žal ima vnosna tipka (enter) posledično le enojno višino namesto v naših krajih bolj običajne dvojne. To bo za marsikoga, ki tipka desetprstno, zelo moteče. Na delovanje sledilne ploščice pa nismo imeli pripomb. Na področju meritev se malček odreže solidno. Predvsem je razveseljivo trajanje akumulatorja, saj neodvisnost doseže presenetljive štiri ure in pol. Tudi pri drugih meritvah (poslovna raba in izdelava večpredstavnih vsebin) se mlinček odreže dobro.

ime računalnika

Dell XPS M1330

preizkušeno

NOVO

Lenovo Thinkpad X61s

Vsak mesec objavimo tabelo s petimi najboljšimi iz vsake skupine.

Pozor! Pri prenosnikih se modeli tako hitro menjavajo, da nekaterih že celo pred objavo članka ni več mogoče kupiti. Največkrat je takrat že na voljo nov model z večjim diskom, hitrejšim procesorjem in podobnim. Zavedamo se, da je to za bralce moteče, vendar smo tu, žal, povsem nemočni.

Pograjati je treba priloženo programsko opremo, saj novega lastnika pričaka brez (resnega) operacijskega sistema. Nameščen je FreeDOS, a je povsem neuporaben. Ugodna prodajna cena ima torej svojo ceno. Je pa v paketu vsaj priložen CD, na katerem so gonilniki za Windows XP in Visto. Kljub vsem očitkom je to solidna izbira za tistega, ki bi rad po ugodni ceni dobil majhen, lahek in razmeroma zmogljiv računalnik. Matic Zupančič

MSI PR200x NOVO

2007/11

Portégé Dell Latitude D430 Toshiba R500-10J 2007/10

2007/10

poslovni indeks Winstone 2004

23,5

20,6

21,4

17,1

19,2

večpredstavni indeks Winstone 2004

30,4

30,4

23,9

22,2

23,2

trajanje delovanja

3:48

03:06

04:27

02:59

02:58

Zmogljivost, opremljenost, čas trajanja akumulatorja

Zmogljivost, kakovost izdelave

Mere, zaslon, trajanje akumulatorja

Izdelava, tiho delovanje, vgrajeno svetlobno tipalo

Mere, spodobna opremljenost, vgrajena optična enota

Tipkovnica

Optična enota ni priložena

Tipkovnica

Skromna zmogljivost, dokaj visoka cena, velika zunanja optična enota

Hrupna optična enota, neenakomerno osvetljen zaslon

velikost in teža za

MSI PR 200X

Poslovni indeks Winstone 2004: 21,4. Večpredstavni indeks Winstone 2004: 23,9. Trajanje delovanja: 4 ure 27 minut. Zgradba in oprema Velikost in teža Mere: 30,3 × 23,2 × 22,9 mm, 1,8 kg. Značilnosti: Intel Core 2 Duo T7300, 2 GHz, 2048 MB RAM, 160 GB disk, DVD-RW, WiFi 802.11a/b/g. Zaslon: 12,1-palčni, 1280 × 800 pik. Operacijski sistem: FreeDos. Cena: 1390 EUR. Prodaja: Acord-92, www.acord-92.si. Mere, zaslon, trajanje akumulatorja. Tipkovnica.

84 Monitor / januar 2008

proti cena (z DDV)

1.320,00 EUR

1.699,00 EUR

1.390,00 EUR

1.868,80 EUR

2.100,00 EUR

1 leto

3 leta

2 leti

3 leta

3 leta

31,8 × 23,8 × 2,2 cm, 1,8 kg

26,8 × 21,1 × 2,6 cm, 1,3 kg

30,3x 23,15 x 2,95 cm, 29,5 × 20,9 × 2,5 cm, 1,8 kg 1,36 kg

28,3 × 21,6 × 2,2 cm, 0,98 kg

tehnični podatki

Intel Core 2 Duo T7100, 1,8 GHz, 2048 MB RAM, disk 160 GB, DVD-RW, 13,3'' zaslon, 1280 × 800 pik, grafična kartica Intel GMA X3100, WLAN 802.11 a/b/g, bluetooth

Intel Core 2 Duo L7500, 1,6 GHz, 2048 MB RAM, disk 160 GB, /, 12,1'' zaslon, 1024 x 768 pik, grafična kartica Intel GMA X3100, WLAN 802.11 b/g/n

Intel Core 2 Duo T7300, 2,0 GHz, 2048 MB RAM, disk 160 GB, DVD-RW, 12,1'' zaslon, 1280 × 800 pik, grafična kartica Intel GMA X3100 GM965, WLAN 802.11 a/b/g in bluetooth

Intel Core 2 Duo, 1,2 GHz, 2048 MB RAM, disk 80 GB, ločeno, DVD-R/W, 12,1«'' zaslon, 1280 × 800 pik, grafična kartica Intel GMA 950, WLAN 802.11 a/b/g/n, bluetooth

Intel Core 2 Duo, 1,2 GHz, 2048 MB RAM, disk 160 GB, DVD±RW (DL), DVD-RAM, 12,1«'' zaslon, 1280 × 800 pik, grafična kartica Intel GMA 950, WLAN 802.11 a/b/g/n, bluetooth

prodaja

Alldea, FMC, www.alldea.si, www.fmc.si

Alterna, DISS, Mikropis, www.alterna- Acord-92, www.acordi.si, www.diss.si, www. 92.si mikropis.si

Alldea, FMC, www.alldea.si, www.fmc.si

Inea, www.inea.si

garancija mere

LAHKI PRENOSNIKI

zgradba in oprema

Tabelo z vsemi preizkušenimi modeli si lahko ogledate na www.monitor.si/testi.php.

Pri preizkusu vse prenosne računalnike, ki jih je ta hip mogoče dobiti na slovenskem trgu, razvrščamo na lestvico. Vsak mesec popravimo njihove cene, dodamo nove modele in zbrišemo tiste, ki niso več naprodaj. Pri prenosnikih ocenjujemo: • zgradbo in opremo • kakovost in ločljivost zaslona • kakovost tipkovnice in sledilne ploščice • hitrost delovanja • čas trajanja akumulatorja


PRENOSNI RAČUNALNIKI

NAJBOLJŠI IZDELKI

Dell XPS M1330 Samsung R60plus NP-R60Y NOVO

2007/12

2007/12 16,2

27,3

23,3

21,7

večpredstavni indeks Winstone 2004

24,4

26,6

36,5

27,8

27,1

01:52

02:42

04:20

02:06

01:27

Cena

Ugodna cena

Trajanje delovanja, opremljenost, tipkovnica, zelo zmogljiva grafika.

VoIP telefon, velikost diska

Kakovost ohišja in zmogljivost glede na ceno, tipkovnica

Zmogljivost, trajanje akumulatorja

Tipkovnica, ni priloženega operacijskega sistema

Zgolj 1 leto garancije

Trajanje akumulatorja

Trajanje delovanja, odpiranje optične enote, gumba ob drsni ploščici

trajanje delovanja

2006/12

CENEJŠI PRENOSNIKI

NOVO

Acer Aspire 5112 WLMi

17,8

zgradba in oprema velikost in teža za

proti cena (z DDV)

599,40 EUR

590,00 EUR

1.149,00 EUR

930,00 EUR

730,00 EUR

2 leti

2 leti

1 leto

2 leti

2 leti

mere

36,6 × 27,4 ×4,2 cm, 2,8 kg

35,8 × 25,9 × 3,4 cm, 2,6 kg

35,8 × 26,9 × 3,7 cm, 2,89 kg

35,8 × 26,9 × 2,9 cm, 3 kg

35,8 × 26,5 × 3.6 cm, 2,68 kg

tehnični podatki

Intel Celeron M 520 1,6 GHz, 1024 MB RAM, disk 80 GB, DVD-RW, 15,4'' zaslon, 1280 × 800 pik, grafična kartica Intel GMA 950, WLAN 802.11b/g

Intel Celeron M 440, 1,83 GHz, 2048 MB RAM, disk 120 GB, DVD-RW, 15,4'' zaslon, 1280 × 800 pik, grafična kartica Intel GMA 950, WLAN 802.11 b/g

Intel Core 2 Duo 2,2 GHz, 2048 MB RAM, disk 160 GB, DVD±RW (DL), 15,4«'' zaslon, 1280 × 800 pik, grafična kartica nVIDIA GeForce 8600M GT, WLAN 802.11 a/b/g/ n, bluetooth

AMD Turion 64 X2 1,6 GHz, 512 MB RAM, disk 120 GB, DVD-RW, 15,4'' zaslon, 1280 × 800 pik, grafična kartica Ati Radeon X1600, WLAN 802.11b/g

Intel Core 2 Duo T5250, 1,5 GHz, 1024 MB RAM, disk 120 GB, DVD±RW (DL), 15,4«'' zaslon, 1280 × 800 pik, grafična kartica ATI Radeon Xpress X1250, WLAN 802.11 b/g

prodaja

Alterna, Avtera, TrendNet, www.alterna-i.si, www.avtera.si, www.trendnet.si

Acord-92, www.acord92.si

Alldea, FMC, www.alldea.si, www.fmc.si

Alterna, Avtera, TrendNet, www.alterna-i.si, www.avtera.si, www.trendnet.si

Elkotex, www.elkotex.si

Lenovo ThinkPad R61

ThinkPad Dell Latitude D830 Lenovo T61

Hewlett Packard Compaq nc8430

Sony VAIO VGNN19VP

garancija

preizkušeno

2007/12

2007/10

2007/09

2007/06

2007/01

poslovni indeks Winstone 2004

23,7

22,1

21,5

21,9

20,1

večpredstavni indeks Winstone 2004

35,8

31,1

27,1

30,3

24,7

02:08

05:13

02:07

02:33

03:12

Kakovost izdelave, zmogljivost, opremljenost

Opremljenost, trajanje delovanja

Kakovost izdelave, ohišje, teža

zaslon, obilica Zmogljivost, tipkovnica Svetel programske opreme

Visoka cena

Disk bi lahko bil zmogljivejši

Cena, zmogljivost

Čas trajanja delovanja

trajanje delovanja

Poslovni indeks SYSmark 2007 (Productivity): 100. Večpredstavni indeks SYSmark 2007 (VideoCreation): 58. Trajanje delovanja: 3 ure 48 minut. Zgradba in oprema Velikost in teža Mere: 31,8 × 23,8 × 2,2 cm, 1,8 kg. Značilnosti: Intel Core Duo T7100, 1,8 GHz, 2048 MB RAM, 160 GB disk, DVD-RW, WLAN 802.11abg, bluetooth. Zaslon: 13,3-palčni, 1280 × 800 pik. Operacijski sistem: Windows Vista Home Premium. Cena: 1320 EUR. Prodaja: Alldea, www.alldea.si, FMC, www.fmc.si. Zmogljivost, opremljenost, čas trajanja akumulatorja. Tipkovnica.

Dell Inspiron 1520

poslovni indeks Winstone 2004

ime računalnika

DELL XPS M1330

MSI Megabook VR600x

Tabelo z vsemi preizkušenimi modeli si lahko ogledate na www.monitor.si/testi.php.

preizkušeno

Acer Aspire 5310301G8

DRAŽJI PRENOSNIKI

ime računalnika

Tabelo z vsemi preizkušenimi modeli si lahko ogledate na www.monitor.si/testi.php.

Dellova družina računalnikov XPS je namenjena zahtevnejšim uporabnikom, saj gre za naprave, namenjene igričarjem in večpredstavnim navdušencem. XPS M1330 je najmanjši prenosni računalnik med XPSi, v ponudbi pa nadomešča dosedanji 12-palčni model. Gre za računalnik, ki je po tehničnih značilnostih, kljub majhnim zunanjim meram (tehta manj kot dva kilograma), naphan s skoraj vsem, kar lahko danes vgradimo v prenosni računalnik, poleg tega pa so v Dellu popestrili tudi njegovo zunanjost, saj je na voljo z ohišjem v treh barvah. 13,3-palčni zaslon z ločljivostjo 1280 × 800 pik je bil v preizkušenem modelu sicer običajen, vendar pa si lahko omislimo tudi takega, ki je osvetljen z osvetlitvijo LED za svetlejšo sliko in manjšo porabo. Nad zaslonom je vgrajena spletna kamera, prenosnik pa je spodobno opremljen tudi z vmesniki: večpredstavno usmerjenost naprave kaže vmesnik HDMI, ne manjkajo pa seveda niti vmesnik firewire, dva priključka USB, vmesnik bluetooth in bralnik pomnilniških kartic, ki podpira osem različnih formatov. Zmogljivosti računalnika lahko še razširimo s karticami ExpressCard. Zmogljiva je tudi notranjost: procesor Core 2 Duo tiktaka pri 1,8 GHz, pomnilnika je 2

zgradba in oprema velikost in teža za proti cena (z DDV)

Slabša strojna opremljenost

1.749,00 EUR

1.424,00 EUR

1.699,00 EUR

1.333,00 EUR

1.270,68 EUR

2 leti

3 leta

3 leta

1 leto

2 leti

35,7 × 25,5 × 3 cm, 2,6 kg

36,1 × 26 × 3,5 cm, 2,8 kg

33,5 x 27,6 x 2,37 cm, 2,27 kg

35,8 × 25,9 × 2,8 cm, 2,7 kg

36,4 × 26,5 × 3,9 cm, 3,1 kg

tehnični podatki

Intel Core 2 Duo T7500, 2,2 GHz, 2048 MB RAM, disk 120 GB, Blu-ray R/RE, 14,1«'' zaslon, 1440 x 900 pik, grafična kartica NVIDIA Quadro NVS 140M, WLAN 802.11 a/b/g/n in bluetooth

Intel Core 2 Duo T7300, 2 GHz, 1024 MB RAM, disk 120 GB, DVD±RW (DL), 15,4«'' zaslon, 1680 × 1050 pik, grafična kartica Intel GMA X3100 GM965, WLAN 802.11 a/b/g/n, bluetooth

Intel Core 2 Duo T7300, 2,00 GHz, 1024 MB RAM, disk 120 GB, DVD-RW, 14,1'' zaslon, 1440 x 900 pik, grafična kartica Intel GMA X3100, WLAN 802.11 a/b/g/n in bluetooth

Intel Core 2 Duo, 2 GHz, 1024 MB RAM, disk 100 GB, DVD-RW, 15,4«'' zaslon, 1680 × 1050 pik, grafična kartica Ati Mobility Radeon X1600, WLAN 802.11 a/b/g, bluetooth

Intel Core Duo, 1,60 GHz, 512 MB RAM, disk 80 GB, DVD-RW, 15,4'' zaslon, 1280 × 800 pik, grafična kartica Intel GMA 945, WLAN 802.11 a/b/g

prodaja

Alterna, DISS, Mikropis, www.alterna- Alldea, FMC, www.alli.si, www.diss.si, www. dea.si, www.fmc.si mikropis.si

garancija mere

Alterna, DISS, Mikropis, www.alterna- partnerji HP, www. i.si, www.diss.si, www. hp.com/si/partnerji mikropis.si

Alterna, CHS, www.alterna-i.si, www.chs.si

Monitor / januar 2008 85


NAJBOLJŠI IZDELKI PRENOSNI RAČUNALNIKI GB, diska pa 160 GB. Optična enota seveda piše in bere DVDje, njena posebnost pa je, da nima pladnja, temveč nosilec vstavimo v režo. Grafična kartica je pri preizkušenem modelu vgrajena v sistemski nabor – gre za Intelov grafični procesor GMA X3100, v zmogljivejših različicah pa lahko izberemo tudi ločen grafični procesor. Prenosnik pa ima seveda tudi kakšno slabost. Predvsem bi izpostavili tipkovnico. Ta je na voljo le z angleškim naborom znakov, medtem ko moramo šumnike na tipke dodati z nalepkami. Tudi občutek pri tipkanju ni najboljši: Dell ima pri prenosnikih Latitude precej boljšo tipkovnico, pa tudi razporeditev tipk je boljša (bolj zvesto posnema tistega pri namiznih računalnikih). Nad sledilno ploščico, po drugi strani, nismo imeli pripomb. Prenosniku je priložen sistem Windows Vista Home Premium, poleg pa dobimo tudi osnovni pisarniški paket Microsoft Works. Za razliko od nekaterih drugih izdelovalcev Dell tudi za najnovejše modele ponuja gonilnike za Windows XP, tako da lahko v prenosnik namestimo tudi starejšo različico Oken, če to seveda želimo. Dobra zasnova se je izkazala tudi pri meritvah. Prenosnik je po meritvah zmogljivosti v svojem velikostnem razredu med boljšimi, prav tako dobro se izkaže akumulator, kar nas je pravzaprav nekoliko presenetilo. 3,5 ure delovanja v okolju Windows Vista in skoraj 4 ure v okolju Windows XP je za tako opremljen prenosnik pohvale vreden rezultat. Gre torej za vrhunski prenosnik z odličnim razmerjem med ceno in zmogljivostjo. Peter Šepetavc

ski nabor RS600ME, skupaj z grafičnim jedrom ATI Radeon Xpress X1250 pa si deli 1 GB pomnilnika. Računalnik je dovolj hiter za udobno in vsestransko delo v okolju Windows Vista, prav tako je primeren za občasno uporabo grafično zahtevnejših 3D iger in 3D programov, kar lahko preverimo pri rezultatih naših testiranj. Opremljenost prenosnika ni pretirano razkošna, na levi strani stoji eden od treh vhodov USB 2.0, dva pa sta na zadnji strani prenosnika, postavljena preblizu drug drugemu. Zraven njiju najdemo še vtičnici omrežne kartice in modema ter priklop za napajanje. Vhod za mikrofon in izhod za slušalke, razširitveno mesto ter izhod VGA pa najdemo prav tako na levi strani prenosnika. Spredaj, skrit malo niže, pa je bralnik pomnilniških kartic, ki prepozna le kartice SD in MMC. Samsung je opremljen tudi z osnovnim vmesnikom WLAN b/g, pogrešamo pa povezavo bluetooth. Zvok je dober in ne izstopa v nobeni smeri, enako velja tudi za sliko, prikazano na zaslonu, ki pa bi lahko bila za odtenek svetlejša. Akumulator po naših testih zagotavlja le 1 uro in 45 minut dela v okolju Vista in 1 uro in 27 minut v okolju XP. R60plus izhaja iz Samsungove družine notesov, namenjenih zelo širokemu krogu uporabnikov, in navdušuje z dobrim razmerjem med

zmogljivostjo in ceno, saj je cenjen na razumnih 730 evrov. Žiga Veber

Dell Inspiron 1520 Inspiron 1520 je zasnovan okoli Intelovega sistemskega nabora PM965 (Santa Rosa) in procesorja Core 2 Duo, ki deluje pri taktu 2,2 GHz. Preizkušeni sistem je imel na voljo 2 GB pomnilnika, ki ga je zelo dobro izrabil. Inspiron je dosegel enega najboljših rezultatov pri hitrostnih preizkusih s programom SYSmark 2007. Tudi grafični podsistem (nVIDIA GeForce 8600M z 256 MB grafičnega pomnilnika) se lahko pohvali z izjemno zmogljivostjo. V okolju Vista je rahlo postarani program 3DMark2001 nameril 21689 točk. 15,4palčni svetleči zaslon širokega formata ima (morda za koga skromno) ločljivost 1280 × 800 pik. Presežnikov s tem še ni konec. To, da je akumulator zmogljiv, slutimo že na oko, saj sega čez zadnji rob prenosnika. Pri preizkusu je nehal zagotavljati energijo po dobrih 4 urah. To je ob požrešnem zaslonu zelo dober dosežek. Disk premore 160 GB. Za trajnejše shranjevanje podatkov je mišljen zapisovalnik DVD±R(W). Prenosnik je dobro opremljen z

Samsung R60plus Samsung je na našem trgu novinec v boju za kupce prenosnikov, v tujini pa je že nekaj časa dovolj priljubljen, da ga sprejmemo kot dobrodošlo osvežitev. Ohišje prenosnika je dobro grajeno in tako je tudi videti. Ugled mu kazita predvsem tipki ob drsni ploščici, ki ob močnejših vibracijah povzročata nadležno brenčanje, pa tudi nasploh nista najbolj natančni in udobni za uporabo. Na problem naletimo tudi pri odpiranju optične enote, saj se ta neprijetno nasloni na podlago, na kateri stoji prenosnik. Nasploh ne deluje preveč kakovostno in je včasih tudi malce preglasna. Povsem drugače velja za tipkovnico, ki ima sicer le nizko tipko »enter«, pa tudi slovenski znaki so le dotiskani, a je čvrsta, kakovostna in prijetna. Za povrh je prevlečena z nanodelci srebrovih ionov in tako zaščitena pred razvojem bakterij in podobnih neprijetnih reči. Vsaj tako pravijo … Srce prenosnika je Intelov dvojedrni T5250, ki bije pri 1,5 GHz. Postavljen je na ATIjev procesor86 Monitor / januar 2008

DELL INSPIRON 1520

SAMSUNG R60PLUS NP-R60Y

Poslovni indeks SYSmark 2007 (Productivity): 69. Večpredstavni indeks SYSmark 2007 (VideoCreation): 54. Trajanje delovanja: 1 uro 27 minut. Zgradba in oprema Velikost in teža Mere: 35,8 × 26,5 × 3.6 cm, 2,7 kg. Značilnosti: Intel Core 2 Duo T5250, 1,5 GHz, 1024 MB RAM, 120 GB disk, WLAN 802.11 b/g. Zaslon: 15,4-palčni, 1280 × 800 pik. Operacijski sistem: Windows Vista Home Basic. Cena: 730 EUR. Prodaja: Elkotex, www.elkotex.si. Kakovost ohišja in zmogljivost glede na ceno, tipkovnica. Trajanje delovanja, odpiranje optične enote, gumba ob drsni ploščici.

Poslovni indeks SYSmark 2007 (Productivity): 130,2. Večpredstavni indeks SYSmark 2007 (VideoCreation): 81,6. Trajanje delovanja: 4 ure 3 minute. Zgradba in oprema Velikost in teža Mere: 35,8 × 26,9 × 3,7 cm, 2,89 kg. Značilnosti: Intel Core 2 Duo T7500, 2,2 GHz, 2 GB RAM, 160 GB disk, DVD±RW (DL), WLAN 802.11 a/b/g. Zaslon: 15,4-palčni, 1280 × 800 pik. Operacijski sistem: Windows Vista Home Premium. Cena: 1149 EUR. Prodaja: FMC, www.fmc.si. Trajanje delovanja, opremljenost, tipkovnica, zelo zmogljiva grafika. Zgolj 1 leto garancije.


PRENOSNI RAČUNALNIKI vmesniki in priključki. Na voljo so štirje vtiči USB 2.0, firewire, S-video ter zaporedni vmesnik, na voljo pa je tudi spletna kamera z 2 MP.). Ožičena in brezžična omrežna kartica, modem in bluetooth omogočajo povezovanje z drugimi računalniki. Nad zaslonom je vgrajena spletna kamera, na desnem boku pa bralnik pomnilniških kartic. Za razširitve je predvidena reža za kartice ExpressCard. Že tako dober vtis potrdi še tipkovnica, ki je taka, kot si jo lahko samo želimo. Dobro je vpeta, prijetna za otip, tipke se pri uporabi ravno prav ugreznejo. Sledilna ploščica je solidna, njeni tipki pa sta dovolj oddaljeni od spodnjega roba prenosnika. Naloženo je okolje Vista Home Premium, poleg tega pa še kopica Dellovih programov za lažje delo s prenosnikom. Vlado Robar

Acer Aspire 5720-302G16 Ohišje tega prenosnika deluje razmeroma kakovostno, njegov zaslon pa se odpira gladko in deluje dovolj trdno. Mnenje o kakovosti spremenimo ob prvem stiku s tipkovnico, saj se preveč upogiba, pa tudi tipke ne delujejo pre-

več čvrsto. Pristaja ji le bela barva, ki pa je občutljiva za umazanijo, podobno velja za oporo dlani in drsno ploščico. Prenosnik deluje hitro in zanesljivo, kar kažejo tudi rezultati meritev, manjka mu morda le boljša grafična kartica, za igre. Zaslon osnovne ločljivosti 1280 × 800 pik je, kar zadeva barve, soliden in dovolj svetel, da tudi pri močnejši svetlobi ni težav z berljivostjo. Moti le slaba kontrastnost, saj je včasih težko ločiti med na primer belo in svetlo sivo, tudi ko stojita druga ob drugi. USB priklopi so štirje; dvakrat po dva, vsak par pa se drži preveč skupaj. Na levi strani opazimo bralnik pomnilniških kartic (SD, xD in MS) in režo za razširitveno kartico. Optična enota in plastika okrog nje delujeta ceneno. Moti tudi dostopnost priklopa za napajanje, saj ob odprtem prenosniku le s težavo vklopimo ali izklopimo napajanje, kar je moteče in neprijetno. Ne manjkata firewire in s-video priklop za televizijo. Acer ima vgrajeno tudi spletno kamero povprečne kakovosti in ločljivosti 640 × 480 pik. Pozitivno preseneti zvok, ki so ga ob pravilnih nastavitvah sposobni iztisniti iz sebe zvočniki prenosnika. Prenosnik je zmogljiv, kakovosten in dostopen, trdijo v Acerju. Vsekakor je zmogljiv, le dlje bi lahko zdržal na baterije, pa tudi določeni deli ohišja bi lahko bili boljši in bolj kakovostni. Navsezadnje tudi cena ni pretirano ugodna, saj Acer Aspire 5720 cenijo na povprečno 1050 evrov. Ž. V.

NAJBOLJŠI IZDELKI EX600 po številu priklopov oz. vmesnikov ne izstopa iz povprečja. Tako bomo na vsaki strani našli po dve vtičnici USB, le eno režo za kartice PCMCIA, omrežni in modemski priklop, vmesnik firewire, za video pa sta na voljo S-video in izhod VGA. Poleg priklopa za mikrofon in slušalke je na voljo še dodatni avdio vhod, prav tako niso pozabili na bralnik pomnilniških kartic. Na vrhu zaslona je vgrajena še spletna kamera, ki premore ločljivost 1,3 mega pik. Za omrežno povezavo je poskrbljeno z brezžičnim omrežjem 802.11n (Draft-N), bluetooth vmesnik pa je na voljo le pri določenih različicah. Pri merjenju zmogljivosti v operacijskem sistemu Windows XP smo izmerili slabši rezultat kakor v Visti, saj v času preizkusa ni bilo na voljo uradnih gonilnikov za ta operacijski sistem. Na preizkušeni prenosnik je bil nameščen operacijski sistem Windows Vista Home Premium. Kljub majhni teži je EX600 opremljen s precej zmogljivim akumulatorjem. Glede na opremljenost zdrži dobri dve uri in pol, kar je povsem primerljivo s konkurenčnimi prenosnimi računalniki. Podobno bi lahko rekli tudi za ceno. V primerjavi z zmogljivostjo je EX600 sicer za odtenek slabši od konkurence, vendar kompaktnost in majhna teža skušata to razliko popraviti. Tadej Beravs

MSI EX600

ACER ASPIRE 5720 -302G16

Poslovni indeks SYSmark 2007 (Productivity): 93. Večpredstavnostni indeks SYSmark 2007 (VideoCreation): 78. Trajanje delovanja: 2:18. Zgradba in oprema Velikost in teža Mere: 36,6 x 27,4 x 4,2 cm, 2,8 kg. Značilnosti: Intel Core 2 Duo T7300, 2 GHz, 2048 MB RAM, 160 GB disk, WLAN 802.11 a/b/g, bluetooth, IrDa. Zaslon: 15,4-palčni, 1280 × 800 pik. Operacijski sistem: Windows Vista Home Premium. Cena: 1048,96 EUR. Prodaja: Alterna, www.alterna-i.si; Avtera, www. avtera.si; TrendNet, www.trendnet.si. Svetlost zaslona, zmogljivost. Dostopnost priklopa za napajanje, kakovost tipkovnice.

Tako kot večina ponudnikov prenosnih računalnikov ima tudi MSI v svoji ponudbi prenosne računalnike, namenjene večpredstavnim vsebinam. EX600 zaradi bogate in precej zmogljive opreme vsekakor sodi v ta razred. 15,4-palčni zaslon deluje manj prepričljivo, saj bi se za predvajanje večpredstavnih vsebin prilegel večji. Pa vendar so v MSI poudarili prenosljivosti, kar se izrazi v lepo kompaktnih merah in v primerjavi s konkurenco precej nizko težo. Ohišje je presenetljivo dovolj trdno in se ob zmerni obremenitvi ne upogiba. Nekateri prenosni računalniki s sedemnajstpalčnim zaslonom so opremljeni tudi s številsko tipkovnico. MSI se je odločil za podobno potezo, le da je pri petnajstpalčnem EX600 za to razmeroma malo prostora. Način »tlačenja« dodatnih številskih tipk jim ni najbolje uspel. Prvi kamen spotike je že ta, da je razporeditev tipk po ameriški/angleški zasnovi, šumniki pa so dodatno natisnjeni. Še bolj moteče pa so nekatere neenakomerno zožene tipke (večinoma šumniki) in desna tipka »shift«, ki je zaradi malih mer praktično neuporabna. Sledilna ploščica je ravno prav velika, prav tako gumba pod njo, ki sta lahko dosegljiva.

MSI EX600

Poslovni indeks Winstone 2004: 22,0. Večpredstavni indeks Winstone 2004: 23,4. Sysmark 2007 Overall Score: 77. Trajanje delovanja: 2 uri 36 minut. Zgradba in oprema: 8. Velikost in teža: 8. Mere: 35,8 x 25,9 x 3,3cm, 2,6 kg. Značilnosti: Intel Core 2 Duo T5250, 1,5 GHz, 2048 MB RAM, 160 GB disk, DVD-RW, WiFi 802.11a/b/g/n. Zaslon: 15,4-palčni, 1280 × 800 pik. Operacijski sistem: Windows Vista Home Premium. Cena: 990 EUR. Prodaja: Acord-92, wwww.acord-92.si. Oprema, svetel zaslon. Cena, tipkovnica.

Monitor / januar 2008 87


NAJBOLJŠI IZDELKI LASERSKI TISKALNIKI

LASERSKI TISKALNIKI

(lahko) vrstni red najboljših zaradi spremenjenih cen ali novih modelov na tržišču iz meseca v mesec nekoliko spreminja. Vsak mesec objavimo tabelo, ki vključuje najboljše štiri iz vsake skupine. Pri laserskih tiskalnikih ocenjujemo: • kakovost tiska • hitrost tiska. • ceno odtisa (črno belo in barvno), ki jo izračunamo na podlagi podatkov proizvajalca • ceno tiskalnika. • delo s papirjem • zgradbo • robustnost

Epson AcuLaser C3800

Hitrost Kakovost izpisa Opremljenost Cena izpisa Vmesniki: USB, omrežni. Velikost (razred): A4 (dražji barvni). Ločljivost: 1200 × 1200 pik na palec. Navedena hitrost: 25 strani na minuto (črnobelo), 20 strani na minuto (barvno). Tehnične lastnosti: 550 listov (predal), 150 listov (ročni podajalnik), 128 MB z možnostjo razširitve do 1 GB, PCL5/PCL6, PostScript3. Cena: 1399,73 EUR. Cena natisnjene ČB strani: 31 centov. Cena barvne strani: 178 centov. Prodaja: Avtera, www.avtera.si. Kakovost tiska, opremljenost. Težavna namestitev, cena izpisa.

Samsung ML-2570

Brother HL-2030

Konica Minolta PagePro 1350W

Canon Lasershot LBP-2900

2007/06

2007/07

2005/06

2007/02

Hitrost, cena

Cena

Preprosta namestitev, hitrost izpisa

Cena tiskalnika,Hitrost tiskanja prve strani

Glasnost

Hitrost in kakovost izpisa

Nekoliko slabši izpis bitnih slik, nima predala, glasnost zaradi ogrevanja. Nima podajalnika za posamezne liste

Kakovost izpisa bitnih slik, nima predala

cena (z DDV)

134,40 EUR

116,40 EUR

125,00 EUR

103,80 EUR

cena strani

0,030 EUR

0,026 EUR

0,029 EUR

0,039 EUR

hitrost tiska besedila

00:47

01:03

00:58

01:21

hitrost tiska poročila

00:30

00:39

00:40

00:52

tehnični podatki

A4, 24 str./min., 1200 × 600 pik/palec, 250 (predal), 32/ 32, PCL6, Post Script 3; vmesniki: vzporedni, USB 2.0; gonilniki: Windows 9x, NT, Me, 2000, XP.

A4, 16 str./min., 2400 x 600 pik/palec, 250 (predal), 8/8, GDI; vmesniki: USB ; gonilniki: Windows 2000, XP, Linux, Mac.

A4, 20 str./min., 1200 × 1200 pik/palec, 150 (pladenj), 8, GDI; vmesniki: vzporedni, USB; gonilniki: Windows 98SE, Me, 2000, XP.

A4, 12 str./min., 600 × 600 (2400 × 600 alg.) pik/palec, 150 (večnamenski podajalnik) + podajalnik za posamezne liste, 2, CAPT (GDI); vmesniki: USB; gonilniki: Windows 9x, NT, Me, 2000.

prodaja

Avtera, Lancom, www.avtera. si, www.lancom.si

Lancom, www.lancom.si

Gorenje Point, Likopris, point. gorenje.si, www.likopris.si

partnerji Canon, www.canon. si/partnerji.php

ime tiskalnika preizkušeno ocena za hitrost ocena za kakovost izpisa ocena za opremljenost ocena za ceno izpisa za proti

1200 DPI

88 Monitor / januar 2008

so valje namestili drugega na drugega in s tem res prihranili pri globini, a pridobili pri višini. Z dodatnimi predali pa mize oz. stojala za tiskalnik sploh ne bi potrebovali. Že vgrajeni predalnik shrani do 550 listov, dokupimo pa lahko še enega z dodatkom za tiskanje na obe strani. V preizkušeni model je že bil vgrajen modul za tiskanje na obe strani. Tako kot se za tiskalnik višjega cenovnega razreda spodobi, je tudi AcuLaser C3800 opremljen z omrežnim vmesnikom in klasičnim USB. Začetna nastavitev tiskalnika ni tako preprosta, kot bi pričakovali pri današnjih napravah. Ker gre za omrežno različico tiskalnika, priklop ni najbolj preprost, sama programska oprema pa nam ni preveč v pomoč. Še vedno je treba ročno ustvariti tiskalniška vrata, na tiskalniku

OSNOVNI ČB TISKALNIKI

EPSON ACULASER C3800

Epson v svoji srednje veliki ponudbi ponuja precej širok spekter laserskih tiskalnikov. AcuLaser C3800 je za stopnjo zmogljivejši od že pred leti opisanega AcuLaser C2600. Podobnosti med šibkejšim modelom in AcuLaserjem C3800 skorajda ni, saj slednji uporablja precej zmogljivejšo tehnologijo, podobna sta si le v pomanjkljivostih z gonilniki, ki jih po dobrem letu in pol še vedno niso odpravili, vendar o tem pozneje. Pri tokratnem modelu so se odločili za uporabo enoprehodne tehnologije in največjo ločljivost 1200 pik na palec, oz. 4800 z Epsonovo programsko izboljšavo »4800 RIT«. Da bi tiskalnik na pisalni mizi ne zasedel preveč prostora,

• razširljivost • enostavnost dela in morebitne težave • prijaznost gonilnikov Ocenjevani parametri so pri različnih kategorijah različno obteženi (npr. pri osnovnih tiskalnikih igra cena večjo vlogo kot pri najzmogljivejših).

Tabelo z vsemi preizkušenimi modeli si lahko ogledate na www.monitor.si/testi.php.

Pri preizkusu vse laserske tiskalnike, ki jih je ta hip mogoče dobiti na slovenskem trgu, razvrščamo na lestvico. Vsak mesec popravimo cene tiskalnikov in potrošnega materiala, dodamo nove modele in zbrišemo tiste, ki niso več naprodaj. Na tej podlagi vedno znova izračunamo ocene, ki upoštevajo kakovost tiskanja, hitrost, enostavnost dela s tiskalnikom, zgradbo, prijaznost in zmogljivost gonilnikov, ceno tiskalnika ter ceno odtisa na papir. Cena odtisa vključuje samo ceno barvila in valja, ne pa tudi grelca, prenosnega traku in ostalega morebitnega potrošnega materiala ter seveda papirja. Ocene so odvisne od trenutne konkurence, zato se

TRENUTNO JE NA LESTVICI 61 tiskalnikov, od tega: • 12 osnovnih, • 13 srednje zmogljivih, • 4 najzmogljivejši, • 25 dražjih barvnih, • 7 cenejših barvnih. Vsak mesec objavimo tabelo, ki vključuje najboljše štiri iz vsake skupine.


LASERSKI TISKALNIKI

Nashuatec SP 5100n NOVO

2006/07

Lexmark E352dn

Hewlett-Packard Laserjet P2015x

2007/01

2006/12

Enostavna namestitev, hitro in tiho delovanje, dobra opremljenost. Odlično besedilo in dobri bitni izdelki

ocena za hitrost

ocena za opremljenost ocena za ceno izpisa Obračalnik, cena izpisa

Hitrost tiska, cena izpisa

Hitrost, opremljenost, cena izpisa, vgrajen webserver za pregled nastavitev

Neenakomerno tiskanje rastrov

Glasnost

Kakovost izpisa bitnih slik, neenakomerno tiskanje rastrov, Nekoliko visoka cena izpisa vzorec v črni barvi

cena (z DDV)

701,88 EUR

1.028,30 EUR

481,10 EUR

671,95 EUR

cena strani

za

proti

0,009 EUR

0,011 EUR

0,018 EUR

0,025 EUR

hitrost tiska besedila

00:38

00:28

00:34

00:40

hitrost tiska poročila

00:26

00:19

00:23

00:26

tehnični podatki

A4, 30 str./min., 1200 × 1200 pik/palec, 500 + 100 (večnamenski podajalnik), 64/576, PCL6, PCL5e, KPDL 3, PDF direct print, Epson LQ850; vmesniki: vzporedni, USB 2.0; gonilniki: Windows 9x, NT, Me, 2000, XP.

A4, 43 str./min., 600 x 600 (1200 programsko) pik/palec, 500 (predal) + 100 podajalnik, 128/512, PCL6, PS3; vmesniki: USB 2.0, omrežni, vzporedni; gonilniki: Windows 9x, NT, Me, 2000, XP, Mac OS X 10.1+.

A4, 33 str./min., 1200x1200 pik/palec, 250 (predal) + večnamenski podajalnik, 32/160, PCL6, Postscript 3; vmesniki: vporedni, USB, omrežni; gonilniki: Windows 9x, NT, Me, 2000, XP, MacOS, Linux.

A4, 26 str./min., 1200 x 1200 pik/palec, 500 predal + 50 večnamenski, 32/288, PCL 6, PCL 5e, HP Postscript Level 3 emulation with automatic language switching; vmesniki: USB, omrežni; gonilniki: Windows 9x, NT, 2000, Me, XP, MacOS.

prodaja

Xenon forte, www.xenonforte.si

Vibor, www.vibor.si

Alterna, www.alterna-i.si

partnerji HP, www.hp.com/si/ retailpartnerji

Kyocera Mita FS-9530DN

Kyocera Mita FS-9130DN

Hewlett-Packard LaserJet 9050dn

Hewlett-Packard LaserJet 4350dtn

2006/11

2006/11

2005/02

2004/11

Opremljenost, zmogljivost, preprost za uporabo

Opremljenost, zmogljivost, preprost za uporabo

Zmogljivost, zanesljivost, opremljenost, tiho delovanje

Opremljenost, zmogljivost, hitrost

Malenkost slabši izpis bitnih slik, opazni rastri

Malenkost slabši izpis bitnih slik, opazni rastri

Opazni rastri, čas, preden prekine tiskanje

Glasno delovanje, manjše težave pri samodejni namestitvi, visoka cena

4.198,80 EUR

3.304,68 EUR

5.495,11 EUR

2.893,97 EUR

0,004 EUR

0,004 EUR

0,011 EUR

0,014 EUR

hitrost tiska besedila

00:20

00:25

00:25

00:25

hitrost tiska poročila

00:13

00:19

00:18

00:18

tehnični podatki

A3, 51 str./min., 1800x600 pik/palec, 2 x 500 listov (predal) + 200 listov (večnamenski podajalnik - tudi zaprt), 64/576 MB, PCL 6, PCL 5e, KPDL3 (Postscript 3), HP7550A, IBM - X24E, Epson LQ850, Diablo 630; vmesniki: omrežni, vzporedni, USB, ; gonilniki: Windows 9x, NT, 2000, Me, XP, MacOs.

A3, 40 str./min., 1800x600 pik/palec, 2 x 500 listov (predal) + 200 listov (večnamenski podajalnik - tudi zaprt), 64/576 MB, PCL 6, PCL 5e, KPDL3 (Postscript 3), HP7550A, IBM - X24E, Epson LQ850, Diablo 630; vmesniki: omrežni, vzporedni, USB, ; gonilniki: Windows 9x, NT, 2000, Me, XP, MacOs.

A3, 50 str./min., 600 × 600 (1200 programsko) pik/palec, 2 × 500 listov (predal) + 100 listov (večnamenski podajalnik), 128 MB/512 MB MB, PCL 6, PCL 5e, Postscript 3, PDF; vmesniki: vzporedni, omrežni; gonilniki: Windows XP, 9x, NT 4.0, 2000, Me, MacOS , OS/2 , Linux , Novell NetWare 3.x, 4.x, 5.x, .

A4, 52 str./min., 1200 × 1200 pik/palec, 2 × 500 (predal) + 100 (večnamenski podajalnik), 96/512, PCL 6, PCL 5e, Postscript 3, PDF; vmesniki: vzporedni, omrežni, USB; gonilniki: Windows 9x, NT, 2000, Me, XP, MacOs.

prodaja

Xenon forte, www.xenonforte.si

Xenon forte, www.xenonforte.si

partnerji HP, www.hp.com/si/ retailpartnerji

partnerji HP, www.hp.com/si/ retailpartnerji

ime tiskalnika preizkušeno

SREDNJE ZMOGLJIVI ČB TISKALNIKI

ocena za kakovost izpisa

Tabelo z vsemi preizkušenimi modeli si lahko ogledate na www.monitor.si/testi.php.

Nekateri izdelovalci strojne opreme so spoznali, da je zunanji videz naprave lahko pri številnih kupcih (četudi ne gre za predstavnice nežnejšega spola) odločilen dejavnik pri nakupu izdelka. Eden prvih, ki je že zdavnaj dojel to zakonitost, je bil Apple. Zato ne preseneča, da je s Samsungom sklenil dogovor, da bo do novega leta v svojih trgovinah ekskluzivno prodajal laserski tiskalnik ML-1630 in lasersko večnamensko napravo SCX-4500, ki se s skrbno dovršenim zunanjim videzom lepo podata k Macu. Doslej je namreč veljalo, da so tako rekoč vsi tiskalniki in sorodne naprave, še posebej laserske, grdi. Kot kaže, pa ekskluziva ne velja povsod, saj v Sloveniji oba modela prodajajo številne trgovine, Applove pa sploh ne. V elegantno črnino odeta ML-1630 in SCX4500 z gladko in svetlečo povrhnjico še najbolj spominjata na kak videorekorder, ki ga priključimo na TV. Tiskalnik je visok le 12 centime-

preizkušeno

Kyocera Mita FS-2000D

NAJZMOGLJIVEJŠI ČB TISKALNIKI

Samsung ML-1630 in SCX-4500

ime tiskalnika

Tabelo z vsemi preizkušenimi modeli si lahko ogledate na www.monitor.si/testi.php.

ročno nastavljati naslov IP itd. Precej begajoče in zamudno za laične uporabnike. Večji podvig predstavlja tudi prepričevanje gonilnikov, da ima tiskalnik dejansko dodatno vgrajen modul za tiskanje na obe strani. Pohvalna razlika v primerjavi s slabšim modelom pa je precej tiho delovanje med samim tiskanjem, po tiskanju pa se zelo hitro spravi v stanje pripravljenosti in postane dobesedno neslišen. Epson navaja, da zmore tiskalnik natisniti po petindvajset strani na minuto, žal smo jih našteli precej manj, le 18 na minuto. Predvsem zaradi pogostega kalibriranja, ki se skoraj vedno zažene po končanem tiskanju, pri daljšem delu pa tudi vmes. Barvno poslovno poročilo natisne v dvainštiridesetih sekundah, kar je primerljivo s konkurenčnimi tiskalniki, precej hiter pa je tudi modul za tiskanje na obe strani, saj za sedemindvajset strani poslovnega poročila porabi le slabih štirideset sekund več, torej dve minuti in dvanajst sekund, to pa je primerljivo tudi z nekaterimi dražjimi konkurenti. AcuLaser C3800 ponuja tudi način hitrega oz. ekonomičnega tiskanja besedila, ki pa na koncu izpade slabše kot izdelki iz matričnega tiskalnika. Kakovost barvnega izpisa je zaradi večje ločljivosti temu primerna. Barvni prelivi so lepo mehki, pa tudi raster je zelo malo viden. Morda so barve za odtenek pretemne, v postscriptnem načinu pa malce blede. Na žalost smo imeli tudi tokrat težave pri tiskanju bitne slike s posnemanjem postscripta. To priča o površno spisanih gonilnikih. AcuLaser ima glede na opremljenost še kar ugodno ceno, za ceno izpisa pa tega ne moremo trditi. Za črno-beli izpis bomo po podatkih izdelovalca odšteli 0,031 evra na stran, pri barvnem izpisu pa kar 0,178 evra. Tadej Beravs

NAJBOLJŠI IZDELKI

ocena za hitrost ocena za kakovost izpisa ocena za opremljenost ocena za ceno izpisa za proti cena (z DDV) cena strani

Monitor / januar 2008 89


NAJBOLJŠI IZDELKI LASERSKI TISKALNIKI

ime tiskalnika preizkušeno

Konica Minolta MagiColor 2500W

Samsung CLP-300

Samsung CLP-650N

Nashuatec C 7521n

2007/01

2007/01

2007/09

2007/03

Kakovost izpisa, cena tiskalnika

Mere tiskalnika, nizka cena ti- Hitrost, cena črno-beleskalnika, kakovost izpisa ga izpisa

Hitrost barvnega izpisa, nima predala

Cena izpisa

CENEJŠI BARVNI TISKALNIKI

Tabelo z vsemi preizkušenimi modeli si lahko ogledate na www.monitor.si/testi.php.

DRAŽJI BARVNI TISKALNIKI

ocena za hitrost

Tabelo z vsemi preizkušenimi modeli si lahko ogledate na www.monitor.si/testi.php.

trov, večnamenska naprava 16 in pol, poseben pečat pa jima dajejo za dotik občutljivi gumbi in zaslon na prednji strani, ki svetijo v modri barvi. Majhne mere terjajo svoj davek, zato je v obe napravi vgrajen predal z razmeroma skromno zmogljivostjo sto listov, podajalnika pa sploh ni, tako da lahko v Samsung naložimo najmanj papirja v celotnem razredu osnovnih črno-belih tiskalnikov oz. večnamenskih naprav. Nenavadno je, da nobene izmed naprav ni moč ugasniti z gumbom na prednji strani, ko je predal prazen, saj nas takrat z grafiko in piskanjem (ki lahko postane nadležno) opozarjata na pomanjkanje papirja. Hitrost tiska je za obljubljenimi 16 stranmi besedila zaostala za dve strani na minuto, kar ni pretirana goljufija. A že obljuba je postavljena razmeroma nizko, saj celo Samsung ponuja precej cenejše tiskalnike, ki dosežek ML-1630 prekosijo za več kot 50 odstotkov, pa tudi SCX4500 ima precej hitrejših konkurentov. Posebej velja poudariti, da je tiskalnik eden najhitrej-

ocena za kakovost izpisa ocena za opremljenost ocena za ceno izpisa za proti cena (z DDV)

Veliko razširitvenih možnosti, hitrost, cena

Pretemni črno-beli prehodi, ni Premočne in pretemne barve enote za dvostranski tisk

249,90 EUR

212,40 EUR

452,40 EUR

475,00 EUR

cena ČB strani

0,012 EUR

0,007 EUR

0,008 EUR

0,008 EUR

cena barvne strani

0,070 EUR

0,045 EUR

0,064 EUR

0,068 EUR

hitrost tiska besedila

00:55

01:05

00:56

00:37

hitrost tiska poročila

01:30

02:10

00:41

01:24

tehnični podatki

A4, 20 str./min., 2400 x 600 pik/ palec, 200 (podajalnik), 32, GDI; vmesniki: USB; gonilniki: Windows 9x, Me, NT, 2000, XP, MacOS.

A4, 16 str./min., 2400 x 600 pik/ palec, 150 (predal), , GDI; vmesniki: USB; gonilniki: Windows 3.1x, 9x, NT, 2000, XP, MacOS, Linux.

A4, 24 str./min., 2400 x 600 pik/ palec, 250 (predal) + 100 (večnamenski podajalnik), 256/512, GDI, PCL6, PostScript; vmesniki: USB, omrežni, vzporedni; gonilniki: Windows 9x, 2000, XP, MacOS, Linux.

A4, 21 str./min., 1200 × 1200 pik/palec, 530 (predal) + 100 (večnamenski podajalnik), 128/512, PCL5c, PCL 6, PostScript 3; vmesniki: USB, omrežni; gonilniki: Windows 9x, Me, NT, 2000, 2003, MacOS, Linux, Solaris, NetWare, AIX.

prodaja

Gorenje Point, Likopris, point. gorenje.si, www.likopris.si

Avtera, Lancom, www.avtera. si, www.lancom.si

Avtera, Lancom, www.avtera. si, www.lancom.si

Vibor, www.vibor.si

Nashuatec SP C811dn

Hewlett-Packard Color LaserJet 4700dtn

Xerox Phaser 6360DN

Konica Minolta Bizhub C252P

2007/06

2006/01

2007/07

2006/10

Hitrost, cena, cena ČB izpisa

Hitrost, opremljenost, tiho delovanje. Zelo dobra kakovost barvHitrost tiska, velikost tinega tiska. Pravilnost barv (pri tisku v PS). Prilagojenost tiskanju na skalnika svetleč papir

SAMSUNG ML-1630

Hitrost Kakovost izpisa Opremljenost Cena izpisa Vmesniki: USB 2.0. Velikost (razred): A4 (osnovni ČB tiskalniki). Ločljivost: 1200 × 600 pik na palec (2400 programsko). Navedena hitrost: 16 strani na minuto. Tehnične lastnosti: 100 listov (predal); PCL6. Cena: 199 EUR. Cena natisnjene ČB strani: 3,7 centa. Prodaja: Kimtec, www.kimtec.si. Lep zunanji videz, majhne mere, tiho delovanje. Počasno tiskanje, odtis besedila, majhen predal za papir.

ime tiskalnika preizkušeno ocena za hitrost ocena za kakovost izpisa ocena za opremljenost ocena za ceno izpisa za

proti cena (z DDV)

1200 DPI

90 Monitor / januar 2008

Kakovost odtisa, obojestranski tisk, tiskanje daljših napisov

Glasno delovanje, dolge pre- Dvostranski tisk je počasen kinitve med tiskanjem večjega (pri modelih, ki imajo vgrajen števila dokumentov obračalnik)

Glasnost, kakovost bitnih odtisov

Hitrost

4.721,00 EUR

3.745,52 EUR

1.337,00 EUR

3.504,00 EUR

cena ČB strani

0,007 EUR

0,019 EUR

0,012 EUR

0,007 EUR

cena barvne strani

0,082 EUR

0,107 EUR

0,070 EUR

0,045 EUR

hitrost tiska besedila

00:33

00:38

00:28

00:46

hitrost tiska poročila

00:23

00:26

00:23

00:42

tehnični podatki

A3+, 40 str./min., 600 × 600 pik/ palec, 2×550 (predal) + 100 (večnamenski podajalnik), 256/512, PCL 5c, PCL 6, RPCS, Postscript 3; vmesniki: USB, omrežni; gonilniki: Windows 9x, Me, NT, 2000, MacOS, Linux, Solaris, NetWare, AIX.

A4, 31 str./min., 600 x 600 (ImageRet 3600) pik/palec, 1500 (4 predali) + 100 (večnamenski podajalnik), 288/544, PCL6, PCL5c, Postscript 3 (posnemanje); vmesniki: vzporedni, omrežni; gonilniki: Windows 9x, NT, 2000, XP, MacOS.

A4, 42 str./min., 2400 × 600 pik/ palec, 550 (predal) + 150 (večnamenski podajalnik), 256/1024, PostScript 3, PCL 5c; vmesniki: USB, omrežni; gonilniki: Windows® 2000/XP/2003 Server, Vista Mac OS® 9.x/X version 10.2 and higher, Novell NetWare® 5.x/6.5, Linux Red Hat, Fedora, SUSE.

A3+, 25 str./min., 600 x 1800 (programsko 9600) pik/palec, 850 (predal) + max, 3350, 1024, PostScript 3, PCL 6, PDF 1.4 (s trdim diskom), JPEG/TIFF Direct Print (s trdim diskom); vmesniki: vzporedni, USB, omrežni; gonilniki: Windows Server 2003, XP, 2000, NT4 (SP6+), Me, 98SE, Mac OS 9 (v9.1+), Mac OS X (v10.2+), Red Hat Linux 9+, SuSE Linux 8.2+.

prodaja

Vibor, www.vibor.si

partnerji HP, www.hp.com/si/ retailpartnerji

Panna, www.panna.si

Gorenje Point, Likopris, point. gorenje.si, www.likopris.si


LASERSKI TISKALNIKI ših pri izpisu rastrskih in vektorskih slik. Med delovanjem nam razen prej omenjene težave z ugašanjem napravi nista povzročali nobenih težav, upravljanje je preprosto, tiskanje pa tiho. Gonilniki so na voljo za Windows, Linux in, kajpak, Mac OS X. Še beseda o zaslonu: lep je, vendar pri tiskalniku … neuporaben. Podobno kot pri hitrosti smo bili tudi pri kakovosti zelo zadovoljni z odtisom rastrskih in vektorskih slik, nekoliko manj pa z odtisom navadnega besedila. Sicer je besedilo še vedno zadovoljive kakovosti, vendar ne doseže ravni najboljših sošolcev v razredu, še posebej, če si ga ogledamo pod lupo, ko so lepo vidne »zareze« na robovih črk in številk. Ker velika večina uporabnikov črno-belih tiskalnikov tiska predvsem besedilo, si Samsung kljub natančnemu izpisu grafik ne zasluži najvišje ocene pri merjenju kakovosti odtisa.

Zanimivo, da je boljši odtis besedila dosegel tiskalniški del naprave SCX-4500, malenkost slabše pa se je odrezal pri grafiki. Bolj nas je seveda zanimalo, kako se je večja od naprav izkazala pri optičnem branju. Medtem ko predvsem pri prebiranju besedila in tudi barvnih dokumentov nismo imeli pripomb, se je naprava slabše obnesla pri črno-belih dokumentih, ki so bili pretemni. Hitrost branja je dobra: pri barvnem dokumentu traja pol minute, pri sivinskem 13 sekund, pri črno-belem pa le sedem. Enote za faks naprava nima. ML-1630 in SCX-4500 sta najbrž res miss laserskega tiskanja, optičnega branja in fotokopiranja, na testu inteligence pa se nista ravno uvrstila med člane druščine Mensa (kdo bi pomislil na kaj takega?!). Primerna sta predvsem za izpostavljena mesta, na katerih lično oblikovano ohišje naredi vtis na mimoidoče, npr. za sterilne Applove trgovine ali prodajalne modnih oblačil (hm, ampak kaj bi tam z njima tiskali in fotokopirali?). V skriti domači kabinet zaradi slabega razmerja cena-kakovost ne sodita, vendar smo zaradi ugotovitve iz uvodnega dela članka trdno prepričani, da bosta vendarle osvojila srca nadpovprečno velikega števila kupcev. Matjaž Horvat

NAJBOLJŠI IZDELKI najst sekund, kar je odličen rezultat. Med daljšim tiskanjem se vsake toliko za hip ustavi, a se to očitno ne pozna preveč na hitrosti izpisa. Kakovost tiska je nekako povprečna. Besedilo je seveda solidno, tako kot pri večini zmogljivejših laserskih tiskalnikov, grafika pa po pričakovanjih nič posebnega. Gonilniki so preprosti in prijazni do uporabnika. Kljub enemu zapletu s papirjem (listi so se zagozdili), ki se nam je zgodil, lahko enako trdimo za delo s tiskalnikom. Cena tiskalnika ni nizka, zanj bomo odšteli 1023 evrov. Za tak denar že dobimo dokaj zmogljiv barvni tiskalnik, pri katerem pa bo cena izpisa višja (pri SP5100n bomo odšteli 1,1 centa na natisnjeno stran), tiskalnik pa bo po vsej verjetnosti počasnejši. Nashuatec je torej dobra odločitev za pisarne, v katerih ne potrebujejo barvnega tiska (oziroma že imajo tiskalnik zanj) in kjer sta pomembnejši hitrost in cena izpisa. Jure Forstnerič

Nashuatec SP5100n

SAMSUNG SCX-4500

Hitrost Kakovost izpisa Opremljenost Cena izpisa Vmesniki: USB 2.0. Velikost (razred): A4 (osnovni ČB). Ločljivost: Tiskanje – 600 × 600 pik na palec, optično branje – 600 × 600 pik na palec. Navedena hitrost: 16 strani na minuto. Tehnične lastnosti: 100 listov (predal); PCL6. Cena: 299 EUR. Cena natisnjene ČB strani: 3,7 centa. Prodaja: Kimtec, www.kimtec.si. Lep zunanji videz, majhne mere, tiho delovanje, hitro branje. Počasno tiskanje, kakovost prebranih črnobelih dokumentov.

1200 DPI

Čeprav se po trditvah izdelovalcev trg zmogljivejših črno-belih laserskih tiskalnikov krči zaradi barvnih različic, ostajajo prvi pomemben del marsikatere pisarne. Nashuatecov SP5100n je standarden predstavnik teh delovnih strojev. Predal na spodnji strani ima zmogljivost 500 listov, dodatnih sto pa prenese podajalnik. Kupimo lahko tudi do tri dodatne predale in v vsakega spravimo dodatnih 500 listov. Tiskalnik nima enote za tiskanje na obe strani, lahko pa si omislimo zunanjo. Priporočena zmogljivost na mesec je konkretnih 200.000 strani. SP5100n je z dobrimi štiridesetimi stranmi na minuto najhitrejši v svojem razredu (nazivna hitrost je sicer 43 strani na minuto). Prvo stran natisne v vsega šestih sekundah, preprosto besedilo pa v slabi polovici minute (v osemindvajsetih sekundah). Devet strani dolgo poslovno poročilo v obliki DOC natisne v devetnajstih sekundah, trikratni tisk istega poročila pa vzame le 44 sekund. Hitrost tiska grafike je bolj povprečna, a nikakor ne počasna (čeprav ti tiskalniki niti niso namenjeni temu). Za veliko bitno sliko potrebuje dvanajst sekund, za Corelov izdelek pa deset sekund. Za dvajset strani formata PDF potrebuje dve sekundi manj od ene minute, Monitorjevo naslovnico v enakem formatu natisne v hitrih trinajstih sekundah. Najbolj merodajen je tisk dolgega, petdeset strani obsegajočega besedila, zanj si vzame minuto in osem-

NASHUATEC SP5100N

Hitrost Kakovost izpisa Opremljenost Cena izpisa Vmesniki: USB, omrežni, vzporedni. Velikost (razred): A4 (srednje zmogljivi črno-beli). Ločljivost: 600 × 600 pik na palec. Navedena hitrost: 43 strani na minuto. Tehnične lastnosti: 500 listov (predal) + 100 listov (podajalnik), PCL6, PostScript3; 128 MB. Cena: 1028,30 EUR. Cena natisnjene ČB strani: 1,1 centa. Prodaja: Vibor, www.vibor.si. Hitrost, cena izpisa. Glasnost.

1200 DPI

Monitor / januar 2008 91


NAJBOLJŠI IZDELKI DIGITALNI FOTOAPARATI

DIGITALNI FOTOAPARATI

TRENUTNO JE NA LESTVICI 79 fotoaparatov, od tega: • 12 zmogljivih • 26 kompaktnih • 41 žepnih Vsak mesec objavimo tabelo s štirimi najboljšimi iz vsake skupine.

Pri preizkusu vse digitalne fotoaparate, ki jih je ta hip mogoče dobiti na slovenskem trgu, razvrščamo na lestvico. Vsak mesec popravimo njihove cene, dodamo nove modele in zbrišemo tiste, ki niso več naprodaj. Pri digitalnih fotoaparatih ocenjujemo: • tehnično zmogljivost • kakovost fotografij

• geometrijsko pravilnost fotografij • zasnovo, velikost in maso ohišja • enostavnost in preglednost nastavitev Ocene so odvisne od trenutne konkurence, zato se (lahko) vrstni red najboljših zaradi spremenjenih cen ali novih modelov na tržišču iz meseca v mesec nekoliko spreminja.

Sony Alpha 700

da je faktor povečave goriščnice enak kot pri cenejši »alfa sestri«, torej 1,5. Za razliko od tipala tipa CCD, kakršen je v rabi pri Alphi 100, so se tu odločili za tehnologijo CMOS, enako (oziroma zelo podobno) tipalo naj bi uporabili tudi pri Nikonu za model D300. Čeprav se tipalo hvali z visoko ločljivostjo, je šuma zelo malo, tudi pri višjih vrednostih ISO. Te gredo vse do 6400, res malo šuma sicer opazimo pri ISO 1600, pri daljših časih ekspozicije še Majhna globinska ostrina nam pride prav, kadar želimo nemalenkost prej. A tu močno nastopi pro- » koga (ali nekaj) ločiti od okolice. To pa najlaže dosežemo s SLRjem in ročnimi nastavitvami. Zaslonka 1,4, čas osvetlitve gramska oprema aparata, ki ima dvosto1/100, ISO 640. penjsko zmanjševanje šuma. Analogno-digitalni pretvornik je na istem vezju kot tipalo, kaj koristnih podatkov in podrobnosti. Tudi sicer smo dobili občutek, da aparat tako da se večina šuma odpravi, še preden pride signal do slikovnega procesorja (ta je tudi nov malce pretirava pri stiskanju slik v format in nosi neposrečeno ime »Bionz«). To pomeni, da JPEG. Dodano ima funkcijo »Dynamic Range vpliva tudi na slike, posnete v formatu RAW. V Optimizer«, ki lahko ločeno obdela posamezsamem procesorju pa lahko uporabimo funkci- ne dele slike, torej popravi pretemne in prejo za še dodatno odstranjevanje šuma. Na ža- svetle dele. Funkcija ima tri stopnje, seveda pa lost se pri vsej tej obdelavi lahko zgubi tudi ne- ne more nadoknaditi pomanjkljivih podatkov.

Čeprav sta Sony in Konica Minolta leta 2005 napovedala skupni razvoj in proizvodnjo digitalnih zrcalnorefleksnih fotoaparatov, se račun ni izšel. Konica Minolta je tako v začetku lanskega leta oznanila, da namerava zaradi prevelikih izgub celotni fotografski oddelek prepustiti Sonyju. Prvi Sonyjev digitalni SLR, model Alpha 100, je bil tako nekakšen naslednik Minoltinega modela 5D, končno pa smo dočakali tudi zamenjavo za model 7D. Alpha 700 se uvršča razred više kot model 100, namenjena je tako profesionalnim uporabnikom kot zahtevnejšim ljubiteljem. Gre torej za konkurenco modelom Canon Eos 40D in prihajajočima Nikon D300 in Olympus E-3 (novi fotoaparat tega ranga pa naj bi v začetku naslednjega leta pokazal tudi Pentax). Osnova aparata je novo tipalo, ki premore dobrih 12 milijonov pik, njegova velikost (23,5 × 15,6 mm) pomeni,

Canon PowerShot S5 IS

Panasonic Lumix DMCFZ8

Canon PowerShot A720IS

Sony Cybershot DSC-H9

2007/12

2007/07

2007/11

2007/07

za

Macro, svetlobna jakost objektiva

Objektiv, umirjevalnik slike, ročne nastavitve, zapis RAW

Razpon goriščnih razdalj, Cena, stabilizator slike, ročne prepoznavanje obrazov, umirnastavitve jevalnik slike, nočno slikanje, ročne nastavitve

proti

Občutljivost na šum pri večjem ISO, ni zapisa RAW

Ostrina pri večjih občutljivostih

Občasno nenatančna avtomatika

Upravljanje bi bilo lahko enostavnejše

415,20 EUR

346,29 EUR

248,40 EUR

484,00 EUR

8,00

7,20

8,00

8,00

ime fotoaparata preizkušeno

kakovost

SONY ALPHA 700

Kaj: Zrcalnorefleksni digitalni fotoaparat z izmenljivimi objektivi. Ločljivosti: 4288 × 2856 (le RAW), 4272 × 2848, 3104 × 2064 , 2128 × 1424. Tipalo: Efektivno 12,24 milijona pik. Velikost in vrsta tipala: 23,5 × 15,6 mm, CMOS, faktor povečave goriščnice 1,5. Izdeluje: Sony, www.sony.com. Prodaja: Partnerji Sony, www.sony.si. Cena: 1399,90 EUR (ohišje in objektiv 17-80 1459,89 EUR). Kakovost ohišja, visoka ločljivost, majhen šum, kakovosten LCD. Ni živega ogleda slike, pretirana programska obdelava slike v fotoaparatu.

92 Monitor / januar 2008

cena (z DDV) efektivna ločljivost tipala v mil. pik mere

tehnični podatki

prodaja

117 × 80 × 77,7 mm, 450 g

113 × 72 × 79 mm, 310 g

97,3 × 67 × 49,1 mm, 200 g

109 × 83 × 86 mm, 554 g

Vrsta pomnilnika (priloženo): SD/SDHC/MMC (32 MB); zaslon LCD: 63 mm; objektiv: 36–432 mm (ekvivalent leica); svetlobna jakost: 2,7– 3,5; čas osvetlitve: 1/3200– 15 s; ISO: samodejna, 80, 100, 200, 400, 800, 1600; ostrenje: 0 m–neskončno; makro: 0 cm–50 cm; belina: samodejna, prednastavitve (6), zajem; doseg bliskavice: 5,2 m; ročno nastavljanje zaslonke/časa: da/da

Vrsta pomnilnika (priloženo): SD (27 MB); zaslon LCD: 63 mm; objektiv: 36–432 mm (ekvivalent leica); svetlobna jakost: 2,8–3,3; čas osvetlitve: 1/2000–60 s; ISO: samodejna, 80, 100, 200, 400, 800, 1250, 3200; ostrenje: 0,3 m–neskončno; makro: 5 cm–30 cm; belina: samodejna, prednastavitve (5), zajem; doseg bliskavice: 6 m; ročno nastavljanje zaslonke/ časa: da/da

Vrsta pomnilnika (priloženo): SD/SDHC/MMC (16 MB); zaslon LCD: 63 mm; objektiv: 35–210 mm (ekvivalent leica); svetlobna jakost: 2,8– 4,8; čas osvetlitve: 1/2500– 15 s; ISO: samodejna, 80, 100, 200, 400, 800, 1600; ostrenje: 0,45 m–neskončno; makro: 1 cm–50 cm; belina: samodejna, prednastavitve (7), zajem; doseg bliskavice: 3,5 m; ročno nastavljanje zaslonke/časa: da/da

Vrsta pomnilnika (priloženo): notrani + Memorystick PRO DUO (31 MB); zaslon LCD: 76 mm; objektiv: 31–465 mm (ekvivalent leica); svetlobna jakost: 2,7–4,5; čas osvetlitve: 1/4000–30 s; ISO: samodejna, 80, 100, 200, 400, 800, 1600, 3200; ostrenje: 0,5 m–; makro: 2 cm–50 cm; belina: samodejna, prednastavitve (6); doseg bliskavice: 9,8 m; ročno nastavljanje zaslonke/časa: da/da

Avtera, www.avtera.si

PC Hand, www.pchand.si

Avtera, www.avtera.si

Partnerji Sony, www.sony.si

ZMOGLJIVI FOTOAPARATI

zasnova aparata

Tabelo z vsemi preizkušenimi modeli si lahko ogledate na www.monitor.si/testi.php.

tehnična zmogljivost


DIGITALNI FOTOAPARATI

Panasonic DMC-LX2

Canon PowerShot A570 IS

2007/07

2007/07

2007/07

Zum, ročne nastavitve

Objektiv, umirjevalnik slike, ročne nastavitve, zapis RAW

Umirjevalnik slike, ročne nastavitve, iskalo, možnost rabe predleč, zaznavanje obrazov

Zelo široki kot zajema, ergonomija, AAA baterije ali litijev akumulator, svetlobna jakost in popačenje objektiva

Nima optičnega iskala, digitalni šum pri večjih ločljivostih

Nima optičnega iskala, ostrina pri večjih občutljivostih

Digitalni šum pri večjih občutljivostih

Visoka cena, dodatno iskalo le kot opcija, šum pri ISO 400 in več.

169,00 EUR

423,69 EUR

213,60 EUR

551,00 EUR

8,10

9,98

7,00

10,00

104 × 64 × 25 mm, 172 g

106 × 56 × 26 mm, 220 g

90 × 64 × 43 mm, 175 g

111,6 × 58 × 25 mm, 220 g

Ricoh Caplio GX100 NOVO

tehnična zmogljivost

KOMPAKTNI FOTOAPARATI

kakovost

Tabelo z vsemi preizkušenimi modeli si lahko ogledate na www.monitor.si/testi.php.

Canon je predstavil prestolonaslednika serije PowerShot, PowerShot G9. Na prvi pogled se skoraj ne razlikuje od predhodnika, opazimo večji zaslon in obroč okrog objektiva v črni barvi. Ko pa aparat primemo v roke, vidimo, da po zaslugi spremenjenega držala in mesta, na ka-

preizkušeno

Samsung S850

ŽEPNI FOTOAPARATI

Canon PowerShot G9

ime fotoaparata

Tabelo z vsemi preizkušenimi modeli si lahko ogledate na www.monitor.si/testi.php.

Zahtevnejšim uporabnikom tako priporočamo uporabo formata RAW, pri katerem imajo bistveno več vpliva na končno fotografijo. Sicer so fotografije odlične kakovosti, povsem konkurenčne drugim aparatom tega ranga. Barve so odlične, enako velja za kontraste, kot smo že povedali, je šuma zelo malo. Zelo prav pride tudi stabilizator slike, ki je vgrajen v sam aparat in tako deluje z vsemi objektivi, zato so lahko ti nekoliko cenejši. Ohišje je že pri cenejši Alphi odlično, tu je še boljše. Ergonomija je zelo dobra, aparat brez težav uporabljamo tudi dlje časa. Sprožilec je razmeroma mehak, sprva smo mimogrede naredili tudi kako fotografijo preveč. Razporeditev tipk spominja na starejšo Minolto 7D, in čeprav je tu eno vrtljivo kolesce manj (najdemo le eno na desni strani, z njim menjavamo med načini zajema), se zelo hitro pride do vseh pomembnejših funkcij. Zadaj najdemo velik, 3-palčni zaslon LCD, ki se hvali z ločljivostjo 922.000 pik, kar je v resnici ločljivost 640 × 480 (izračun sicer pokaže trikrat nižjo vrednost, v Sonyju tako dodajo še × RGB, torej krat tri). Zaslon je res odličen, dobro se izkaže tako med ogledom fotografij kot pri delu na menujih. V Sonyju se žal niso odločili za funkcijo »Live View«, kakršno poznajo vsi konkurenčni aparati. In čeprav si še pred kratkim ne bi upali pomisliti na kaj takega, moramo vseeno zapisati: škoda. Hitrost petih slik na sekundo je solidna, a ne izstopajoča. Samodejno ostrenje je hitro in natančno, v rabi je enajst ostritvenih točk, sredinska premore kar pet tipal (dve navpični in tri vodoravne). Poleg reže za pomnilniške kartice CF najdemo tudi režo za Sonyjeve kartice Memory Stick Duo. Žal moramo na menuju določiti, katero kartico želimo uporabiti, ko se ta napolni, pa aparat ne zna sam preklopiti. Za ogled slik na novih televizorjih HD so dodali tudi izhod HDMI (poleg video out in USB 2.0). Cena skupaj z objektivom DT 18-70 F3,5-5,6 je 1459,90 evra, kar je malce manj, kot stane Canonov EOS 40D. Cena je zelo solidna, več pomislekov pa bi lahko imeli le glede števila različnih objektivov in dodatkov. V tem cenovnem razredu se hkrati z aparatom prodaja tudi »sistem«, ki ga Sony šele uveljavlja (trenutno je na voljo 19 objektivov, hkrati z Alpho 700 so predstavili še tri). A Sony naj bi že načrtoval aparat še višjega razreda, tako da lahko računamo tudi na nove objektive in dodatke. Jure Forstnerič

NAJBOLJŠI IZDELKI

zasnova aparata za

proti cena (z DDV) efektivna ločljivost tipala v mil. pik mere

Vrsta pomnilnika (priloženo): Vrsta pomnilnika (priloženo): SD/MMC (64 MB); zaslon notranji + SD (20 MB); zaslon LCD: 64 mm; objektiv: 28– LCD: 63 mm; objektiv: 38– 112 mm (ekvivalent leica); 190 mm (ekvivalent leica); svetlobna jakost: 2,8–4,9; svetlobna jakost: 2,8–4,4; čas osvetlitve: 1/2000–60 čas osvetlitve: 1/2000–15 s; ISO: samodejna, 80, 100, s; ISO: samodejna, 80, 100, 200, 400, 800, 1600 (3200 200, 400, 800, 1600; ostre- v ‘high sensitivity’ načinu); nje: 0,8 m–neskončno ; ma- ostrenje: 0,5 m–neskončno; kro: 1 cm–neskončno cm; 5 cm–50 cm; belina: belina: samodejna, predna- makro: prednastavitve stavitve (5); doseg bliskavi- samodejna, (5), zajem; doseg bliskavice: ce: 5 m; ročno nastavljanje 4 m; ročno nastavljanje zazaslonke/časa: da/da slonke/časa: da/da

Vrsta pomnilnika (priloženo): Vrsta pomnilnika (priloženo): notranji + SD/SDHC/MMC SD (16 MB); zaslon LCD: 63 (26 MB); zaslon LCD: 63 mm; mm; objektiv: 35–140 mm objektiv: 24–72 mm (ekviva(ekvivalent leica); svetlobna lent leica); svetlobna jakost: jakost: 3,5–5; čas osvetlitve: 2,5–4,4; čas osvetlitve: 1/ 1/2000–15 s; ISO: samodej- 2000–180 s; ISO: samodejna, 80, 100, 200, 400, 800, na, 80, 100, 200, 400, 800, 1200, 1600; ostrenje: 0,45 1600; ostrenje: 0,3 m–nem–neskončno; makro: 5 cm– skončno; makro: 1 cm–ne45 cm; belina: samodejna, skončno cm; belina: samoprednastavitve; doseg bliska- dejna, prednastavitve (5), vice: 3,5 m; ročno nastavlja- WB braketing; doseg bliskanje zaslonke/časa: da/da vice: 5 m; ročno nastavljanje zaslonke/časa: da/da

Eurofoto, www.eurofoto.si

PC Hand, www.pchand.si

Avtera, www.avtera.si

Acord-92, www.acord-92.si

Samsung NV10

Olympus FE-300

Sony Cybershot DSCW200

Pentax Optio A30

2007/03

2007/11

2007/07

2007/07

za

Kompaktnost, hitro ostrenje, visoka ločljivost

Umirjevalnik slike, izhod za Preprosta raba, tanko ohišje, HDTV, optično iskalo, zaslovenski meniji znavanje obrazov, ročne nastavitve

proti

Povezava s posebnimi kabli, visoka cena

Ergonomija gumbov, cena

Prednosti velike ločljivosti niso sorazmerne višji ceni

Ni optičnega iskala

249,00 EUR

331,00 EUR

346,00 EUR

299,00 EUR

10,10

12,00

12,00

10,00

tehnični podatki

prodaja

ime fotoaparata preizkušeno tehnična zmogljivost kakovost zasnova aparata

cena (z DDV) efektivna ločljivost tipala v mil. pik mere

tehnični podatki

prodaja

Ločljivost, umirjevalnik slike, video

96 x 60 x 18 mm, 148 g

94 × 56,5 × 22,1 mm, 115 g

91 × 59 × 27 mm, 142 g

89 × 57 × 23 mm, 120 g

Vrsta pomnilnika (priloženo): SD/MMC (20 MB); zaslon LCD: 63 mm; objektiv: 35–105 mm (ekvivalent leica); svetlobna jakost: 2,8– 5,1; čas osvetlitve: 1/1500– 15 s; ISO: samodejna, 100, 200, 400, 800, 1000; ostrenje: 0,8 m–neskončno; makro: 4 cm–80 cm; belina: samodejna, prednastavitve (5), zajem; doseg bliskavice: 3,2 m; ročno nastavljanje zaslonke/časa: da/da

Vrsta pomnilnika (priloženo): notranji + xD (48 MB); zaslon LCD: 64 mm; objektiv: 35–105 mm (ekvivalent leica); svetlobna jakost: 2,8– 4,7; čas osvetlitve: 1/2000– 4 s; ISO: samodejna od 64 do 3200, 50, 100, 200, 400, 800, 1600, 3200, 6400; ostrenje: 0,6 m–neskončno ; makro: 10 cm–60 cm; belina: samodejna, prednastavitve (5); doseg bliskavice: 6,1 m; ročno nastavljanje zaslonke/časa: ne/ne

Vrsta pomnilnika (priloženo): notranji + Memorystick Duo (31 MB); zaslon LCD: 63 mm; objektiv: 35–105 mm (ekvivalent leica); svetlobna jakost: 2,8–5,5; čas osvetlitve: 1/1600–1 s; ISO: samodejna, 100, 200, 400, 800, 1600, 3200; ostrenje: 0,34 m–neskončno; makro: 5 cm– neskončno cm; belina: samodejna, prednastavitve (5); doseg bliskavice: 3,3 m; ročno nastavljanje zaslonke/ časa: ne/da

Vrsta pomnilnika (priloženo): notranji + SD (22 MB); zaslon LCD: 63 mm; objektiv: 38– 114 mm (ekvivalent leica); svetlobna jakost: 2,8–5,4; čas osvetlitve: 1/2000–4 s; ISO: samodejna, 64, 100, 200, 400, 800, 1600; ostrenje: 0,5 m–neskončno ; makro: 6 cm–neskončno cm; belina: samodejna, prednastavitve (5); doseg bliskavice: 7,1 m; ročno nastavljanje zaslonke/časa: da/ne

Eurofoto, www.eurofoto.si

Olympus Slovenija, www. olympus.si

partnerji Sony, www.sony.si

Foto Beseničar, www.fotobesenicar.com

Monitor / januar 2008 93


NAJBOLJŠI IZDELKI DIGITALNI FOTOAPARATI terem počiva palec desne roke, bolje stoji v roki. Kljub temu je fotografiranje z eno roko s tem aparatom vse prej kot zgledno. Ohišje je grajeno izvrstno, izdelano natančno, prijetno za otip in deluje izjemno trdno, celo bolj kot marsikateri cenejši aparat SLR. Enako velja za tipke in vrtljive gumbe, ki so kar trije in so logično razporejeni. Eden je namenjen izbiri programa, drugi pa oklepa smerne tipke in je deležen najštevilčnejših obratov, saj z njim nastavljamo večino parametrov. Uporaben pa je tudi za hiter »sprehod« med slikami. Tretji vrtljivi gumb je bolj nenavaden, saj z njim neposredno izbiramo želeno vrednost ISO, kar je v praksi zelo uporabno. Ko na primer v načinu »program« sprožilec pritisnemo do polovice in avtomatika že opravi svoje delo, lahko, če vidimo, da je čas odprtosti zaslonke predolg za jasen posnetek, enostavno povečamo vrednost ISO s premikom kolesca, aparat pa bo sam skrajšal čas odprtosti. Tu omenimo še najdaljši čas zajema fotografije, ki je žal omejen na 15 sekund, čeprav bi si pri takem aparatu ob uporabi stojala želeli tudi kako sekundo dlje, vendar večina uporabnikov tega verjetno ne bo pogrešala. Tudi navoj za uporabo stojala dopolnjuje kakovost ohišja, saj je kovinski, paziti moramo le, da takrat, ko imamo aparat pritrjen, izklopimo stabilizacijo slike, ki nam sicer lahko skazi posnetek. To velikokrat opazimo šele na računalniškem zaslonu. Sicer sta tako objektiv kot stabilizator slike odlična, malenkost bolj izrazita je morda le sodčkavost pri najširšem kotu, drugače pa je ostrina po celotnem razponu objekti-

» Najdaljši čas odprtosti zaslonke 15 sekund je v večini

primerov dovolj, včasih pa bi si vseeno želeli še kakšno sekundo dlje. V tem primeru bi npr. onesnaževanje prišlo še bolj do izraza…

va zelo dobra. Želeli bi si le hitrejšega ostrenja, a deluje razmeroma solidno tudi v slabših svetlobnih razmerah. Dobre so tudi zajete barve, tipalo z 12 megapikami ločljivosti pa ima malo šuma, vse dokler ne posežemo po ISO vrednosti 800, ko se zrnatost nelinearno zveča glede na zrnatost pri nižjih občutljivostih. Tripalčni zaslon je kakovosten in premore ločljivost 230.000 pik, na voljo pa je tudi optično iskalo s korekcijo dioptrije. Omenimo še zajemanje fotografij ob pomoči »fokus bracketinga«, ko v načinu ročnega ostrenja aparat zajame tri fotografije pri različni ostrini, da lahko pozneje izberemo pravilno. Hvalimo zajem videa, najvišja ločljivost zajemanja je kar 1024 × 768, a žal le pri 15 sličicah na sekundo. Kakovosten je tudi zajem zvoka, ne manjka pa niti nastavitev za tako zajemanje. Canonov Powershot G9 je kakovosten in vsestransko uporaben aparat, ena pomembnejših novosti pa je glede na predhodnika vsekakor vrnitev formata RAW. Pri ceni 519 evrov hitro pomislimo na vsak mesec ugodnejše aparate SLR, ki pa so za marsikoga preobsežni, poleg tega marsikdo tu in tam rad posname tudi kak video posnetek. Žiga Veber

» Soba velikosti 3,6 × 3,6 m. Primerjava med goriščno

razdaljo 24 mm in klasično 35 mm, kot jo pozna večina kompaktnih aparatov.

Najmanjša goriščna razdalja je pri tem posebnežu le 24 mm (s konverterjem celo 19 mm), kar zagotavlja zelo širok kot zajema. Kljub tako širokemu kotu zajema pa je sodčkavosti sorazmerno malo, ostrina pa je sprejemljiva tudi na robovih. Aparat omogoča tudi stopenjsko zumiranje, in sicer po stopnjah 24, 28, 35, 50 in 72 mm goriščne razdalje. Objektiv se ponaša z zelo dobro svetlobno vrednostjo F2,5, s čimer ob pomoči kakovostnega tipala z 10 megapikami in dobro občutljivostjo, ki ima vgrajen tudi stabilizator slike, omogoča fotografiranje v slabših svetlobnih razmerah. Zajete barve so pravilne, kakovost fotografije pa je za kompaktni aparat na zavidljivi ravni (shranimo jih lahko tudi v formatu RAW), posebej ob tako širokem kotu zajema. Zmoti le povečana zrnatost pri vrednostih ISO 400 in več. Stabilizator slike je v tipalu, a je soliden predstavnik svoje vrste. Aparat ima nastavek za bliskavico, nanj pa lahko priklopimo tudi gibljivo elektronsko iskalo in ožičen daljinski spro-

Ricoh Caplio 100GX

CANON POWERSHOT G9

Razred: Zmogljivi. Efektivna ločljivost tipala: 12,0 milijona pik. Tehnične lastnosti: Objektiv 35–210 (35 mm. ekvivalent); svetlobna jakost 2,8–4,8; ostrenje 50 cm–neskončno (makro 1cm); domet bliskavice 4 m; ISO: samodejno ali ročno (80–1600). Tehnična zmogljivost Kakovost fotografije Zasnova aparata Prodaja: Avtera, www.avtera.si. Cena: 519 EUR. Kakovost ohišja, objektiv, stabilizator slike, natančnost ostrenja, vrnitev formata RAW. Cena, šum pri ISO 800 in 1600 bi bil lahko manj očiten, najdaljši čas odprtosti zaslonke le 15 sekund.

94 Monitor / januar 2008

Caplio 100GX je nadvse zanimiv in specifičen izdelek na področju digitalnih fotoaparatov pri nas še ne tako uveljavljenega podjetja Ricoh, ki pa ima kar 70 let izkušenj v fotografiji. Aparat je zelo blizu modelu GRII, najbolj se razlikujeta predvsem po objektivih, saj je pri modelu GRII ta fiksen, pri Capliu 100 GX pa ima 3-kratni zum. Ohišje je iz kakovostne plastike in sestavljeno nadvse natančno. To je posebej opazno pri podrobnostih, kot je zapiranje bliskavice. Odlična je tudi dostopnost funkcij, saj je vse, kar potrebujemo za hiter sprehod med različnimi nastavitvami parametrov, neposredno dosegljivo, dvosmernemu gumbu pa lahko tudi sami določimo nabor funkcij, ki jih uporabljamo. Vse se zdi na pravem mestu in uporabniški vmesnik je odličen. Manjka le boljši nadzor nad vgrajeno bliskavico.

RICOH CAPLIO 100GX

Razred: Zmogljivi. Efektivna ločljivost tipala: 10,0 milijona pik. Tehnične lastnosti: Objektiv 24–72 (35 mm. ekvivalent); svetlobna jakost 2,5–4,4; ostrenje 30 cm– neskončno (makro 1 cm); domet bliskavice 5 m; ISO: samodejno ali ročno (80–1600). Tehnična zmogljivost Kakovost fotografije Zasnova aparata Prodaja: Acord-92, www.acord-92.si. Cena: 529 EUR. Zelo širok kot zajema, ergonomija in dostopnost funkcij, baterije AAA ali litijev akumulator, svetlobna jakost in popačenje objektiva. Visoka cena, dodatno iskalo le kot opcija, šum pri ISO 400 in več.


DIGITALNI FOTOAPARATI žilec. Omembe vreden je tudi odličen 2,5-palčni zaslon z 230.000 pikami ločljivosti. Zelo dobrodošla je tudi alternativna izbira napajanja, saj lahko izpraznjen litijev akumulator nadomestimo z dvema baterijama AAA. Ricoh CaplioGX100 je izvrsten kompaktni aparat in bo fotografa, ki zna izkoristiti njegove prednosti, bogato nagradil, žal pa je cena zasoljena, saj je treba zanj odšteti kar 529 evrov. Ž. V.

Panasonic DMC-FZ18 Zdi se, da vsak izdelovalec, ki v svetu digitalne fotografije kaj velja, skorajda mora ponuditi tudi aparat z veliko optično povečavo. V prejšnji številki smo si ogledali Olympusov in Canonov primerek, tokrat pa smo preizkusili Panasonicov fotoaparat z 18× zumom. Razpon objektiva Leica omenjenega aparata je nadvse ugodnih 28 mm pri širokem in več kot 500 mm pri tele postavitvi. Pri tem je pohvalno, da na posnetkih ni opaziti pretiranih popačenj v obliki sodčka ali blazinice (široki, tele kot). Optični stabilizator je za ta razred aparatov že samoumeven, prav tako popolne ročne nastavitve parametrov. Plus je možnost zajema posnetkov v zapisu RAW, s čimer so odprte možnosti za nadaljnjo obdelavo posnetkov. To bodo izkoristili predvsem tisti, ki jih bo motil algoritem za odpravljanje šuma, ki je že pri vrednosti ISO 400 (in seveda več) zelo agresiven in posnetkom precej izpere podrobnosti.

PANASONIC DMC-FZ18

Razred: Zmogljivi. Efektivna ločljivost tipala: 8,1 milijona pik. Tehnične lastnosti: Objektiv 28–504 (35 mm. ekvivalent); svetlobna jakost 2,8–4,2; ostrenje 0,3 m–neskončno (1 cm makro); domet bliskavice 6 m; ISO: samodejno, 100–1600. Tehnična zmogljivost Kakovost fotografije Zasnova aparata Prodaja: PC H.and, www.pchand.si. Cena: 481,79 EUR. Objektiv, umirjevalnik slike, ročne nastavitve, zapis RAW. Zrnatost in izpranost posnetkov pri večjih občutljivostih, nezmožnost zumiranja pri snemanju videa, dokaj visoka cena.

» Ob pomoči 18× zuma si lahko z vrha Šmarne gore ogledamo, ali nas avto še čaka na parkirišču ob vznožju hriba.

Všeč nam je bila dobra odzivnost aparata. Hitrost ostrenja je med boljšimi, tudi pri daljših goriščnih razdaljah, kar ni ravno pravilo pri teh aparatih. Omogoča ročno ostrenje s povečavo dela motiva, samodejno ostrenje pa premore še sistem za zaznavanje obrazov na motivu. Tega izbiramo na dobrem, dvainpolpalčnem zaslonu LCD ali pa prek vgrajenega elektronskega iskala (optično iskalo pri tako velikem zumu ni izvedljivo). Zmožnosti izbiramo prek smernih tipk, aparat pa ima za nastavljanje tudi krmilno paličico. Občasno smo se sicer zmedli, saj ni bilo povsem jasno, ali uporabiti paličico ali tipke za nastavljanje te ali one funkcije, pa vendarle dvom že po nekaj dneh rabe izpuhti. Pohvaliti gre še lego aparata v desnici, saj so bistveni deli (ročaj, lega palca) oblečeni v nedrsljivo gumo. Litijeva baterija obljublja vse tja do 400 posnetkov z enim polnjenjem. Posnetki so sicer precej dobri (barvno pravilni, ostri, brez odvečnih popačenj), vendar le, če se ne spozabimo in se držimo vrednosti ISO, manjše od 400. Kljub temu da smo šum grajali že pri predhodniku (DMC-FZ8, ki je premogel 12× zum), se ga pri Panasonicu niso kaj prida potrudili zmanjšati. Le sistem naknadnega zmanjševanja so nekoliko »privili«, a to v praksi žal prav nič ne koristi, prej nasprotno. Spotaknili pa bi se tudi ob to, da zmogljivega zuma ni mogoče uporabljati med snemanjem videoposnetkov, kar že prej omenjena konkurenca zmore brez težav. Grega Šimenc

Ricoh Caplio 500G Wide Na trgu je kar precej digitalnih fotoaparatov, ki imajo ohišja posebej prirejena, da so odporna proti vlagi, udarcem ali pa so celo polno vodoodporna. Pri nekaterih to na videz sploh ni opazno, a tega za Ricoh Caplio 500G ne moremo reči. Že na daleč se vidi, da je ohišje zelo ojačano, veliko in za povrh še obdano s posebno mehko plastiko oz. gumo. Ricoh navaja, da fotoaparat preživi padec z enega metra in po naših preizkusih to tudi res drži. Poudarimo pa naj, da kljub padcu ni bilo zaznati na ohišju nobene odrgnine ali drugih poškodb.

NAJBOLJŠI IZDELKI Čemu vse to? Po natančnejšem branju navodil kmalu opazimo, da je fotoaparat namenjen predvsem delu v gradbeništvu, za fotografiranje objektov, faz izdelave itd. Jasno, da bomo v takem okolju nosili tudi delovne rokavice, kar pojasni velikost in široko razporeditev gumbov. Ti so namreč precej veliki in lepo na široko posejani, vendar vsi dosegljivi z desnim palcem. Tudi kolesce za izbiro načina je precej večje od tistega pri klasičnih fotoaparatih. Ker je fotoaparat precej namenski, je temu primerno obdarjen in okrnjen z nekaterimi lastnosti. Uporabniški vmesnik je nadvse preprost. Ker večinoma temelji na avtomatiki, je uporabniku prepuščena le peščica nastavitev, recimo občutljivost ISO, ki sega od 64 pa do 1600. Lahko se ukvarjamo še z nastavitvijo beline in velikostjo posnetka. Nekoliko več izbire je pri izbiranju programov fotografiranja. Tu so na voljo korekcija trapezne slike, slikanje požarov oz. naravnih nesreč (tega do zdaj še nismo zasledili), zajem besedil itd. Bliskavica je za razliko od drugih manjših fotoaparatov zelo močna in ima doseg kar 10 metrov. Iskalo je tudi zelo dobrodošlo, vendar položaj ni najboljši, saj v njem vidimo rob objektiva. Opremljen je z optičnim tipalom, ki premore kar 8 mega pik, objektiv je širokokoten, z goriščno razdaljo od 28 do 85 mm. Fotografije sicer izpadejo nekoliko sodčaste, ostrina pa mu ne povzroča težav. Tudi avtomatsko določanje beline večinoma deluje brezhibno. Rahlo so opazni cvetoči robovi pri svetlem ozadju in barvni šum pri temnejših podlagah, kljub nizki občutljivosti ISO. Tadej Beravs

RICOH CAPLIO 500G WIDE

Razred: Kompaktni. Efektivna ločljivost tipala: 8 milijonov pik. Tehnična zmogljivost Kakovost fotografije Zasnova aparata Tehnične lastnosti: Objektiv 28–85 mm (ekvivalent); svetlobna jakost 2,5–4,3; ostrenje 1cm – neskončno, čas od 1/1000 do 8 s; domet bliskavice 10 m; razpon ISO: samodejna, 64, 100, 200, 400, 800, 1600. Prodaja: Acord 92, www.acord-92.si. Cena: 529 EUR. Zelo odporno ohišje, optično iskalo, širokokotni objektiv. Cena, velikost, teža.

Monitor / januar 2008 95


RAČUNALNIK ZA... SPLET

Če nas zanima zgolj internet Če so prve računalnikarje pritegnile igre in hitro urejanje podatkov, je za pravi razmah uporabnikov zagotovo zaslužen internet. Slovenska gospodinjstva danes skorajda vsa že premorejo kak računalnik, ki rabi za brskanje po spletu in osnovna pisarniška opravila. Spodnji članek je namenjen premagovanju strahu tistih, ki še niso skočili na ta vlak. Dare Hriberšek

L

judje, ki razmišljajo o taki življenjski prelomnici, so ponavadi začudeni, ko izvedo, da bo osnovna naložba precej skromna. Že če boste pri nakupovanju kliknili najcenejši računalnik v kateri od spletnih ponudb, bo 99,9 % zadostoval za večino opravil, ki jih povprečneži počnemo v spletu.

Strojne (ne)zahteve Računalnik, ki ga sestavljamo, bo torej iz spodnjega cenovnega razreda. Kljub temu pa boste tudi tu zapadli v večno skušnjavo. Vsaka družina ima namreč tudi še kakega igrivega ata in mladostnika, ki pa mogoče bi kdaj zaigrala kakšno igro. Naj takoj povemo, da hibridov ni. Razen za nezahtevne namizne igre in igre, ki so starejše od, recimo, 4 ali 5 let. Za lažjo predstavo povejmo, da samo grafična kartica, ki je sposobna poganjati najnovejše igre, pa še te ne na najvišjih nastavitvah, stane več od namiznika, ki ga bomo sestavljali tokrat. Namiznik omenjam posebej zato, ker bomo pri računalniku za internet vključili tudi prenosnike. Ti so na neki način za deskanje nekoliko primernejši, saj boste takega brez brezžičnega vmesnika že težko našli, pa tudi ko se v soboto odpravljate na kavo, ga lahko vzamete s seboj pod pazduho in svoj spletni klepet nadaljujete v kateri od kavarn, ki ponujajo dostop. Nadaljnja prednost prenosnikov je tako imenovani nakup vsev-enem. Pri prenosniku namreč kupimo zraven tudi monitor, tipkovnico, miško in zvočnike. Sestavne dele pri namizniku bomo omejili na najnujnejše, kar je treba za udobno deska-

nje po spletu in pisarniška opravila. Torej procesor, osnovna plošča, pomnilnik, disk, optična enota, napajalnik, ohišje in monitor. Za naš računalnik bo zadostoval najcenejši procesor. Najzahtevnejši opravili, ki čakata naš stroj, bosta namreč poganjanje kakih flash aplikacij in uporaba programov P2P (eMule, Bittorent …). Slednje procesorsko včasih niti ni tako zelo nedolžno, a kot smo povedali uvodoma, je naš uporabnik začetnik in števila virov v uTorrentu ne bo spreminjal še nekaj let. Splača se pobrskati med starejšimi modeli izpred serij X2 pri AMD in Core 2 pri Intelu. Torej kakšna Sempron oziroma Celeron. Pri osnovni plošči bomo imeli nekaj več zahtev. Čim več integriranih vmesnikov. Potrebujemo najmanj grafičnega, zvočnega in omrežnega. Če nam uspe najti še takega z brezžičnim omrežnim vmesnikom, ki pa jih med najcenejšimi ploščami skoraj ni, bo to že mali triumf. Za delovanje Oken XP bo zadostovalo 512 MB pomnilnika. Ker pomnilnik za naš računalnik ni več zelo drag, bomo v precejšnji skušnjavi. Da bi kupili dvakratno količino. Za vsak primer, če bosta obenem tekla urejevalnik besedil/tabel in spletni brskalnik in bo igrala glasba.

Vista ali XP? Ja, pri odločanju o novem računalniku je pomembno še nekaj: operacijski sistem. Čeprav so menda manj varna in nekoliko zastarela, bodo za našega uporabnika začetnika zadostovala Okna XP. Okna Vista namreč kar precej zaostrijo strojne potrebe računalnika. Počasi bo preteklo dve leti, odkar je Microsoft predstavil operacijski sistem Vista. Kljub temu pa v večini domačih računalnikov še vedno kraljuje XP, ki smo ga v njegovi sedemletni zgodovini novinarji krepko bičali, kar zadeva varnost in druge pomanjkljivosti. Še več: eden večjih izdelovalcev, Dell, je bil konec lanskega leta na željo kupcev prisiljen stopiti korak nazaj in nekatere modele vnovič ponuditi z Okni XP. Ko smo tokrat pregledovali ponudbo prenosnikov, smo ugotovili, da močno prevladujejo Okna Vista. To samo po sebi ne pomeni nič slabega, razen da ima velika večina prenosnikov vgrajen samo 1 GB pomnilnika, to pa zna ob Visti v določenih primerih povzročati težave.

96 Monitor / januar 2008

Tudi z diskom bodo naše zahteve nizke. Večini uporabnikov bo zadostoval kak model z 80 GB, ki se še valja po policah v ozadju trgovin. Od tu naprej je izbira vaša. Ohišje in napajalnik bomo tokrat kupili kar v kompletu. Cene za najcenejše komplete se gibljejo tam okrog 30 evrov. In to bo naš izbor. Se pa splača malo poizvedovati pri sosedih in sorodnikih, kajti zadnja leta je skoraj v vsakem stanovanju, ponavadi na vrhu omare v predsobi ali otroški sobi, opaziti kako staro ATX bež škatlo. Povprašajte, po našem mnenju bodo zelo veseli, če jih je boste rešili. Pri današnjih cenah in ponudbi zapisovalnikov DVD ne bo težav. Ko (in če) boste kupovali v trgovini, povprašajte po najcenejšem. »Je kaj v akciji, gospod?« Zapisovalniki imajo namreč nadležno lastnost, da ne glede na cenovni razred po določenem času brez razloga odpovedo poslušnost. V tem primeru ne gre gledati niti na garancijski rok. Napravo, ki stane okrog 20 evrov, se v takem primeru najbolj splača kupiti kar novo. Tokrat bomo v sestavo uvrstili tudi monitor. Prvič, ker gre za posebno skupino kupcev, ki večinoma prvič kupujejo računalnik in monitorja še nimajo od prej. Drugi razlog pa se skriva v lažji cenovni primerjavi s prenosniki, ki imajo monitor že prilepljen. Za monitorji ne bomo preveč brskali, saj za internetna opravila niso ključnega pomena odzivni časi in drugo. Za lažjo primerjavo s prenosniki bomo vzeli okroglo ceno 200 evrov, kar je danes nekako vstopni znesek za 17-palčne monitorje LCD. Miško, tipkovnico vam bo trgovec večinoma kar navrgel. Če ne, mu morda malce


SPLET

NAJCENEJE, KAR SE DA

NEKAJ BOLJŠEGA

Procesor

Intel Celeron 420 1600 MHz/800 512K BOX

32 EUR

Procesor

Intel Core 2 Duo E4500 2.20/800 2MB BOX

Osnovna plošča

Asrock Conroe 1333-D667, FSB1333, integrirana grafika, 1×PCI-Ex16, 10/100 LAN, 7.1 ZVOČNA, 1×PCI-Ex

55 EUR

Osnovna Plošča

Asus P5B-MX/WIFI-AP, P4, LGA775 Asus GeForce 8600GT 512MB GDDR2

Pomnilnik

Različni izdelovalci, 512 MB PC 5300

Grafična kartica

15 EUR

Pomnilnik

2 x 512 MB PC 5300 (različni proizvajalci)

30 EUR

Disk

Seagate ST380815AS 80GB

45 EUR

Disk

Segate ST3250310AS 250GB

65 EUR

Ohišje

30 EUR

Optična enota

20 EUR

Skupaj

200 EUR

Poskusimo za naš namen sestaviti računalnik, kot bi se naloge lotil pravoverni »škot«. Iz praktično najcenejših komponent, kar jih je moč najti v trgovinah. In ga imamo. Računalnik za celo manj kot 200 evrov. Noro, ali ne? Procesor je sicer iz nekega drugega obdobja, osnovna plošča tudi. Toda ima vse, kar potrebujemo: integriran grafični vmesnik, celo osemkanalni zvočni vmesnik (pozor, osem zvočnikov bo verjetno stalo več od računalnika) in omrežni vmesnik. Za nameček ima še režo PCI-e, če bo lastnik kdaj na tomboli zadel grafično kartico. Kupovati za tak računalnik namreč nima smisla. Tudi pomnilnik je praktično najcenejši, t. i. brezimni. Tudi, kot rečeno, 80 GB diska bi po našem mnenju moralo zadostovati. Naš računalnik resda ne bo »trgal«, kot pravijo poznavalci, toda zgoraj smo dovolj na debelo utemeljili, zakaj mu tega pravzaprav tudi ni treba. Dodajmo še 200 evrov za monitor in največ 50 evrov za drugo zunanjo opremo (po domače, periferijo) in za manj kot 500 evrov imamo dovolj dober stroj.

namignite. Tudi zvočniki, taki, ki bodo za silo v prostor prenašali kak mp3, govor in internetno piskljanje, se dobijo po okrog 5 evrov. Če ste družaben človek, si omislite še spletno kamero (okrog 35 evrov). Z njo bodo vaši klepeti po katerem od programov za sporočanje postali povsem nova izkušnja, saj ne boste mogli več zavijati z očmi, ko vam bo prijateljica razlagala o svojem novem ljubimcu. Pri namizniku razmislite še o brezžični omrežni kartici (okrog 20 evrov). Danes pri večini paketov ponudnikov interneta dobite zraven že brezžični usmerjevalnik. S tem boste pridobili mobilnost – kolikor jo pač taka velikanska škatla ima – in si prihranili napeljevanje in poznejše spotikanje ob kable.

Ohišje Optična enota Skupaj

110 EUR 70 EUR 130 EUR

30 EUR 20 EUR 460 EUR

Od tu naprej je omejitev nebo. A pretiravati tudi ne gre. Morda se kaže ozreti le po nekoliko boljši sestavi, ki bo zmogla kaj več procesorske moči in bo imela tudi šibko grafično kartico. Ta sistem je morda najbliže hibridu, v katerega se bo dalo namestiti tudi kakšno igro. Njegovo srce je najcenejši Intelov dvojedrnik, kar občutno poveča zmogljivost, zlasti če ga primerjamo s prejšnjo sestavo. Osnovna plošča je še vedno poceni in s počasnimi vodili, ima pa poleg preostalega integriran tudi brezžični omrežni vmesnik. Količino pomnilnika smo podvojili in dodali grafično kartico spodnjega srednjega razreda. Med brskanjem po cenikih smo pri diskih ugotovili, da je disk velikosti 160 GB le 7 evrov dražji od tistega z 80 GB, za nadaljnjih 10 evrov pa dobimo že 250 GB. In smo si ga privoščili. Tak računalnik je na neki način že kar resna žverca in bo služil svojemu namenu kar nekaj let.

Konfekcijski kompleti naših trgovin Presenetilo nas je, da naša namizna računalnika med že sestavljenimi računalniki, ki jih prodajajo v naših trgovinah, skorajda nimata konkurence. Za primerjavo smo vzeli modele, ki so cenovno najbliže našima, torej po okrog 200 in 460 evrov. Glede na to, da izdelovalci v poceni sestave dajejo stare sestavne dele, ki jih praktično ni mogoče prodati, bi pričakovali, da bo razpoložljivih modelov in popustov kaj več. Pa ni tako. Mimogrede, računalniki v tabeli niso razvrščeni po vrstnem redu, saj je nekatere sestavne dele težko primerjati, ponekod ponudniki preprosto ponudijo tudi premalo podatkov. Če si ogledamo tabelo pri poceni računalniku, jo boste odnesli bolje le, če boste kupili Mlacomovega. Plačali boste 15 evrov več, a tudi dobili več pomnilnika in diska, kot če bi komponente kupovali posebej in sestavljali sami. Nekoliko bolje je pri modelih po okrog 460 evrov. Boljših od našega je več, a precej jih tudi zaostaja.

RAČUNALNIK ZA... MODNO, KOMPAKTNO IN ZLASTI MOBILNO Če našemu drugemu namizniku dodamo še 200 evrov za monitor in 50 evrov za druge pritikline, smo prišli na 700 evrov. In tu pridemo v dvome. Imeti malo bolj zmogljiv računalnik ali pa namesto kakovosti prestopiti v razred prenosnikov? Naš prenosnik bo kajpada sodil v čisto spodnji tržni razred. In seveda ne bo imel takih zmogljivosti kot naša druga namizna konfiguracija, se bo pa ponašal z drugimi prednostmi. Lahko ga boste, denimo, jemali s seboj na kavo, vikend ali počitnice in tudi na domači delovni mizi ne bo zasedel vsega prostora. Povejmo še, da ima tudi naš »škotski« namiznik svojo prenosno alternativo: najcenejši prenosnik, ki nam ga je uspelo stakniti v spletu ob pisanju tega članka, je bil Toshibin Satellite L40-14B za 485 evrov. Nato se za njim razvrščajo vstopni modeli izdelovalca Acer, denimo EX5220 CM 530 za 499 evrov, in Fujitsu Siemensa, denimo Esprimo Mobile V5515 C-M, ki ga cenijo na 508 evrov. Mi smo vendarle iskali prenosnike, ki cenovno ustrezajo naši drugi sestavi, skupaj s pritiklinami in monitorjem. Ugotovili bomo, da v strojnem pogledu precej zaostajajo. Za 700 evrov – razen redkih izjem – ne pričakujte procesorja Core 2, grafična kartica bo zgolj integrirana, pogoltniti bo treba slabši zaslon in tipkovnico, pa tudi diska bo manj. Opozoriti pa velja, da imajo prenosniki večinoma že prednaložen kak operacijski sistem, ki tudi stane. Večinoma Okna Vista, bodisi Home premium ali Basic, Okna XP pa so že postala redkost, več o tem si preberite v okvirčku.

Za konec Tistim, ki z računalniki in spletom še nimajo izkušenj, svetujemo, naj stopajo po cenejši poti. Kdo ve, ker nismo vsi za vse, nekaterih splet ne prepriča in bo računalnik morda postal le še ena od stvari, ki jih kupimo, pa čez čas obležijo v prahu neuporabe. Zato ni odveč najprej preveriti pri prijateljih, sorodnikih in sosedih, če niso ravno v fazi menjave svoje opreme. Tisti, ki že hodite v službo, pa sodelavca iz tehnične službe tu in tam peljite na pijačo in se nekje na 2/3 pogovora previdno pozanimajte, ali bo v prihodnosti napočil kak odpis opreme ali vsaj poceni odprodaja. Za nekaj osnovnega guglanja bo povsem zadostoval računalnik izpred sedmih let s približno gigaherčnim procesorjem in 256 MB pomnilnika. No, to pa je pot, pri kateri za vstopnico v svetovni splet ne bi smeli plačati več kot 50 ali 100 evrov.  Monitor / januar 2008 97


RAČUNALNIK ZA...

SPLET

Nekaj primerov računalnikov iz prve predlagane konfiguracije ime računalnika procesor osnovna plošča pomnilnik disk ostalo garancija cena

Avtera

Big Bang

Enaa

Mimovrste

Mlacom

Nakupi.net

PcPluS

Fujitsu Siemens SCALEO Ja

Msg Infinity I2015 C420 1GB/250GB

MSGW Infinity i2010

Domenca Basic

Mlacom Aclipse C420/ 1GB/160GB/int

PC-S Basic SIRIS ALFA

Dream-machine

AMD A64 3200+ AM2

Intel Celeron E420 1.60 GHz, L2 512KB, FSB 800MHz

Intel Celeron E420 1.60 GHz, L2 512KB, FSB 800MHz

Intel Celeron 2800/533 MHz 256KB

Intel Celeron E420 1,6 GHz, AMD Sempron LE 1100 L2 512KB, FSB 800MHz

AMD Athlon64 3200+ AM2

Ni podatka.

Ni podatka

Ni podatka

Gigabyte 8I865GME775-RH

ASUS P5G-MX 945GC

Biostar GF7025-M2

Foxconn MCP61SM2MARS2HV

512 MB 400 MHz DDR

1GB, 667MHz, DDR2

RAM DDR2 1024 MB (2x512MB) 667MHz

512 MB 400 MHz DDR

1 GB (2 × 512 MB PC5300 DDR2 DDR667)

512 MB

512 MB PC5300 667Mhz

160 GB

250 GB, 7.2/8M

160 GB WD, 8MB cache, 7200rpm

80 GB WD 7.2/8M

250 GB Seagate 7.2/16M/ S300

80 GB

160 GB Seagate/Maxtor 7.200

DVD+-RW, tipkovnica

DVD+-RW, bralnik pomnilniških kartic

Samsung DVD+-RW, miška in tipkovnica

NEC DVD+-RW

NEC DVD-+RW 18x in ugodnosti

DVD+-RW

NEC DVD+-RW, tipkovnica, miška, zvočniki

1 leto

2 leti, doplačilo 24,99 EUR za 3 leta, doplačilo 54,99 EUR za 6 let

2 leti

1 leto

2 leti

1 leto

1 leto, doplačilo 25 EUR za 2 leti

265,56 EUR

289,90 EUR

253,90 EUR

224 EUR

214,98 EUR

241 EUR

261,90 EUR

Nekaj primerov računalnikov iz druge predlagane konfiguracije Avtera ime računalnika

Big Bang

Enaa

PCX Lesta E4500/ Hewlett-Packard dx22GB/ 160GB/ 300MT E2160 250 DOS 8500GT 256MB/ CARD Solo Gamer READER

Funtech

Mimovrste

FunTech AMD Dual Core X2 4000 EE Designer Domenca Prestige pro 2Gb

Mlacom

Nakupi.net

PcPluS

Mlacom Mephisto E4500/2GB/400GB/ HD2600Pro

PC-S Scorpio SIRIS Quadro

Action

Intel Pentium Dual-Core Intel Core 2 Duo E4500 Intel Pentium Dual Core AMD Athlon 64 Dual E2160 2,20/800 2MB E2180 Core X2 4000 AM2

Intel Core 2 E6320 1,866 GHz 4MB

Intel Core 2 Duo E4500 Athlon 64 X2 4800 2,20/800 2MB BOX

Intel Pentium-4 3,0 GHz

osnovna plošča

Ni podatka

Ni podatka

Gigabyte GA-P35-DS3L

Asus M2N-E SLI

Intel Lemont DP965LTCK

ASUS P5B P965

Biostar Nforce NF520

Asrock 775DUAL-880PRO

grafična kartica

Integrirana

GeForce 8500GT 256MB

Nvidia Geforce FX 7600GS 256MB

Gigabyte Geforce 8400GS 256MB

Geforce 7200GS PCI-e 128MB

SAPPHIRE Radeon HD2600Pro 512MB

GeForce 8500GT 256MB

ATI RX550 Advantage 256MB

1 GB PC5300

2 GB (2x1 GB), 667MHz 1 GB

TeamGroup 2 GB (2×1GB) PC6400

1 GB 667MHz

2 GB (2x1 GB) PC5300 1 GB

512 MB PC4200

250 GB

160 GB

250 GB

320 GB WD

250 GB WD

400 GB WD

250 GB

250 GB

DVD+-RW

Ohišje Chieftec DRAGON DX-01B-DU, napajalnik SILENT GIANT LC 550W, SAMSUNG DVD+/-RW

NEC-7173 DVD+-RW, tipkovnica, miška

Napajalnik Perdoon 500W, NEC DVD-+RW in ugodnosti.

DVD+-RW, bralnik pom- NEC DVD+-RW, tipkovnilniških kartic, tipkov- nica, miška, zvočniki nica, miška

1 leto

2 leti

1 leto

1 leto, doplačilo 25 EUR za 2 leti

492 EUR

493,77 EUR

452,92 EUR

435,58 EUR

Laptopshop.si

Mimovrste

PcPluS

HP Compaq 6715b

Prenosnik HP Compaq 6715s 1,9GHz

MSI VR610X

procesor

pomnilnik disk ostalo

garancija

cena

DVD+-RW, bralnik pom- Optična enota: DVD+nilniških kartic, tipkov- RW, bralnik pomnilninica, miška ških kartic

3 leta

2 leti, doplačilo 24,99 EUR za 3 leta, doplačilo 2 leti 54,99 EUR za šest let.

Garancija po komponentah. Disk, RAM in procesor 36 mesecev. Napajalnik LC in hladilniki za procesorje 12 mesecev. Ostale komponente 24 mesecev.

458,66 EUR

459,90 EUR

479 EUR

464,87 EUR

Nekaj primerov prenosnikov iz tretje predlagane konfiguracije Anni

Avtera

Big Bang

ime računalnika

Chiligreen M665JE

Fujitsu Siemens Amilo Pa 2510

Acer 5520-A62G16MI TK55

Lenovo 3000 N200

procesor

AMD Turion 64 X2 TL-50

AMD Athlon 64 X2 TK53

AMD Turion-64 X2, 1,80 GHz

Intel DualCore T2310, Intel Core 2 Duo 1,46GHz; 533MHz FSB; T5250, 1,5 GHz L2 1MB Cache

AMD Athlon 64 Dual Core X2 4000 AM2

AMD Turion 64 X2 Mobile TL-58

AMD Athlon 64 X2 TK55

15,4-palčni, 1280 × 800 pik

15,4-palčni BrilliantView 1280 × 800 pik

15,4-palčni, Crystal B, 1280 × 800 pik

15,4-palčni, 1280 × 800 pik

15,4-palčni, svetleči, 1280 × 800 pik

15,4-palčni, 1280 × 800 pik

15,4-palčni, BrilliantView, 1280 × 800 pik

15,4-palčni, Amazing Crystal Vision, 1280 × 800 pik

1 GB

1 GB

2 GB

1 GB

1 GB

1 GB

2 GB 667MHz

1 GB

120 GB

160 GB

160 GB

120 GB

120 GB

120 GB

160 GB

120 GB

DVD+-RW, Modem 56k V.92, Bluetooth, Ethernet 10/100, WLAN 802.11a/b/g, ExpressCard, bralnik pomnilniških kartic

DVD+-RW, Modem 56k V.92, Bluetooth, Ethernet 10/100, WLAN 802.11a/b/g, ExpressCard, bralnik pomnilniških kartic

DVD+-RW, Modem 56k V.92, Bluetooth, Ethernet 10/100, WLAN 802.11a/b/g, ExpressCard, bralnik prstnih odtisov, bralnik pomnilniških kartic, dodatna programska oprema

DVD+-RW, Modem 56k V.92, Bluetooth, Ethernet 10/100, WLAN 802.11a/b/g, ExpressCard, bralnik prstnih odtisov, bralnik pomnilniških kartic, dodatna programska oprema

DVD+-RW, Modem 56k V.92, Bluetooth, Ethernet 10/100/1000, WLAN 802.11a/ b/g, bralnik pomnilniških kartic

DVD+-RW, Modem 56k V.92, Bluetooth, Ethernet 10/100/1000, WLAN 802.11a/b/ g, bralnik prstnih odtisov, bralnik pomnilniških kartic

DVD+-RW, Modem 56k V.92, Bluetooth, Ethernet 10/100, WLAN 802.11a/b/g, ExpressCard, bralnik prstnih odtisov, bralnik pomnilniških kartic, dodatna programska oprema, torbica

DVD+-RW, Modem 56k V.92, Bluetooth, Ethernet 10/100, WLAN 802.11a/b/g, ExpressCard, bralnik pomnilniških kartic

operacijski sistem

Nima

Vista Home Basic

Vista Home Premium

Vista Home Basic

Vista Home Basic

Vista Home Basic

Nima

Nima

garancija

2 leti

1 leto

2 leti

1 leto

Ni podatka

1 leto

1 leto

2 leti

teža

Ni podatka

2,8 kg

3 kg

2,8 kg

2,68 kg

2,59 kg

2,59 kg

2,6 kg

cena

715 EUR

711,60 EUR

719 EUR

699,98 EUR

720 EUR

708,30 EUR

699 EUR

668,36 EUR

zaslon pomnilnik disk

ostalo

Enaa

Računalniki so nabrani po slovenskem spletu, brez kakršnihkoli preferenc do podjetij. 98 Monitor / januar 2008

Funtech Samsung R60 T5250


VARNOST

Ko se protivirusnik razblini … Ko pogovor nanese na ranljivost protivirusnih programov, njihovi zagovorniki zastavijo v svojo obrambo naslednje vprašanje: »Ali zaklepaš vrata, ko greš od doma? Le zakaj to počneš, ključavnica namreč ni 100 % varna in zanesljiva?« Seveda zaklepam vrata svojega doma, vsekakor pa tega ne bi počel, če bi zaradi pomanjkljive ključavnice izginila cela vrata. Edi Strosar

N

aj že takoj na začetku razjasnimo nekatera dejstva in se tako izognemo nesporazumom: članek ni namenjen prepričevanju uporabnikov, da so protivirusniki neučinkoviti in torej zgolj nepotrebna navlaka. Antivirus je nedvomno pomemben in nujen del standardne programske opreme vsakega mlinčka, ki ga poganjajo Okna. Tudi diskreditacija AV razvijalcev ni naš namen. Verjamemo, da jim ni lahko ob vseh količinah zlonamerne kode, ki jo vsak dan proizvede »temna stran« medmrežja. In seveda, nekatere tu opisane vrzeli so mnogi že odpravili. Namen članka je zgolj in samo eden: obveščanje uporabnikov o varnostnih pomanjkljivostih pri teh programih, ki bi jim jih priljubljen razvijalec protivirusne programske zaščite sicer (ne)hote zamolčal. Protivirusnik namreč še zdaleč ni »popolni (od)rešitelj«, temveč zgolj izdelek, računalniška varnost pa ni izdelek, temveč proces, ki ga moramo stalno nadgrajevati in dopolnjevati. S poznavanjem pomanjkljivosti v nameščeni programski opremi bomo korak bliže boljši varnosti. Sicer pa, le kdo bi varnost svojega sistema slepo zaupal (bolj ali manj hroščatemu) programu?

Osnove Da, protivirusne programe je neverjetno lahko pretentati (delovanje protivirusnikov smo podrobneje opisali v Monitorju 9/2006). Pa si oglejmo na preprostem prikazu. Vzemimo, na primer, datoteko EICAR (www.eicar.org/

»

Odkrivanje mutatorjev kode leto kasneje (primerjava)

100 Monitor / januar 2008

nature detection), je izogibanje odkritju več kot očitno: spremeniti moramo zaporedje znakov v datoteki EICAR. S tem se spremeni binarni zapis, ki tako ne bo več enak primerku, shranjenem v »bazi podpisov«. Torej, odprimo EICAR v Beležki in spremenimo niz znakov. Na primer takole: X5O!P%@AP[4\PZX54(P^)7CC)7}$PWNING-EICAR-FORFUN-NOT-PROFIT....$H+H*.

» Protivirusnik odkrije preizkusno datoteko EICAR. anti_virus_test_file.htm), ki je sicer popolnoma nenevarna in namenjena le testiranju protivirusnikov. Njena posebnost je, da vsebuje le kode ukazov, ki so lahko prikazane s standardnimi ASCII znaki (EICAR je namreč izvršilna datoteka; ko jo zaženemo, izpiše privzeto besedilo). Originalna datoteka EICAR v Beležki/ Notepadu je videti takole: X5O!P%@AP[4\PZX54(P^)7CC)7}$EICAR-STANDARDANTIVIRUS-TEST-FILE!$H+H*

Protivirusniki prepoznajo EICAR kot »EICAR test file«, torej kot datoteko, namenjeno preizkušanju. Datoteka je industrijski standard med izdelovalci protivirusne zaščite. Če je naš protivirusnik ne odkrije, je skrajni čas, da zamenjamo izdelovalca ... Ker vsi protivirusniki odkrivajo zlonamerno kodo na osnovi podpisov (sig-

Odkritju smo se uspešno izognili, naš EICAR pa je tudi po prilagoditvi povsem funkcionalen. Če ga poženemo, še vedno izpiše želeno besedilo. Preprosto, mar ne? Enak pristop lahko seveda uporabimo tudi pri konkretni zlonamerni kodi. Potrebujemo le razhroščevalnik (debugger) in šestnajstiški urejevalnik (hex editor). Celoten proces spreminjanja je zelo nazorno opisan tule: packetstormsecurity.org/papers/virus/Taking_ Back_Netcat.pdf

So mutatorji premagani? Zgornji postopek je vsekakor precej zamuden. Hekerji (no, pogosteje skriptni otročaji) isti učinek, vendar veliko hitreje, dosežejo ob pomoči »stiskalnikov« (packer), »šifrirnikov« (crypter) in mutatorjev programske kode (code mutator). Mutatorji so polimorfizem pripeljali do skrajnosti. V kodi spremenijo sintakso in zaporedje izvajanja ukazov, vendar ohranijo semantiko, se pravi končni učinek spremenjenega programa. Pred dobrim letom smo v Monitorju naredili po-


VARNOSTNE NAPAKE skus z dvema mutatorjema kode (CCryptor in CPervertor). Protivirusniki so takrat spremenjene »viruse« odkrili le v poraznih 14,8 % primerov. Po letu dni se je ob uporabi istih mutatorjev, zdaj že veliko bolj znanih, odkrivanje povečalo na »zavidljivih« 35–46,9 odstotka. Na žalost pa lahko ugotovimo, da nekateri »veliki« (McAfee, Kaspersky, NOD32, Panda, F-Secure, FProt, Norman, Microsoft ...) tudi po letu dni še vedno ne znajo odkriti tako prilagojene kode. Podobno se lahko izognemo tudi odkrivanju vse bolj razširjenih zlonamernih skript, ki izkoriščajo vrzeli v brskalnikih in so odskočna deska za namestitev različnih sleparskih orodnih vrstic (rogue toolbars), prevarantskih iskalnikov (fake search engines) ter različnih drugih zlonamernih programov. Večina protivirusnikov namreč ob pomoči različnih modulov za odkrivanje skriptov odkriva tudi zlonamerno spletno kodo (predvsem JavaScript/VBScript). Iznajdljive glave so kaj kmalu odkrile preprost, a učinkovit način izmikanja: na različna mesta v kodi vstavimo 256 (ali več) ničelnih zlogov (null byte). Metoda je sicer le ena izmed različic zastrupljanja z ničelnim zlogom (null-byte poisoning), deluje pa le v primeru, ko uporabljamo brskalnik Internet Explorer. Firefox/Opera tako modificirane kode namreč ne upodabljata (izrisujeta). Opisani načini izogibanj so izvedljivi zgolj zaradi arhaičnega načina odkrivanja. Drži, preverjanje podpisov je le eden izmed načinov odkrivanja, sicer resda osnoven. Protivirusniki obvladajo tudi druge metode odkrivanja in preprečevanja izvajanja. Zlonamerno kodo tako odkrivajo ob pomoči hevristike, obnašanja (behavioral detection), peskovnika (sandbox), preverjanja integritete datotek (file integrity) ... Navedene metode naj bi pripomogle pri odkrivanju tudi neznane, vendar morebiti nevarne kode. Na prvi pogled odlična zaščita, ki v celoti preprečuje izvajanje škodljivih programov. V idealnem svetu morda res ...

Klasične programske napake na ravni jedra Protivirusniki imajo namreč še eno pomembno značilnost. V sistem naložijo različne gonilnike ter omogočijo delovanje namenskih storitev (services), ob pomoči katerih lahko opravljajo svoje poslanstvo. Tako gonilniki kakor storitve pa se izvajajo z izredno visokimi sistemskimi privilegiji. Zakaj bi torej uporabljali namensko zlonamerno kodo, pri kateri je možno odkritje, če lahko za kompromitacijo sistema izkoristimo vrzeli v samem protivirusniku. Ranljivosti je silno veliko in nanje ni imun noben protivirusnik. Vprašanje je le, v kakšnem obsegu in kako pogosto se pojavljajo. Vrzeli so v razponu od najbolj težavnih, te zahtevajo silno veliko znanja s strani napadalca, do povsem banalnih in splošno znanih, pri katerih se lahko le vprašamo, kako, presneto, da jih niso od-

krili med procesom razvijanja in preizkušanja. Ljudje bi pričakovali, da razvijalci programov, ki promovirajo in zagotavljajo varnost, najprej poskrbijo za zanesljivost lastnih izdelkov in torej izvedejo podrobno revizijo kode (code auditing) in intenzivna preskušanja. Pa poglejmo, kako globoko seže zajčja luknja … Različne vrste prekoračitev, tako na skladu (stack) kakor kopici (heap) ali celoštevilčne (integer), so precej pogost pojav. Prekoračitve

» Orodje BSODhook so najpogosteje izvedene prek ranljivih kontrol ActiveX ali protivirusnih storitev, ki delujejo na določenih vratih. Posebej pogoste so tudi nepravilnosti pri obdelavi različnih stisnjenih (UPX, bzip, rar ..) ali prilagojenih PE (Portable Executable) datotek. Torej t. i. ranljivost »file parsing«, ki lahko vodi do prekoračitve medpomnilnika ali zavrnitve storitve (DoS) in »sesutja« programov. Protivirusni programi zaradi naprednih zaščitnih mehanizmov intenzivno, s pomočjo gonilnikov oz. jedrnih modulov, izvajajo tudi prestrezanje jedrnih funkcij (kernel hooking) s spreminjanjem SSDT (System Service Dispatch Table), torej tabele, v kateri so shranjeni kazalci do jedrnih funkcij. Čeprav je metoda nedokumentirana in nepodprta s strani Microsofta, je pri pravilni izpeljavi lahko zelo učinkovita. Tako v pozitivnem kakor negativnem smislu. Nobena skrivnost ni, da je prestrezanje SSDT priljubljena tehnika »skrivanja« številnih korenskih kompletov. Težave pa nastanejo, če izpeljava prestrezanja ni pravilno izvedena. Vsakršna nepravilnost pri izvajanju jedrne kode namreč pogosto vodi do osovraženega modrega zaslona. Bistvo je v tem, da imajo parametri do upravljavcev SSDT (SSDT function handlers) izvor v uporabniškem prostoru, medtem ko se t i. »handlerji« izvajajo v jedrnem prostoru. Ko preverjanje argumentov funkcij API ni ustrezno, lahko tudi neprivilegirani uporabnik namenoma povzroči (najmanj) sesutje operacijskega sistema. Četudi je tabela sistemskih klicev privzeto definirana »samo za

VARNOST

branje« (read only), je teoretično možno tudi izvajanje arbitrarne kode v obroču ring 0, torej eskalacija privilegijev, vendar slednje v praksi še ni bilo javno potrjeno. Naravnost impresivno pa je, koliko programov (ne le protivirusnikov) nepravilno izvaja prestrezanje SSDT: www.matousec.com/projects/windows-personal-firewall-analysis/plague-in-security-software-drivers.php

Microsoft je seveda objavil številne dokumente, v katerih je programerjem gonilnikov svetoval učinkovito in sistematično preverjanje parametrov funkcij API. Ker priporočila očitno niso zadostovala, je storil še naslednji korak. Uporabniki Windows Vista x64, Windows Server 2003 SP1 x64 ter Windows XP Professional x64 si tako lahko oddahnejo, saj mehanizem »PatchGuard« oz. »kernel patch protection« preprečuje vsakršno modifikacijo tabele SSDT. No, ostanimo še trenutek v jedrnem prostoru, kjer v zadnjem času pridobivajo na renomeju t. i. vrzeli IOCTL. IOCTL (Input/Output Controls) so namenjeni komunikaciji med gonilniki in uporabniškimi programi, komunikacija pa poteka prek strukture IRP (Input/Output Request Packet). Zaradi neučinkovitega preverjanja vnesenih podatkov v dispečerskih upravljavcih IOCTL (dispatch handlers) znotraj gonilnikov lahko vsiljivec spremeni parametre IRP in tako povzroči prekoračitev medpomnilnika v jedrni strukturi. Uspešna zloraba vodi do izvajanja arbitrarne kode in eskalacije privilegijev. Četudi izkoriščanje teh pomanjkljivosti zahteva veliko znanja, so priljubljena tarča napadalcev, saj skorajda ni protivirusnika, v katerem ne bi bila odkrita vsaj ena vrzel IOCTL. Velja omeniti, da je v primeru IOCTL nemočen tudi PatchGuard. Ali, drugače, ranljivi so tudi uporabniki 64-bitnih Oken, z Visto vred. O tem, da imajo vrzeli v pomanjkljivo napisanih gonilnikih globoke korenine, pričajo tudi odkrite ranljivosti v programih enega izmed gurujev računalniške varnosti Marka Russinovicha (Microsoft Sysinternals), konkretno v orodjih DebugView, RegMon in Process Monitor.

» Orodje Kartoffel Monitor / januar 2008 101


VARNOST

VARNOSTNE NAPAKE

Nekaj zanimivih vrzeli

Površna namestitev

Brezplačna različica BitDefender 10 tako uporablja knjižnico za stiskanje (compression library) zlib.dll 1.1.3 iz leta 1998, za katero je znano, da vsebuje pomanjkljivost »double free«, ki lahko vodi do prekoračitve kopice (heap overflow).

Nekateri protivirusniki ob namestitvi spremenijo dovolilnice namestitvenih imenikov ali datotek v Everyone:Full Control. To pomeni, da jih lahko vsakdo brez težav zamenja ali odstrani. Vsiljivec preprosto zamenja eno izmed izvršilnih datotek programa s svojo (ustrezno preimenovani cmd.exe popolnoma zadostuje) in ob naslednjem zagonu sistema ga pričaka ukazni poziv s sistemskimi privilegiji. Zanimivo, da so bile podobne pomanjkljivosti odkrite tudi v nekaterih protivirusnikih za okolja Unix. Pri nekaterih je bila namreč odkrita t. i. vrzel »insecure /tmp file creation«, ki omogoča neprivilegiranemu uporabniku izvajanje napadov symlinks, torej izvajanje ukazov s privilegiji uporabnika, ki je namestil program (pri protivirusnikih je to vedno uporabnik root).

Ranljivost na stare napake

Vedno nove luknje

Čeprav omenjene ranljivosti ne morejo biti ravno v čast razvijalcem, ki promovirajo »absolutno varnost«, jih vendarle lahko nekako toleriramo. To, kar sledi, pa je popolnoma nesprejemljivo (skorajda iz kategorije »Saj ni res, pa je«). Odkrivanje naslednjih vrzeli je namreč povsem enostavno, pa tudi samo odpravljanje je dokaj trivialno. Seveda pa mora biti s strani razvijalca določen interes.

Zastarele knjižnice

Cela serija protivirusnikov (TrendMicro, No, pa se dotaknimo še našega prvega članNorman, Ikarus, Ashampoo, Comodo, Outpost ka o izogibanju odkrivanja protivirusnikom (že …) je ranljiva za zdaj že legendarno zvijačo omenjeni Monitor 9/06), ki je bil pred objavo »program.exe«, ki smo jo v naši reviji omenili poslan domačemu zastopniku protivirusne že pred časom (glej Monitor 07/2006). Resnici opreme Panda, ta pa ga je posredoval gospodu na ljubo je krivda za to ranljivost v sami funk- Fernandu de la Cuadru, strokovnemu urednicionalnosti operacijskega sistema Windows in ku za stike z javnostjo pri Panda Security. Ta je torej samo na strani Microsofta. Čeprav se po- zatrdil, da bo Pandina tehnologija TruPrevent manjkljivost vleče še iz časov Windows NT 3.1, uspešno in zanesljivo izsledila vsakršno zlonagigant iz Redmonda »improper file path han- merno kodo. Morda res, vendar je njihov tadling« ne jemlje kot varnostni problem (mimo- kratni izdelek Panda AntiVirus 2007 ter poznegrede, ranljivih je sicer tudi nekaj Microsoftovih je Panda AntiVirus 2008 vseboval t. i. vrzel »inprogramov) in zato napake ne namerava v ce- secure file permissions« in je torej omogočal loti zakrpati. Slednje bi namreč lahko imelo katastrofalne posledice za podedovano združljivost (backward/legacy compatibility). Razvijalcem torej ne preostane drugega, kot da težavo odpravijo sami, to pa lahko storijo zelo preprosto: s pravilno uporabo družine funkcij CreateProcess() (msdn2.microsoft. com/en-us/library/ms682425.aspx). Microsoft sicer trdi, da je napako odpravil že s tem, da je v novejših operacijskih sistemih XP/2003/ Vista neprivilegiranim uporabnikom privzeto onemogočeno pisanje v korenski imenik, kar v celoti izključuje izvajanje datoteke »pro- » AccessEnum odkrije potencialno nevarne dovolilnice. gram.exe«. To resda drži, vendar je zadeva še vedno funkcionalna v Windows 2000 (da, neka- trivialno eskalacijo privilegijev neprivilegirateri ga še vedno uporabljajo) in v primeru ne- nega uporabnika na sistemsko raven brez upopravilno nastavljenega seznama za nadzor nad rabe zlonamerne kode. Za nameček pa so nekadostopom (ACL; Access Control List), pa tudi, ko teri njihovi izdelki tudi nepravilno izvajali preje uporabnik član skupine »Power User«. V teh strezanje SSDT. Panda Security je navedene poprimerih je zvijača »program.exe« najenostav- manjkljivosti zdaj že odpravil … nejši način eskalacije privilegijev v račun NT AUTHORITY\SYSTEM. Zahvaljujoč mehanizmu Je aroganca res pravi pristop? »Service Hardening«, je Microsoft omenjeno teČe želimo odkriti stopnjo profesionalnožavo v Visti dokončno odpravil na eleganten način: storitve se v Visti povečini ne izvajajo v si- sti določenega razvijalca, je dovolj, če preveristemskem kontekstu. Konec koncev pa lahko te- mo njegov odnos do varnostnih raziskovalcev žavo zelo enostavno odpravimo tudi sami upo- oz. t. i. pristopa »full-disclosure« (FD). Znano je, rabniki: v registru postavimo ImagePath do ran- da morajo razvijalci programske opreme skozi ljivega programa v dvojne narekovaje. tri faze: fazo zanikanja, fazo jeze in groženj ter 102 Monitor / januar 2008

fazo sprejemanja. Praviloma so velike korporacije v fazi zanikanja ali jeze (groženj), manjši izdelovalci pa so veliko bolj dostopni in sprejemljivi. Nekateri pa dobesedno prekoračijo vsakršno mejo profesionalnega pristopa in uzanc. Družba Norman je npr. do strokovnjakov, ki jo opozorijo na vrzeli, celo brezbrižna in arogantna: www.nruns.com/advisories/[n.runs-SA-2007.020] - Norman Antivirus ACE parsing Arbitrary Code Execution Advisory.txt.

Komentar verjetno ni potreben. Ob takem odnosu s strani razvijalcev vsekakor ne čudi, da mnogi raziskovalci obupajo in javno objavijo podrobnosti, še preden je izdan uradni popravek. Mnogi namreč še vedno ne dojamejo, da namen FD ni postavljanje pogojev ali izvajanje pritiska na razvijalce, temveč garancija, da bodo zakrpali vrzel.

Kako varen je torej naš protivirusnik? Najbolje, da to ugotovimo kar sami. Za začetek uporabimo orodje AccessChk: www.microsoft.com/technet/sysinternals/Security/ AccessChk.mspx

ali grafični ekvivalent AccessEnum: www.microsoft.com/technet/sysinternals/Security/ AccessEnum.mspx

in preverimo dovolilnice datotek, storitev, predmetov, registrskih ključev … Če naletimo na Everyone:Full Control ali Everyone:Write, bodimo pozorni in podrobneje preglejmo zadevo. Preden se lotimo spreminjanja dovolilnic, velja razmisliti: spremembe lahko včasih negativno vplivajo na funkcionalnost programov. Za odkrivanje nepravilnega prestrezanja SSDT uporabimo orodje BSODhook (www.matousec.com/projects/windows-personal-firewall-analysis/plague-in-security-software-drivers.php). Če odkrijemo, da je naš program ranljiv, kaj veliko sicer ne moremo storiti. Preostane nam le upanje, da je nekdo že obvestil razvijalca in bo popravek morda kmalu na voljo. Pri odkrivanju vrzeli IOCTL nam lahko pomaga program Kartoffel (kartoffel.reversemode.com), vendar je orodje napredno in zahteva določeno predznanje in razumevanje problema s strani uporabnika. Tudi tu kaj veliko sami ne moremo storiti, poleg upanja/čakanja na popravek lahko kvečjemu zamenjamo protivirusnik ... Lahko seveda tudi ignoriramo vse zgoraj napisano in se vedemo, kakor da se ni zgodilo nič. Kot da to ni naš problem, saj nas varuje  popoln protivirusnik ...

Povezavi: www.nruns.com/parsing-engines-advisories.php labs.idefense.com/intelligence/vulnerabilities


PODROBNO

Telemachova pot do monopola Kabelski operater UPC Telemach je s potrpežljivo taktiko vztrajnega nakupovanja konkurenčnih operaterjev v nekaj letih dosegel strateški cilj svojih ameriških lastnikov. Postal je prevladujoči ponudnik tako na trgu kabelske televizije kot tudi na trgu kabelskega dostopa do interneta, saj na obeh področjih obvladuje že več kot 50 % trga. Agencija za pošto in elektronske komunikacije in Urad za varstvo konkurence sta njegovo politiko majhnih korakov samo nemo opazovala, kljub svarilom javnosti o nastajanju koncentracije oziroma o ustvarjanju pogojev za morebitne zlorabe prevladujočega položaja. Matej Šmid

Z

godovina kabelskih omrežij v Sloveniji sega v konec osemdesetih let, ko so se v večjih mestih organizirale prve zadruge za izgradnjo omrežij CATV, ki niso bile komercialno usmerjene, temveč je bil poglavitni namen popestriti takrat skromno izbiro televizijskih programov, ki jih je bilo možno sprejemati prek zemeljskih distribucijskih sistemov. Združenje kabelskih operaterjev Slovenije je bilo ustanovljeno leta 1993 na Ptuju in je obsegalo že 45 kabelskih operaterjev po Sloveniji. Konec leta 2000 je bilo operaterjev že 80, z okrog 220.000 kabelskimi priključki. Današnje stanje je 60 kabelskih operaterjev z nekaj več kot 300 tisoč naročniki kabelske televizije in 80 tisoč uporabniki interneta. Čeprav so nekateri operaterji še danes organizirani kot zavodi (prej zadruge) ali celo društva, se je večina že privatizirala in oblikovala v podjetja oziroma delniške družbe, pri čemer so posamezniki, krajevne skupnosti in občine, ki so financirali izgradnjo omrežja, navječkrat ostali brez svojih vložkov.

nemških mark (11,75 milijona evrov). Po mnenju poznavalcev je bila cena vsaj trikrat previsoka. Slišali so se tudi očitki, da je Meglič prodal kabelsko omrežje, ki je bilo v lasti uporabnikov, saj so ti plača-

S tem naših prevzemov še ni konec, saj nas zanimajo prav vsi konkurenti. Če bi bilo po naše, bi pokupili tako rekoč vse. (Vojko Rovere, direktor Telemacha, 2007) li njegovo izgradnjo. Leta 2000 je Telemach kupil še dva kabelska operaterja iz Ljubljane, Kanal 8 iz Fužin in S.T.I. Telekom. Nakupi so se pokazali v negativnih bilancah

104 Monitor / januar 2008

milijarde tolarjev izgube, medtem ko je ob izdatni dokapitalizacijah v skupni višini 4 milijarde tolarjev oziroma sanaciji leta 2001 izkazal že 200 milijonov tolarjev dobička.

V primeru uporabnikov storitev kabelskih operaterjev je kakršnakoli podobnost z upravičenci do vračil vložkov v Telekomovo omrežje nesmisel.

Telemacha, zaradi česar je bilo treba večkrat dokapitalizirati podjetje. Ameriški investicijski sklad Emerging Market Partnership (EMP) in Gorenje Trgovina sta izvedla dokapitalizacijo, tako da so ko59,74 %

Tudi v naslednjih letih je Telemach izdatno kupoval konkurenčne kabelske operaterje, skupaj jih je prevzel 28, tako da je leto 2004 pred prodajo novemu lastniku končal z 28 % tržnim deležem.

UPC Telemach 66,67 %

28 % 28 % Telius d.d.

100 % Dolenjski kabel d.o.o.

» Shema lastništev UPC Telemacha

Družba UPC Telemach je bila ustanovljena 26. januarja 2005 pod imenom Kobača d.o.o. (prleško: »zabojnik za prevoz živine«). 1. julija 2005 je družba Kobača d.o.o. pripojila družbo Telemach d.o.o. in prevzela njeno ime. Veliki met je UPC Telemachu uspel letos, ko je kupil dva največja in najbolj 71,99 %

80,35 %

Ljubljanski kabel d.d.

KRS Rotovž d.d.

10. februarja 2005 je Telemach prešel iz večinskega lastništva ameriškega investicijskega sklada v Emerging Market Partnership (EMP) v roke ameriške multinacionalke United Global Com (UGC), ki se v Evropi ukvarja predvsem s kabelskimi omrežji in je bila že takrat največji ponudnik »trojčka» storitev v Evropi pod imenom UPC (United Pan-European Communication). Takrat so svoje deleže prodali tudi BTC, Gorenje Trgovina, Slovenske železnice in družina Meglič in skupaj iztržili 71 milijonov evrov. Ob nekaj več kot 100 tisoč uporabnikih je to pomenilo ceno približno 650 evrov za uporabnika.

Zgodovina UPC Telemach

(Vojko Rovere, Telemach, 2001)

Zgodovina Telemacha Telekomunikacijsko družbo Telemach je oktobra 1999 ustanovilo podjetje BTC d.d. (Blagovno transportni center) skupaj z nekaterimi drugimi slovenskimi podjetji (Gorenje Trgovina, Slovenske železnice itd.). Že leta 2000 se je družba začela širiti z nakupi konkurenčnih podjetij. Prvi je bil nakup takrat največjega kabelskega operaterja v Ljubljani, podjetja Meglič Telekom iz Črnuč, za katero je Telemach plačal 23 milijonov

nec leta 2000 največji lastniki postali Emerging Market Partnership s 50,25 %, BTC s 15,39 %, Gorenje Trgovina in EON s po 9,28 % in Slovenske železnice s 7,87 %. Telemach je leto 2000 končal z 1,2

KRS Velenje d.d.

CATV Murska Sobota d.d.

75 %

100 %

Masicom d.o.o.

Velcom d.o.o.


PODROBNO

Širokopasovni dostop – enotni trg? Vse oblike širokopasovnega dostopa do interneta Agencija za pošto in elektronske komunikacije (APEK) obravnava v »istem košu«, pa naj gre za dostop prek kabelskih omrežij, za dostop prek telefonskega omrežja ali za dostop prek optičnih priključkov. Z zlivanjem tehnologij, ko bodo trojčki storitev (telefon, internet, televizija) mogoči na poljubni tehnologiji, bo to seveda smiselno. Zaenkrat, ko kabelska omrežja še niso med seboj povezana in trojček storitev ponujajo le na izbranih lokacijah, ko razvezava lokalne zanke še ni mogoča na celotnem telefonskem omrežju in ko so optični priključki (FTTH) še razmeroma redki, pa verjetno še ne moremo govoriti o popolni svobodi izbire potrošnikov, torej tudi ne o enotnem trgu telekomunikacijskih storitev.

profitna kabelska operaterja, KRS Rotovž iz Maribora in Ljubljanski kabel iz Ljubljane. Družba UPC Telemach trenutno zagotavlja kabelsko televizijo 152 tisoč uporabnikom, dostop do interneta 43 tisoč uporabnikom in storitve govorne telefonije (ki so jo ponudili 1. marca 2007 v sodelovanju s podjetjem In.Life d.o.o.) 6 tisoč uporabnikom. Zaradi neprestane rasti družba UPC Telemach posluje z iz-

UPC Telemach in internet V kabelskih omrežjih UPC Telemach ponujajo dostop do interneta tudi nekateri drugi ponudniki. Pred tremi leti jih je bilo sedem, danes so samo še trije (Arnes, AMIS, Tuš Telekom), vendar imajo pri tem vedno več težav, saj jih UPC Telemach izriva iz svojega omrežja in stiska s cena-

ADSL 2+ infrastrukture.« Pri Tuš Telekomu pravijo le, da: »Kabelske operaterje jemljemo kot resno konkurenco, ki nas spodbujajo, da svojim uporabnikom ponujamo inovativne in napredne rešitve, vendarle pa naše storitve temeljijo na drugem tipu tehnologije, s katero pokrivamo vse prebivalstvo v Sloveniji in tako nismo odvisni od geografsko omejenih kabelskih omrežij.« Značilno je, da Telemach

fonskem omrežju zaenkrat še ne moremo govoriti o enotnem trgu. Zamenljivost storitev je zaenkrat dosegljiva le še peščici uporabnikov, poleg tega še vedno ni enotnega kabelskega omrežja po vsej Sloveniji, tako kot imamo eno samo telefonsko omrežje. Da so nekateri kabelski operaterji v resnici monopolisti na svojem geografskem področju in to lahko s pridom izkoriščajo, je razvidno

Glavna napaka je bila, ko Urad za varstvo konkurence UPC Telemachu ni preprečil nakupa KRS Rotovža in Ljubljanskega kabla. (Andrej Boštjančič, Softnet, 2007) npr. ARNESovim uporabnikom samo za uporabo omrežja zaračuna enako ceno kakor svojim uporabnikom za uporabo omrežja in interneta skupaj (kar je klasična

iz njihovih bilanc, saj so bistveno bolj dobičkonosni (od 10 % do 25 %) kakor drugi telekomunikacijski operaterji, ki se morajo spopadati s konkurenco in ka-

Kabelski razdelilni sistemi so lokalni monopoli povsod po svetu. Potrošniki pa imajo alternativo, lasten satelitski priklop, čeprav je to veliko dražja različica.

Ker je Telemach v zadnjih letih vložil v infrastrukturo približno 12 milijonov evrov, ima pravico odločati, komu in pod kakšnimi pogoji bo oddajal svoje koaksialne kable.

(Andrej Plahutnik, direktor UVK, 2002)

(Vojko Rovere, Telemach, 2005)

gubo. Leta 2006 je bila ta skoraj 3 milijone evrov ob prometu 22 milijonov evrov. Z zadnjima dvema nakupoma je UPC Telemach precej presegel prag 40 %, tako pri

mi. Že v letnem poročilu internetnega ponudnika Perftech za leto 2005 smo lahko prebrali: »Kabelski operater Telemach preostale ponudnike interneta še nadalje po-

Zaskrbljena sem nad vse večjim zgoščanjem ponudbe pri zgolj enem operaterju Telemachu, ki lahko kmalu začne vplivati na dogajanje na trgu. (Živa Drol Novak, Zveza potrošnikov Slovenije, 2002) ponudbi kabelske televizije kot pri ponudbi kabelskega dostopa do interneta, kar ga po definiciji Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK) uvršča med operaterje s prevladujočim položajem. Skupno je UPC Telemach s svojim predhodnikom Telemachom prevzel 30 kabelskih operaterjev, katerih večino je integriral v podjetje, nekaj pa jih še posluje pod svojimi imeni. Edini večji operater, ki je še ostal zunaj UPC Telemach, je KRS Tabor iz Maribora; če UPC Telemach prevzame tudi tega, bo obvladoval dve tretjini trga kabelske televizije v Sloveniji.

časi izloča iz svojih omrežij in zavira vstop alternativnih ponudnikov v novo pridobljena kabelska omrežja«. Perftech je v začetku leta 2007 svoje uporabnike interneta prek telefonskega omrežja prodal Telekomu, medtem ko so uporabniki interneta prek kabelskega omrežja večinoma prešli na UPC Telemach. Podobne izkušnje ima tudi AMIS, ki pravi: »Žal moramo potrditi, da se s Telemachom vse teže dogovarjamo glede cenovne politike,« in »Telemach na naše pozive po znižanju cen ne odgovarja. Iz tega razloga se osredotočamo na ponudbo prek lastne

tehnika cenovnih škarij za izrivanje nadležnih gostov).

Telemach in varstvo konkurence Prvih nakupov konkurenčnih operaterjev leta 2000 Telemach ni prijavljal Uradu za varstvo konkurence (UVK). Za vse nadaljnje nakupe v letih 2001–2004, ko je Telemach kupil 15 operaterjev po vsej Sloveniji, pa je že iskal soglasje pri UVK zaradi nevarnosti koncentracije. UVK je za vse omenjene koncentracije izdal pogojno soglasje, pri čemer je bil pogoj, da Telemach ne sme omejevati dostopa do omrežja drugim ponudnikom. UVK pa je za zadnja dva nakupa (KRS Rotovž in Ljubljanski kabel) soglašal brez dodatnih pogojev, češ da zaradi zlivanja tehnologij (televizijo lahko danes ponekod dobimo tudi prek internetnih priključkov) ni več nevarnosti koncentracije. Ta razlog je vprašljiv, saj pri kabelskem omrežju in tele-

terih dobički le težko dosegajo 10  % njihovega prometa.

Telemachovi (znani) nakupi 2000 Meglič Telekom d.o.o., Črnuče S.T.I. Telekom d.o.o., Ljubljana Kanal 8 d.o.o., Ljubljana-Fužine 2001 Telmont d.o.o., Koper Sistel d.o.o., Ljubljana Link d.o.o., Nova Gorica Astra Telekom d.o.o., Žirovnica Eltrade d.o.o., Ljubljana 2002 Tele-TV d.o.o., Kranj KRS Vir, Dob, Domžale 2003 KRS Pivka d.o.o., Pivka KRS Velenje d.d., Velenje Panda Tržič d.o.o., Tržič BOMA d.o.o., Novo Mesto R KANAL d.o.o., Ribnica Signal d.o.o., Novo mesto KKS Preddvor, Preddvor 2005 CATV Murska Sobota d.d. 2007 KRS Rotovž, Maribor Ljubljanski kabel d.d., Ljubljana

105 Monitor / januar 2008


MNENJA

Grehi slovenske informatike Kaj bi našteli kot naglavne grehe slovenske informatike danes? Sledi jih nekaj, čeprav bi se jih dalo nabrati še kar nekaj, o njih morda kdaj drugič. Upam, da se boste s katerim strinjali, oziroma da mi na moj e-naslov pošljete še kakšnega zanimivega ali kak popravek. Matjaž Gams Matjaz.Gams@ijs.si

N

ajprej, da ne bo pomote – kot prof. dr. in eden prvih programerjev v Sloveniji, vodja odseka za inteligentne sisteme na Institutu Jožef Stefan, član nacionalnih odborov za šolstvo, informacijsko družbo, znanost, tehnologijo …, društev za informatiko, umetno inteligenco, kognitivne znanosti itd. bi se moral spoznati na to področje, vendar so »titule« tudi nepotreben balast in morebitna ovira za odkrito besedo. Ključno mentalno vprašanje je sicer neodvisno od formalnosti – ali znamo videti in prikazati stanje slovenske informatike in Slovenije v globalni informacijski družbi na pravi, visoki ravni, kot na primer zatrjujemo študentom na doktorskem študiju?

1. Zdravstvena kartica Slovenija je uvedla zdravstveno kartico prej kot Evropa, zato nas marsikdo pogleda z občudovanjem, ko to izve. Vendar je projekt znanstvene kartice v zasnovi koncept »kamene« informacijske dobe, o čemer stroka piše vsaj desetletje. Tragikomično je na primer to, da se minister za javno upravo s približno takim mnenjem načeloma strinja, vendar ima praktično zvezane roke. Takole gre: Preden greste k zdravniku, morate potrditi svojo kartico na »zdravkomatu«. Potrditev velja nekaj mesecev, nato pa morate spet na zdravkomat. Če ste slučajno pozabili podaljšati in to ugotovite pri zdravniku, morate najprej na zdravkomat, šele nato se vas lahko loti sestra ali zdravnik. Malo diši po tistem urgentnem pacientu, ki ni imel pri sebi napotnice in se je moral vrniti ponjo in je na poti umrl. Na srečo je takih grozljivih primerov malo,

106 Monitor / januar 2008

marsikdo pa je preklinjal bizarnost sistema, ki npr. zahteva nesmiselno potrjevanje kartice. Skoraj vsi imamo kreditne kartice, ki jih ni treba vsakih nekaj mesecev potrditi na določenih posebnih »karticomatih«. Enostavno gremo v trgovino in tam prek omrežja preverijo, ali imamo še sredstva na računu. Ampak, počakajte, saj prek omrežja delujejo tudi zdravkomati, ki preverijo, ali smo še v službi! Zakaj potem potrebujemo zdravkomate? In korak naprej – zakaj potrebujemo papirnate napotnice, papirno navlako vseh vrst, če lahko natanko iste podatke hranimo v internetu in jih iz njega varno pobiramo, kartico pa na primer uporabimo za identiteto, če že pozabimo geslo ali pa nas najdejo nezavestne? In tisti tragično preminuli paci-

»

stovalo tako finančno kot po kakovosti storitev.

2. Microsoft Mnenja o Billu Gatesu, legendarnemu ustanovitelju Microsofta in enemu najbogatejših zemljanov, so ostro polarizirana. Morda je polarizacija še najbolj izrazita znotraj Amerike in znotraj EU, obakrat med računalniškimi intelektualci in kapitalisti. Hvale ga kujejo v nebo kot enega največjih svetovnih vizionarjev, kritike ga označujejo za enega največjih škodljivcev razvoju računalništva, ki prek monopola zavira razvoj novih idej. Za Slovenijo je vprašanje bolj pragmatično – ali naj dosledno uveljavlja Microsoftove rešitve, npr. Windows, ali naj se jim povsem odreče ali naj išče neki kompromis. Pred nekaj leti sem kot

Skoraj vsi imamo kreditne kartice, ki jih ni treba vsakih nekaj mesecev potrditi na določenih posebnih »karticomatih«. Enostavno gremo v trgovino in tam prek omrežja preverijo, ali imamo še sredstva na računu. Ampak, počakajte, saj prek omrežja delujejo tudi zdravkomati, ki preverijo, ali smo še v službi! Zakaj potem potrebujemo zdravkomate?

ent – če bi imeli podatke elektronsko shranjene in varno dostopne prek interneta, ali mu ne bi rešili življenja? Ali ne bi s primernim modernim pristopom razbremenili slovenskega zdravstva in pacientom omogočili bistveno boljše delo in kakovost? Da, da in spet da! Seveda je vpeljava zahtevna tako kadrovsko kot finančno, toda sedanji koncept zdravstvenih kartic prek bankomatov ni nič cenejši, kot bi bil omrežni/internetni. In v nekaj letih bi se elektronsko poslovanje namesto papirnega obre-

neodvisni strokovnjak v nacionalnem svetu za informatizacijo šolstva opozoril, da z odprtokodnimi OS dobimo 12 PC namesto deset z MS. Predvsem pa smo predlagali pretrganje popolne monopolne odvisnosti in »odprtje operacijskih sistemov in programske opreme«. Nismo predlagali, da se oprema MS popolnoma zavrne, saj je najbolj razširjena po svetu, pa tudi prehod je zahteven. Predlagali smo dve konkretni možnosti: ali se izbere nekaj inštitucij, recimo nekaj šol, in se poskusno uvede od-

prtokodne rešitve; ali pa se kupi pol računalnikov z odprtokodnimi in pol z MS OS, recimo v omenjenem primeru namesto deset PC z MS dobimo pet PC z MS in šest PC z odprto kodo. Kot kompromis je nacionalni strateški svet, kljub temu da se je večina strokovnjakov pridružila pomislekom, izbral rešitev deset PC z MS in odprtokodnimi operacijskimi sistemi hkrati, torej ne 11 ali 12 PC z drugimi rešitvami. Do danes nismo naredili nobenega omembe vrednega koraka naprej v smeri sistematičnega odprtja PCjev niti v šolstvu, kaj šele v drugih sferah. Treba pa je omeniti, da je EU nedavno trdo kaznovala MS zaradi monopolnega vedenja in to stroka pozdravlja tako na načelni kot na konkretni ravni.

3. Informatika in SAZAS Združenje skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije skrbi za avtorske pravice. Do tu vse lepo in prav. Ko pa kupite ploščo CD ali DVD, plačate avtorske pravice oziroma poseben dodaten »davek« SAZAS, ker boste nanjo zapisovali nelegalno pridobljene glasbo ali filme. Hopla – kako vnaprej vedo, da ne boste zapisovali npr. svojih programov ali morda legalne zvočne ali avdio posnetke? Osebno, denimo, nisem »zapekel« nič nelegalnega v zadnjih 50 letih, pravzaprav bi lahko napisal tudi v neskončno letih, saj je rezultat enak. Če torej kupim sekiro, ali bom potem plačal hkrati tudi »davek« vsem lastnikom gozdov, ker bom prej ali slej nelegalno podrl kakšno smreko? V čem je razlika, če posekam svojo jablano na svojem vrtu ali posnamem svojo glasbo ali svoj video ali svoj program, in zakaj v drugem


MNENJA primeru plačam davek zaradi potencialne nelegalnosti in prvič ne? Zakaj ne bi v smislu potenciranja neumnosti obdavčili še mobitelov in računalnikov, ki oboji omogočajo poslušanje nelegalne glasbe in gledanje nelegalnih filmov? In, konec koncev, zakaj ne bi obdavčili kar oči in ušes, ki lahko zaznavajo nelegalno muziko in filme? Najhuje je naslednje – ali ni v informacijski družbi ključna uporaba novih informacijskih medijev in storitev? Ali ni vsaka država zainteresirana, da se ljudje čim bolj informatizirajo, da si nabavijo poceni in zmogljive računalnike, informacijske medije in storitve? Če želi vodstvo države stimulirati uvajanje informatizacije v Slovenijo, čemu s potencialnim davkom zaradi potencialne nelegalnosti draži oz. sistematično zavira uvajanje informacijske družbe? Ko se začne razprava na tovrstne teme, postrežejo z množico argumentov: ni mogoče preverjati, statistika kaže, da se na črno kopira glasbo in filme, tudi »ona« država ima podobno ureditev … Pri tem pozabijo, da ima tako ureditev na primer le nekaj odstotkov svetovnega prebivalstva, da je dokaj enostavno preprečiti organizirano piratstvo itd. Zato nima posebnega smisla razpravljati o smotrnosti takih ukrepov, temveč predvsem o tem, zakaj take ukrepe sprejemamo, zakaj jih takoj ne ukinemo in zakaj nihče ni o tem vprašal slovenske informacijske stroke? V več slovenskih strokovnih organizacijah smo se pogovarjali o omenjenem ukrepu in povsod smo bili osupli nad popolno ignoranco odgovornih, ki sprejemajo tako nesmotrne ukrepe in nič ne povprašajo nobenega strokovnjaka s po-

dročij informacijske družbe, računalništva ali informatike, oz. se na strokovne proteste požvižgajo. Malce sarkastično bi rekel – tisti, ki je to uvedel, se pač spozna na vse, od informacijske družbe do informatike, zato je normalno, da ni niti poiskal stika s stroko. In ker še nihče ni umrl od tega, tudi ni nobene potrebe po spremembah, kajne?

4. Pomanjkanje znanj s področja informacijske družbe Vizionarji informacijske družbe so v začetku trdili, da predvsem starejša generacija vodstvenih kadrov ne razume, za kaj gre. Prav gotovo še danes marsikateri starej-

»

Staranje prebivalstva v Evropi in še posebej Sloveniji sploh ni velik problem. Bla bla. Glede informatike in računalništva ter informacijske družbe so se stvari normalizirale, danes živimo v informacijski družbi in spontano uporabljamo in razumemo njene mehanizme. Bla bla. Prvi zakon informacijske družbe je zelo podoben Moorovemu – da se gostota elementov na čipu podvoji v približno dveh letih. Tudi zmogljivost prenosa po omrežju ali velikost diskovnih pomnilnikov rasteta eksponentno. Skratka, strojna oprema bolj ali manj raste eksponentno, nekaj podobnega kot pri piramidnih igrah. Trenutek, če

Če torej kupim sekiro, ali bom potem plačal hkrati tudi »davek« vsem lastnikom gozdov, ker bom prej ali slej nelegalno podrl kakšno smreko?

ši ne uporablja računalnika, medtem ko se je pravi problem premaknil na višjo raven. Večina ljudi danes v Sloveniji ali po svetu ne razume ne samo informacijske družbe, temveč niti delovanja osnovnih načel. Svet postaja čedalje bolj zapleten, politika, mediji in določene interesne skupine namenoma vsiljujejo svoje »resnice« z namenom povečevanja svojega vpliva. Stroka zaradi množice reklam in zavajanja kapitala težko prenese svoja sporočila v javnost. Recimo v Ameriki skoraj pol ljudi ne verjame v evolucijo. V Sloveniji večinoma beremo, kako se v Ameriki cedita med in mleko, v Rusiji pa natepavajo star kruh. Globalizacija je super koristna tako za Slovenijo kot Evropo. Nafte še dolgo ne bo manjkalo in samo vprašanje časa je, kdaj se bo bistveno pocenila.

so piramidne igre nateg, ki potegne denar naivcev, kako to lahko deluje v računalništvu? Odgovor je preprost – elektronski svet ima nekoliko drugačne zakonitosti kot fizični. Obstaja tudi tretji, umski svet, toda tu o kognitivnih znanostih ne bomo pisali. Da se vrnemo – v računskem oz. informacijskem svetu brez težav razvijamo poljubne elemente eksponentnega zaporedja poljubno dolgo, medtem ko v fizičnem kaj podobnega ni mogoče, razen na kratki rok. Ker sta elektronski in fizični svet povezana, veljajo tudi fizične omejitve, npr. gostote elementov ali hitrosti signalov. Zvijača je v tem, da se bodo fizične omejitve zares pokazale šele čez desetletja, precej pozneje od takrat, ko bo svetovna potrošnja nafte že začela upadati. In zakaj nismo pred desetlet-

jem razvijali računalnikov hitreje, da bi torej imeli takrat današnje? Odgovor je v omejitvah hitrosti rasti človeškega znanja in sposobnosti tehnologije izdelave, ne v fizičnih omejitvah. Še drobna satirična misel – pred četrt stoletja so me na ljubljanski fakulteti učili, da Moorov zakon začenja pešati, da se je rast že upočasnila. Morda poglejte v internet, kako se je to uresničilo :). Še en zakon informacijske družbe: Ker strojna oprema eksponentno postaja čedalje sposobnejša, se čedalje hitreje odpirajo nove možnosti vpeljave informacijskih storitev. Ker smo ljudje toliko počasnejši, zlasti kar zadeva razvoj naše strojne opreme, nismo v stanju uresničiti vseh možnosti, ki nam jih ponuja tehnologija. Še več, razlika med zmožnostmi in dejansko izvedbo se stalno povečuje. Zato lahko tudi v Sloveniji, ki ima (še?) to enkratno prednost, da je enotna in homogena mala država, uvedemo marsikatero rešitev prvi na svetu. Zato smo lahko glede e-vlade drugi do tretji v Evropi. Zato nam v informacijskem smislu ni treba z zamudo desetletja kopirati patentiranih rešitev velesil kakor v zdravstvu, temveč jih raje razvijajmo sami; zato lahko naši podjetniki, razvojniki in znanstveniki uvajajo rešitve na svetovni ravni pač glede na znanje, pamet in pridnost. Torej imamo paradoksalno situacijo – medtem ko večina ljudi misli, da se iz leta v leto ni nič pomembnega spremenilo, rast strojne opreme ostaja eksponentna, zmožnosti pa se povečujejo iz leta v leto ne glede na to, da vsako leto uresničimo več. Če razumete to navidezno paradoksalnost, vam  iskreno čestitam.

Kateri je najboljši? Kateri najcenejši? Kateri najbolj žepni? Kateri najbolje tiska? Kateri najceneje?

www.monitor.si/testi.php 107 Monitor / januar 2008


MNENJA

Elektronske knjige, drugi del Vladimir Djurdjič strokovni urednik

R

ačunalništvo in iz njega izhajajoča zabavna elektronika imata v javnosti podobo izrazite dinamičnosti, pri kateri se nenehno dogajajo tehnološke novosti, pogosto še precej bolj zgodaj, kot smo uporabniki pripravljeni sprejeti. Prav zaradi tega marsikatera inovacija na začetku ne uspe, ker ni razumljena, ni dovolj poceni ali pa preprosto še ni tehnološko zrela za množični sprejem. Toda zmotno je misliti, da nova tehnologija po prvem neuspelem poizkusu nima več možnosti za svetlo prihodnost. Pravzaprav je ravno nasprotno – le redkim konceptualnim novostim je v zgodovini uspelo v prvem poizkusu. Po drugi strani pa je marsikaj uspelo šele čez čas, z drugim valom izdelkov.

»

Elektronske knjige so zamisel, stara že več let, ki pa doslej ni dosegla večjega uspeha. Dokler ni pred nekaj tedni osrednja spletna knjigarna, Amazon.com, predstavila svoje različice bralnika in storitev dostave knjig po brezžičnem omrežju. Vse skupaj je čez noč postalo uspešnica in je ta hip tako rekoč razprodano. Ali lahko tudi knjige, tako kot glasba in delno tudi že video, doživijo množični uspeh v digitalnem svetu?

knjižnega založništva. Ko so pred leti ponudili prve storitve za elektronske knjige, je bila ponudba vsebin sila skromna, namenskih bralnikov pa pravzaprav skoraj ni bilo, v ta namen naj bi uporabili računalnike. Toda izkaže se, da računalniki le niso tako primerni za prebiranje knjig ali revij, zlasti tedaj, ko nam je branje sredstvo za sprostitev. Sedenje za računalnikom ali pa, v zadnjem času, prebiranje na prenosniku ne moremo imenovati ravno sprostitev, vsaj v primerjavi s klasično knjigo. Za to, da bi lahko digitalni različici knjige uspelo, je torej treba imeti manjšo elektronsko napravo, kot je prenosnik. Pa hkrati večjo, kot je mobilni telefon, ki ima za udobno prebiranje večinoma premajhen zaslon. Revolucijo na tem

Amazon je torej ubral pot, ki na las spominja na pot, ki jo je ubral Apple s storitvijo iTunes.

To so že pred časom zelo lepo opisali v družbi Gartner kot tako imenovani cikel navdušenosti (hype cycle). V Gartnerju preprosto trdijo, da večina tehnoloških novosti doživi hitrejše navdušenje javnosti, kot pa je dejanska zrelost spodaj ležeče tehnologije ali ponudbe. Po začetnem navdušenju zato skoraj praviloma sledi streznitev, upad zanimanja javnosti. Toda razvoj gre naprej in če razvijalci ne obupajo, se pogosto ponudi nova priložnost in ta lahko pomeni uspeh. Dokazov za to je v preteklosti na pretek. Navedimo le ročne računalnike in predvajalnike MP3, ki sprva niso ravno navdušili. Potem pa so se še kako prijeli. Nekaj podobnega doživlja po mnenju analitikov zdaj področje

108 Monitor / januar 2008

področju je obljubljalo podjetje Eink, ki je razvilo zaslon, sila podoben videzu papirja. Toda taki predvajalniki so na trgu že nekaj let, pa kot taki niso dosegli večjega uspeha. Zakaj je torej Amazon Kindle, kot se imenuje Amazonov predvajalnik, doživel tolikšno pozornost javnosti? Razloga sta vsaj dva. Amazon je pri snovanju izdelka pametno razmišljal o celotni storitvi, skupaj s postopkom za nakup gradiva, kar je bilo v preteklosti sila nerodno in, ne nazadnje, drago. Zdaj pa so Kindle opremili z lastnim brezžičnim omrežjem (EVDO, funkcijsko ustrezno našim omrežjem GPRS, UMTS), pri katerem uporabniku ni treba razmišljati, kako naj kupi gradivo in kje, ali ga celo prenaša s posredništvom računalnika.

Za izkušene uporabnike je to sicer mala malica, vendar je prav način nakupovanja za širšo javnost nepotreben in nepriljubljen korak. Kindle to poenostavlja, kolikor je ta hip mogoče. Drugi, nedvomno še pomembnejši razlog pa izhaja iz primarne dejavnosti Amazona – poskrbeli so, da je že na začetku prodaje na voljo zelo bogat nabor knjig. Med drugim najdemo domala vse največje uspešnice ta hip. To je povsem drugače kot v preteklosti, saj so bile sprva na voljo predvsem knjige, ki niso bile pretirano zanimive, ali pa take, ki so bile že dalj časa na voljo na papirju. Poleg tega je Amazon cene tokrat postavil nadvse agresivno. Knjige v elektronski obliki stanejo enako, zelo pogosto pa so kar nekaj cenejše od običajnih knjig v papirni izdaji. Poleg tega jih lahko dobimo takoj, ne da bi morali čakati, da nam jih dostavi hitra pošta. Poleg knjig so na voljo tudi revije in časopisi. Ker je Kindle črno-beli bralnik, listanje revij ta hip morda ni ravno zelo privlačno (toda barvni Kindle že pripravljajo), zato pa lahko navduši način dostave dnevnikov. Bralnik novo izdajo časopisa prenese ponoči, pri zajtrku nas tako vselej čakajo sveže novice. Po uporabi nam doma ne ostane cel kup papirja, ki večinoma kmalu roma v koš za smeti. Ekološko nedvomno zelo sprejemljivo. Amazon je torej ubral pot, ki na las spominja na pot, ki jo je ubral Apple s storitvijo iTunes. Dobro vprašanje je, kakšen bi bil uspeh predvajalnikov iPod, če ne bi bilo storitve iTunes, ki je prinesla cenejšo glasbo, kot bi jo dobili z nakupom plošč CD. In če razmiš-

ljamo naprej, se postavlja vprašanje, kako bodo ravnali drugi založniki oziroma spletni prodajalci knjig. Če bo Kindle kolikor toliko uspešen, lahko pričakujemo, da bodo drugi mrzlično iskali alternative, ki jih pa ta hip ni prav veliko. Trditi, da je Amazon Kindle že uspešnica, je morda kljub vsemu nekoliko prezgodaj. Nekaj dni po začetku prodaje je zaloga sicer pošla, toda nedvomno so se za prve odločali navdušenci, ki bi zadevo kupili v vsakem primeru. Kar nekaj stvari moti. Sama naprava je razmeroma draga (v ZDA 400 dolarjev), poleg tega je nekatere zmotilo, da jim Amazon obračunava tudi dostop do brezplačnih vsebin (denimo spletnih dnevnikov). Bolj zaskrbljujoče je to, da je Amazon za zdaj »zaklenil« potencialno konkurenco na področju bralnikov, saj bodo storitve na voljo ekskluzivno za Kindle. Vprašanje se zastavlja zlasti v kombinaciji z mobilnimi telefoni. Ker pametni telefoni postajajo vse bolj zmogljivi, zasloni pa ponujajo vedno večjo ločljivost, je morda moč pričakovati, da bo vsaj del uporabnikov storitev pričakoval na mobilnem telefonu. Zlasti tisti, ki ne marajo nositi s seboj cel kup mobilnih naprav. Telefon, pa predvajalnik MP3 za glasbo in zdaj bralnik elektronskih knjig. Kljub vsemu je Kindle pomembna prelomnica na tem področju, ki utegne spremeniti zdajšnje pojmovanje knjig. Precej naštetih omejitev je mogoče v prihodnje odpraviti in s tem utegne postati bralnik še bolj zanimiv. Ostaja le vprašanje, ali se bodo ljudje vsaj delno odrekli papirnim publikacijam, ki so jih, ne nazadnje, navajeni že vse  življenje.


MNENJA

Znova premešane karte Z osebnimi računalniki danes ne počenjamo nič bistveno drugačnega kot pred desetimi leti. In vendar izdelovalci še vedno vztrajajo pri ohranjanju cen in povečevanju zmogljivosti. Uroš Mesojedec urednik

P

razniki za potrošnike so skoraj mimo in marsikateri prihranjeni evro je pristal v trgovinah z računalniško robo, h kateri zadnja leta prištevamo tudi vse več potrošniške elektronike, kot so npr. igričarske konzole, prenosni telefoni ali osebni večpredstavni predvajalniki. Nove naprave imajo svoje značilnosti, a če se ozremo zgolj na osebne računalnike, bomo opazili njihovo zanimivo lastnost. Prodajna cena tipičnega predstavnika se že leta ne spreminja. Podobno kot pri izdelkih zelo zrelih industrijskih vej je tudi pri osebnem računalniku bolj ali manj že iz cene jasno, v kakšnem razredu je. Če je to pri smučeh, hladilnikih ali avtomobilih še nekako razumljivo, je zaradi neverjetnega napredka vseh računalni-

»

zgolj ekonomskega stališča še vedno zelo vprašljiva. Velikoserijska proizvodnja se je sicer že začela in zadnje novice govorijo o vzpodbudnih naročilih s strani bolj daljnovidnih administracij, celo iz določene ameriške zvezne države, ki v izbranih šolah še ne uči Darwinove teorije evolucije, a pred malo zeleno škatlico je še kup izzivov. Tipične taktike zastrahovanja in zavajanja (FUD) se sicer pri tem projektu niso obnesle in računalniška monopolista, ki sta projekt še pred leti javno zasmehovala, zdaj vratolomno hitita, da bi kolo zgodovine zavrtela nazaj in preprečila neizbežen zlom cen pri najbolj prodajanih napravah in končno preobrazbo osebnega računalništva v skupek potrošnih dobrin, za katere nam osnovni zakoni prostega trga zagotavljajo nizke cene in ši-

Morda projektu OLPC ne bo uspelo zagotoviti poceni prenosnikov, že zdaj pa globoko pretresa potrošniško računalništvo.

ških sestavnih delov, ki še vedno ne jenja, to pri računalnikih nekoliko čudno. Saj navsezadnje z njimi ne počnemo nič bistveno drugačnega, kot smo pred desetimi leti. Osebni računalniki so v tem času več kot postoterili(!) svoje zmogljivosti. Zakaj torej v trgovinah ne morem dobiti vsaj desetkrat, če že ne stokrat cenejšega računalnika, npr. povsem spodobnega prenosnika za 100 evrov? Izgovorov bi pri ponudnikih našli cel kup, a vendar skupina idealistov pod vodstvom Nicholasa Negroponteja na uglednem ameriškem inštitutu MIT že leta razvija projekt prenosnika za vsakega otroka (OLPC) in njihov cilj je prav cena 100 dolarjev. Uspešnost projekta OLPC je z

110 Monitor / januar 2008

roko izbiro ponudnikov. In če morda projektu OLPC (še) ne bo uspelo zagotoviti poceni prenosnikov tudi za najmanj razvite dežele sveta, že zdaj globoko pretresa potrošniško računalništvo in bo na njem gotovo pustil globoko sled. Leto 2008 bo leto poceni prenosnikov. Smetano že zdaj pobirajo prvi. Dobro poučeni pisci spletišča Ars Technica so proglasili novi Asustekov lahki prenosnik Asus Eee za izdelek, ki bo povsem na novo premešal karte v ponudbi računalniških sistemov za široko potrošnjo. Oglejmo si ga malo pobliže. Njegovo ime naj bi poudarjalo, da je preprost: za učenje, delo in zabavo (3 × »e« za 3 × »easy«). Za ceno manj kot 400 dolarjev (kar

je zaradi ugodnega tečaja trenutno okrog 270 evrov!) ta hip ponuja 900 MHz procesor Intel CeleronM, 512 MB RAM, 4 GB polprevodniškega »diska« (nič vrtečih delov, manjša poraba in bliskovita hitrost), zaslon ločljivosti 800 x 480 z osvetlitvijo LED, vgrajeno kamero in mikrofon. Če ga primerjamo z deset let starim prenosnikom, npr. znamke Compaq, bomo ugotovili, da s svojimi zmogljivostmi znatno prekaša tedanje vrhunske primerke, ki so stali 3000 dolarjev in več, da niti ne omenjamo Eeejevih sodobnejših, znatno učinkovitejših sestavin, kot je npr. »flash disk« ali osvetlitev LED. Asustek kuje železo, dokler je vroče in je že napovedal zmogljivejše prenosne modele, pa tudi mini, neslišni sistem za dnevno sobo. Prodajo Eeejev pa so za naslednje leto ocenili na več kot 3,6 milijona kosov! Brez rasti na drugih segmentih prenosnikov bi zgolj z uresničitvijo te napovedi Asustek več kot podvojil število na leto izdelanih notesov. A sam predsednik Asusteka je javno in jasno povedal, da Eeeja ne bi bilo brez projekta OLPC, ki je bil jasen navdih in motiv po prenovi prodajne palete. Prste pa je imel vmes tudi Intel. Intelov odgovor na izziv OLPC je bil njegov poceni prenosnik Classmate, saj je bilo podjetje zaradi manj ugodnih pogojev iz projekta OLPC izrinjeno s strani AMD, ki je poleg zmogljivih procesorjev z nizko porabo ponudil tudi sofinanciranje. Toda v vmesnem času je Intel prehitel tekmeca tudi na področju energijske učinkovitosti in si že izboril vplivni položaj pri nadaljnjem razvoju projekta za otroke. Hkrati je z Asustekom sodeloval tudi pri razvoju Eee in

tako prišel do kupa praktičnih izkušenj, s katerimi bo gotovo izdelal prilagojene različice procesorjev za sodobne, lahke in poceni prenosnike. Intel sicer gleda še precej naprej in tiho, a z znatnimi sredstvi podpira razvoj povsem nove mobilne podlage MID, skupaj z operacijskim sistemom, ki ni iz Redmonda (Moblin, www. moblin.org). Tako na OLPC kot na Classmate in Eee pa nadvse hiti tudi Microsoft. Okna XP, ki naj bi jih po uradno dostopnih informacijah sredi naslednjega leta dokončno nehali prodajati (in še ta rok je bil podaljšan zaradi slabega sprejema Viste), jim je že uspelo prilagoditi, da se lahko izvajajo z 2 GB pomnilniške kartice. Zakaj? Čitalnik zanje je vgrajen že v OLPC prvega rodu. Bodo morda naprave drugega rodu opremljene z Intelovimi procesorji in okleščenimi Okni XP? Asustek je zaradi boljše prodaje Eeejem, ki jih izvirno sicer poganja Linux, priložil tudi disk z gonilniki za Okna XP, tako da jih lahko kupci brez težav uporabljajo. No, če odštejemo »težavo« z maloprodajno ceno, saj so XPji, dokler jih sploh še lahko kupimo, v samostojni prodaji ocenjeni na nekako 200 dolarjev (XP Home Edition na Amazon.com), torej bistveno podražijo celoten sistem. Na našo srečo pa si bo največji filantrop vseh časov le malo odtrgal od ust in Asusteku ponudil ugodnejšo različico OEM, tako da bo Eee z Okni verjetno le za 10 % dražji. Žal pa bo po vsem sodeč hitreje kuril dragoceno energijo baterije. Navsezadnje gre že za pravega starčka med operacijskimi sistemi, v katerega posvečeno jedro ima vpogled le nekaj inženirjev, ki kljub vsemu še niso presedlali na  Visto in njene naslednike.


PRO ET CONTRA – SDTV : HDTV Zakaj imam raje SDTV kakor HDTV?

Zakaj bi raje imel HDTV?

Boris Horvat

N

ajprej moram pojasniti, kakšno televizijo standardne ločljivosti (SDTV) bi rad imel. Ne take, kot jo predvaja velika večina zemeljskih, kabelskih ali satelitskih kanalov, temveč televizijo v največji kakovosti, kot jo omogoča digitalni standard SDTV (720 x 576 pik), po možnosti v širokozaslonskem načinu 16 : 9 (PAL PLUS) in pri optimalnem bitnem toku (6–8 Mpbs za MPEG 2 oziroma 5–6 Mbps za MPEG 4). Taka televizija pa je prej izjema kot pravilo, saj večina televizijskih ponudnikov zaradi varčevanja s pasovno širino oddaja v “kompromisni kakovosti”, največkrat v formatu 480 x 576 pik (ali celo samo 480 x 432 pik za širokozaslonski način), z bitno hitrostjo od 1,5 do 2,5 Mbps. Resda na običajnih analognih televizorjih s katodno cevjo velikosti do 32 palcev niti ne bomo opazili razlike v kakovosti, slaba slika pa nas bo začela motiti, brž ko bomo zamenjali stari televizor z digitalnim televizor-

»

Ne nazadnje pa, koliko je takega televizijskega gradiva, ki bi si ga res želeli videti v visoki ločljivosti?

jem s ploskim zaslonom (plazma ali LCD) in začeli razmišljati o večji sliki (42 palcev in več). Še bolj moteče se izkaže sprememba kakovosti slike pri deskanju po televizijskih kanalih. Človeški možgani so zelo prilagodljivi in se hitro navadijo na določeno kakovost slike (ali zvoka), tako da je čez nekaj časa niti ne opazijo več, kot moteče pa opazijo nenadne spremembe v kakovosti slike (ali zvoka). Na primer, če poslušamo (po možnosti dobro) glasbo (in ne kakovosti avdiofilskih naprav) na dobri, stari vinilni plošči, potem kaj hitro ne zaznavamo več šumenja igle, temveč predvsem uživamo v glasbi. Če bi naenkrat preklopili na digitalno ploščo CD, pa bi takoj opazili spremembo in bi nas šum ob novem prehodu na poslušanje vinilne plošče zmotil. Podobno velja tudi za video, pri katerem je zelo moteče preklapljati med kanali z visoko ločljivostjo in kanali s (slabo) standardno ločljivostjo. Le malo ljudi pa bi na zaslonih danes običajne velikosti (recimo 40 do 50 palcev) s priporočljive oddaljenosti gledanja vsaj 3 metre opazilo razliko med televizijo visoke ločljivosti in najboljšo televizijo standardne ločljivosti. Televizija visoke ločljivosti je danes “in”. To izdatno vzpodbujajo predvsem izdelovalci elektronske opreme z značkami “HD Ready” ali “Full HD” na svojih ploskih zaslonih ali projektorjih in temu napredku se ne bomo mogli izogniti. Izkaže se, da je tak razvoj tudi koristen, ne glede na prihod televizije HD, kajti na zaslonu visoke ločljivosti z dobrim slikovnim procesorjem (ki bo npr. zgladil žagaste robove) bo kakovostno gradivo televizije običajne ločljivosti (SD) videti precej bolje kakor na zaslonu z običajno ločljivostjo (SD), tako dobro, da ga skoraj ne bomo ločili od televizije visoke ločljivosti. In verjemite, da bodo otroci na zaslonih z visoko ločljivostjo še veliko raje igrali računalniške igrice. Sicer pa: če bi hoteli vse satelitske televizijske kanale takoj preklopiti na visoko ločljivost minimalne kakovosti po standardu vsaj 720 p (8–10 Mbps), da o 1080p (vsaj 15 Mbps) niti ne govorimo, bi morali število satelitov za oddajanje televizije (trenutno okrog 150) povečati vsaj za trikrat. Podobno lahko ugotovimo za kabelsko televizijo, da bi čez zdajšnja kabelska omrežja oddajali samo kanale v visoki ločljivosti, bi se trenutna izbira kanalov zmanjšala vsaj za trikrat. Ob trenutni izbiri peščice kanalov v visoki ločljivosti pa se počutim podobno kot tisti zagrizeni avdiofil, ki vedno znova posluša svoje tri ali štiri res dobro posnete vinilke ...

Matjaž Klančar

M

oram priznati, da je kolega na levi strani svoj pogled zelo dobro utemeljil. Res je, dokler nimamo ravno 50-palčnih televizorjev, HDTV verjetno nima očitnih prednosti pred najbolj kakovostnim podatkovnim tokom SDTV. Vendar – ali ni želja vsakega tehnofila, da bi tako velik televizor tudi imel? No, seveda bi bilo treba marsikaj pred tem kupiti tudi večjo dnevno sobo, toda pustimo zdaj to. In če bi si dejansko omislili tako velik televizor, pa ostanimo zaenkrat na realnih tleh in se pogovarjajmo o, recimo, 42-palčnih modelih, bi bilo vsekakor bolje, če bi si že ta trenutek omislili takega z nalepko FullHD, ne pa takega, ki je nima. Razlogov je več. Na tako velikem televizorju je navaden signal PAL, pa če prikazuje še tako kakovosten material, videti kockast oz., bolje rečeno, pikčast. Res je, le če si ga ogledujemo od blizu, če se pomaknemo dovolj daleč vstran, ne. Vendar, v čem je potem poanta tako velikega televizorja, če bomo program na njem gledali od tako daleč, da bo videti, kot da imamo pred seboj svoj stari, dobri analogni televizor izpred desetletja? Če bi na tako velikem televizorju gledali program HDTV, bi si ga lahko ogledali od bliže, tako da bi podrobnosti tako velikega števila pik prišle lepo do izraza. Res je, pri ogledu poročil to bolj ali manj ne drži – gledati napovedovalca v ločljivosti SD ali HD je bolj ali manj enako. Nikakor pa to ne drži za naravoslovne in/ali izobraževalne oddaje, ki jih prenašajo današnji kabelski in IPTV ponudniki. Da ne govorim o filmih v visoki ločljivosti, ki si jih lahko že danes ogledujemo na predvajalnikih in nosilcih HD DVD in blu-ray). No, prav, oboje je danes bolj teoretično, saj je od takih programov v ločljivosti HD pri nas na voljo le DiscoveryHD (na T-2 televiziji IPTV), pa še ta le v ločljivosti 720p. In, da, tudi predvajalniki in filmi HD DVD in blu-ray se ne prodajajo ravno na vsakem koraku in po smešnih cenah. Vendar se bodo, pa tudi programov HD bo sčasoma več, o tem ni dvoma. In tu nastopi ključni trenutek – če verjamemo oz. smo celo prepričani, da bo nam bo televizor HDTV v prihodnosti zaradi vsega zgoraj napisanega prišel prav, in če smo se iz kakršnegakoli vzroka za nakup odločili prav zdaj (npr. zaradi odpovedi dosedanjega), potem se je seveda smiselno odločiti za nakup takega z nalepko FullHD. Navsezadnje televizorji sodijo med tisto opremo, ki je ne kupujemo vsako leto, temveč nam služi nekaj let, vsaj pet (meni

»

Navsezadnje televizorji sodijo med tisto opremo, ki je ne kupujemo vsako leto, temveč nam služi nekaj let, vsaj pet.

sedanja že 17 ;). No, vsaj zaenkrat je še tako, čeprav se to na vseh področjih spreminja, o čemer sem že pisal. Če ne drugega, bomo do takrat, ko bodo vsebine HD široko na voljo, tak televizor lahko uporabljali tudi za povezavo z računalnikom oz. za morebitni računalnik v dnevni sobi, HTPC. In si na njem občasno omislili kak DivX v ločljivosti »HD« (v praksi je to tam okrog 960 × 544 pik), za kakovosten ogled domačih fotografij, ki jih danes mrgoli po domačih diskih (in ki imajo ločljivosti »nekaj tisoč x nekaj tisoč pik«) in, ne nazadnje, za udobno deskanje ali branje elektronske pošte iz naslanjača. Aha, pravite, da je kolega na levi govoril o televizijskih kanalih HD, jaz pa o televizorjih HD? No, res ... Ampak nekako sem se vendarle moral izmazati, mar ne? ;)

Monitor - januar 20078  

Januarska številka Monitorja

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you