Page 1


Draga mati in kraljica, draga cvetlica!! Roža skrivnostna!! Koliko nepopisno lepih besed zate, ki si vir ene same preproščine, ki si tolažnica vseh žalostnih, pribežališče grešnikov. Prav radi se zatekamo pod tvoj plašč.

POŽIREK ZA DUŠO

Vzbujaš nam varnost, nekako si nam podobna, saj si bila izbrana, ena izmed nas, ljudi. Prav tako ranljiva in hkrati neskončno usmiljena.

Najvišjemu, ne bi bilo te reve in bede. Vsi bi bili srečni in se v neskončnost zahvaljevali za vsak dan, za vsak dar, ki smo ga prejeli samo zato, ker nas ljubi nekdo, ki mu vračamo ljubezen. Naenkrat sem postala zgrožena nad tolikšno množico v Podbrdu - Crnici, ker je prišlo na tako majhen kraj preveliko število ljudi. Ampak na srečo mislim o teh ljudeh kot o poslancih, ki nosijo mir v svoje kraje. Kajti ljudem res ni dobro. In kadar je stanje takšno, jim

O, Marija, moje želje Naj ti povem, da sem bila v tisti množici, ko si se prikazala vidkinji in si ji pokazala zelo žalosten obraz. Kar naprej jočeš nad vsemi nami, ki te nikakor ne poslušamo dovolj.

morda ne ostane drugo, kot da naredijo iz svetih stvari cirkus. Občutek sem dobila, kot da niso razčistili s seboj, zato izražajo želje po predstavi. Po čudežu.

Ampak draga Gospa, moja Marija, jaz te poslušam in sem hkrati s teboj žalostna, da svet drvi mimo Jezusa, tvojega sina, mimo tebe, ki si tako dobrodušna in blaga. Ker vem, da sem tudi s tvojo pomočjo ublažila svojo nesrečo in se postavila na noge. Postala si mi velika vzornica v ponižnosti. Ko sem sprejela svoje breme – posledice prometne nesreče, po kateri sem se morala znova roditi iz dolgotrajne kome in se naučiti vsega, od otroških korakov do odraslih skrivnosti – mi je postalo veliko lažje in tudi zato se ti hodim že mnogo let zahvaljevat na milostni kraj, ki si ga izbrala. V Međugorje.

A ti tega ne želiš, pa jaz tudi ne. Bolj malo je verjetno, da te bodo ljudje kdaj slišali. To naj bo moja iskrena želja. Želim, da te slišijo. Da spoznajo svoje življenje in ga delijo med seboj v vsej ponižnosti, ker niso - ker nismo - prav nič posebni. To naj bo edina moja želja. Nikoli več ne bom prosila le zase. Ker sem bila deležna prevelike milosti in me je zdaj sram, da je morda nisem bila vredna.

Blagoslov, ki se tam preliva in nas je prežarjala tudi tokrat, je neverjetna. Silno je število ljudi, ki se ti hodijo zahvaljevat. Vendar niso vsi tako srečni. Na tem milostnem kraju je tudi veliko prosilcev, nesrečnih ljudi, ki pričakujejo čudeže, ker niso zadovoljni s svojim življenjem, in ki mislijo, da se bo čudež zgodil kar tako. Zanje sem žalostna tudi jaz. Ker te ne slišijo, ko praviš, da je potrebno moliti, moliti in moliti. Ljudje smo res neposlušni, trmasti in svojeglavi. Ko bi dovolili vstopiti v svoje življenje

2

Svoje življenje delim na vse tri skrivnosti rožnega venca. Veseli, žalostni in častitljivi. Do 21. leta sem živela Veseli del, imela sem čudovito otroštvo, najstništvo, vrstila so se veselja, uspehi, zabave, spoznala sem človeško ljubezen, skratka, vse mi je bilo v krilo položeno. Nakar je prišel Žalostni del. Moja prometna nesreča, moja smrt, moja koma, moj invalidski voziček. Moja muka pri rehabilitaciji. Kakih 15 let je trajala ta tema. A zdaj sem v Častitljivem delu, zato slavim in hvalim Boga in sem ponižna v svojem pričakovanju. Vseeno pa pravim, hvala Bogu, da je rožni venec okrogel in da Častitljivemu delu sledi spet Veseli. Suzana Simić

Župnijski praznik 2009 • 3-4


Mitja Markovič župnik

Zelo ponosen sem nate »Ti si zares pozitivna, čudovita in prijazna oseba. Si delavna, hkrati pa znaš uživati vsako sekundo življenja. Najlepše se mi zdi, da si pripravljena toliko svojega časa in energije posvetiti ljudem, ki nimajo srečnega življenja. Vedno skušaš pomagati drugim. Prav ob tebi sem to prepoznal kot vrednoto in kvaliteto človeškega bitja. Zelo ponosen sem nate.« Ni ljubezensko pismo. Ni rojstnodnevno voščilo. Ni mejl ali sms. Z navadnim svinčnikom napisane besede v zvezku za biologijo med poglavjem o členonožcih in onem o ekologiji. V zvezku ene naših pridnih gimnazijk. Verjetno ne dvomite, da je čudovito vzeti v roke zvezek in utrjevati prepotrebno znanje o pipalkarjih, rakih in stonogah, če te na koncu (vedno znova) razveselijo tako očarljive besede. Še kave ni potrebno pri učenju, saj ob takih besedah srce gotovo prične biti poskočneje in naj bodo prihodnje obveznosti še tako težke, je ob takih besedah svet barvitejši in lepši. Naj bo v zvezku za biologijo ali na listku na hladilniku, naj bo sredi napornega dneva po telefonu, zjutraj na nočni omarici ali na vizitki ob rdeči vrtnici. Vzpodbudne besede vedno dobro denejo. Znanemu Slovencu sem pred časom čestital, ker je za moj okus neko prireditev v našem mestu vodil izjemno. Gre za znanega Slovenca, ki me ne pozna in tudi jaz njega samo s televizijskega zaslo-

na. Presenetil me je njegov hitri odgovor. Še bolj pa vsebina: »Star sem sicer sedemdeset let in navajen sem priznanj. A vam moram priznati, da mi je vaša pohvala godila.« Lepa beseda vedno godi, je kot blagoslov, kot nežni dež na izsušeno trato. Dobra beseda človeka preustvarja, dela ga boljšega in mu vliva nove energije. Mladi ljudje to vedo. In tudi odrasli, ki v sebi ohranjajo srce otroka. Ljubezenska pisma, besede ljubezni in naklonjenosti, pohvale, vzpodbude in občudovanje zato niso samo domena mladih zaljubljencev, ampak tudi vseh tistih, ki vam danes čestitamo za 5, 10, ... 50 let zakonske zvestobe. Naj bo blagoslovljena – vaša skupna pot – skupaj z Gospodom in vašimi dragimi do naslednjih jubilejev! Hkrati pa je danes tudi praznik vse naše župnije, njenih župljanov, sodelavcev, župnijskih skupin ... Zlasti vseh tistih, ki župnijo čutite kot del sebe in del sebe podarjate za dejavno in plodno življenje župnije. Letošnje pastoralno leto postavlja na prvo mesto sicer mlade. A skupaj z njimi tudi vse, ki ste jim podarili življenje, jih vzgajate, vodite, vzpodbujate, usmerjate ... Želim vam, da bi mogli vsak trenutek iz srca reči vsakomur od njih: »Zelo ponosen sem nate.« In ne pozabite jim tega tudi v resnici povedati.

3


Župnija svetega Ruperta Krško - Videm ob Savi

Vesolje - Božje stvarstvo MISLIM, TOREJ SEM

Leto astronomije: vesolje je nad tabo, odkrij ga!

V mednarodnem letu astronomije nas astronomi vabijo, naj se ozremo v nebo in se čudimo temu veličastnemu Božjemu stvarjenju nad nami in okoli nas. Ob večerih nam planet Venera v obliki zvezde Večernice naznanja prihod mirnega dela dneva, za njo pa se počasi, kot pod taktirko veličastnega režiserja, na nebesno platno prikažejo še ostale umetnine nočnega neba. Tako gledam v jasni noči nebo nad sabo in občudujem neskončno število zvezd, ki krasijo nočno nebo. Vidim Luno, ki obkroža našo Zemljo in osvetli noč ter naredi poletne noči tako romantične. Med zvezdami poiščem planet Mars, nasmehnem se Orionu in se s pogledom po nebu lovim z Velikim medvedom. Ko se oko privadi na temo, pa nočno nebo preleti svetel zvezdni utrinek, prah vesolja, ki je v ozračju nad menoj zagorel in mi izpolnil željo in polepšal noč. Takrat se spomnim, da je za vso to lepoto Stvarnik in njegovo delo. Že lepota nočnega neba me osupne, ko pa opazujem slike, ki nam jih približajo sodobni teleskopi, ostanem popolno-

ma brez besed. Veličastni oblaki pastelno modre in rjave barve se vrtinčijo okoli velike rdeče pege na Jupitru s popolno milino in občutkom najboljšega slikarja. Saturnovi prstani iz kristalnega ledu prekašajo mojstrovine najboljših zlatarjev in draguljarjev. Meglice in zvezdne nebule iz globin vesolja se nam kažejo v vseh barvah mavrice, med njimi pa nastajajo mlade svetle zvezde in burijo domišljijo. V središču galaksije se vrtinči več milijonov svetlih zvezd in kot mlečna cesta oblikujejo podobo našega nočnega neba. In naša galaksija ni osamljena, saj nam vesoljski teleskop Hubble vsako leto postreže s stotinami slik novih in novih galaksij. Kentaver, Sombrero, Vrtinec so samo nekatera imena galaksij, ki se združujejo v jate in kopice ter kot v plesu krožijo druga okoli druge in se predajajo gravitaciji, ki jih usmerja po prostoru. In globlje ko nam seže oko v prostor, več lepot in zanimivosti nam ponuja vesolje. In tako se nadaljujejo lepote nebeške katedrale vse do meja časa in prostora! Vesolje obsega vse, kar vidimo, ves prostor in čas ter vso snov v njem. Vesolje je nespoznavno veliko in se vse od začetka

4

Župnijski praznik 2009 • 3-4


širi in povečuje. Vse v vesolju je del nečesa večjega. Zemlja kroži okoli Sonca, naše osončje je del naše galaksije. V zadnjih nekaj desetletjih so astronomi spoznali, da se tudi galaksije združujejo v jate in da so te tudi samo del super jat. Če je vse v vesolju del nečesa večjega, ali je potem tudi vesolje del nečesa? Podobna vprašanja si zastavlja tudi fizika, še posebej kozmologija kot del fizike, ki preučuje vesolje kot celoto. Kozmologi upajo, da bodo lahko odgovorili na vprašanja, kot so »Kako veliko je vesolje?«, »Kako staro je?« in tem podobna vprašanja, med drugim mogoče tudi na vprašanje, ki ga zastavi desetletni otrok, ko vpraša: »Kaj pa je tam, kjer ni vesolja?« Sodobna fizika uči, da vse v vesolju sledi istim osnovnim zakonom fizike. Vsa vidna snov je sestavljena iz enakih gradnikov in iste osnovne sile vladajo vsem interakcijam med njimi. In naše vesolje je lepo zato, ker v njem vladajo izbrani fizikalni zakoni. Verjetno obstajajo druga vesolja, kjer vladajo drugačni pogoji. V njih so drugačna razmerja med osnovnimi silami, ali pa je v njih drugačno število dimenzij. V resnici takšnih čudnih vesolij nihče ne izključuje. A znanost mi pove, da za obstoj življenja na zemlji potrebujemo točno takšno vesolje, kakršno uzrem na nočnem nebu. In to razumevanje me navdaja s še večjim občudovanjem Stvarnika, saj sodobna kozmologija govori o neverjetnih naključjih, ki so se zgodila, da danes živimo na Zemlji, gledamo v nebo in kot razumska bitja občudujemo stvarstvo.

Da je naš svet ravno takšen, kot je, je bilo med drugim potrebno, da se je naša galaksija ustalila v delu vesolja brez velikih trkov jat. Da se je naše sonce razvilo v ravno prav veliko zvezdo, ki mirno gori dovolj časa za razvoj življenja. Da se je ravno ob pravem času v bližini našega sonca zgodila eksplozija supernove, ki je pognala v tek proces nastanka planetov in z nevtroni poskrbela za bogato zalogo težjih elementov na Zemlji. Da je Zemlja nastala ravno prav daleč od Sonca, tako da imamo na planetu dovolj vode. In še bi lahko naštevali. Teh neverjetnih naključji je toliko, da so se fiziki začeli spraševati, ali ni morda vse skupaj načrtovano in ustvarjeno. Tej filozofiji v znanosti pravimo antropična kozmologija. Antropično načelo temelji na zamisli, da je vesolje, ki je nastalo ob velikem poku zares edinstveno in da ni imelo izbire v nizu fizikalnih zakonov. Stvarnik je ustvaril vesolje in vse v njem takšno, kakršno je, da lahko mi obstajamo. Bog je povsod, v času in prostoru vesolja in izven njega, kjer časa in prostora ni. Zato je pri Njem vse mogoče in je en dan kot tisoč let in tisoč let kot en dan!

Tomaž Žagar, dr. fizike

5


DUHVONI VIKEND NA POHORJU

Župnija svetega Ruperta Krško - Videm ob Savi

Moja zlata leta

Duhovni vikend na Pohorju Bila je neizrečena ideja in velika želja, ki se je porodila v poznem večeru na eni od sej župnijskega pastoralnega sveta: v letu 2008/2009 organizirati duhovni vikend za starejše župljane in upokojence.

seznamom najnujnejše opreme, v petek pa smo bili že vsi na trnih. A strahovi, dileme, vprašanja so se razblinili na ovinku pred s soncem obsijanim smerokazom za Dominikov dom.

Zamisel je bila takoj odobrena pri g. Mitju, kmalu pa tudi podpora torkove zakonske skupine pri organizaciji. Naslov druženja, Moja zlata leta, z letošnjim podnaslovom: vsaka leta so zlata leta, se je takoj »prijel«, saj sam po sebi vključuje optimizem, radost in vrednost vseh nam podarjenih let življenja.

Petek je bil v znamenju spoznavanja – našega začasnega skupnega doma, drug drugega in sebe.

»Pusti svoj dom in pojdi tja, kamor pošiljam te …« V zraku je bilo čutiti vznemirjenje že, ko smo se obveščali glede termina odhoda s

6

Sobotni program je bil bogat z »razglednico Pohorja«, predavanji in obiskom gosta, g. Lojzeta Pirnata. Njegove bogate misli in njegova iskrivost sta nas pobožala po duši. Urnik ni dopuščal prostega časa. Zato pa je bil družabni večer toliko bolj sproščen, zabaven in povezovalen. V nedeljskem jutru pa je vreme že nakazovalo, da je čas odhoda blizu. Vendar nismo bili potrti. Posebej doživeta je bila Župnijski praznik 2009 • 3-4


jutranja molitev v naravi, kjer smo bili obdani z nešteto belih cvetov. Nedeljsko mašo so udeleženci namenili v dobro vseh organizatorjev z g. Mitjem na čelu in vseh župljanov obeh župnij.

Še za spomin do snidenja Otroške roke so pripravile spominek – skupinsko sliko izpod roke našega fotografa Petra, v prav zares zlatem okvirju. Zadovoljstvo vseh zbranih na duhovnem vikendu, orosene oči ob slovesu in zaključna pesem gospe Janžek, ki jo lahko v današnjem izvodu Videmčana vsi preberete, so znak, da je bilo dobro in da se je splačalo priti. Priti ali pa morda prihajati …?

Foto: Peter Gorjan

Manja (animatorka v poznih mladih letih)

7


Župnija svetega Ruperta Krško - Videm ob Savi

se že doma je nekaj slišalo. Ustno so v zakonski skupini se dogovorili, da še nas, starejše, bodo povabili. Hvala vsem za idejo zanimivo, vse bilo je poučno in igrivo. Odlično hrano so nam tu dajali, moški spretno so se izkazali. Vse pa le ni bilo tako »od muh«, saj bil slasten ves je kruh. Naj prošnje in molitve segajo v nebo, z željo, da vsem potrebnim pomagala bo. In ko Bogu v zahvalo še pesem je zadonela, so srca naša v radosti vzdrhtela.

Veselo smo v soboto se na pot podali,

pogumni so na stolpu še pristali. In ko ustavil se pogled je dol na Maribor, ugotovili smo, da pot bila je pravi izbor. Ker doma ostal je ves mestni blišč, razveselili tukaj smo velikih se mravljišč. Enkratno otroci so igre spretno prikazali, da prav prisrčno smo se nasmejali. Naša Manja se še v skeču je izkazala in pred vsemi z »make-upom« se mazala. Darja, Peter, Alenka in Aljoša diapozitive so izbrali in še z besedo svet resnični prikazali.

Foto: Peter Gorjan

MOJA ZLATA LETA

Da duhovni vikend ne bo kar tako,

Angela Janžek Vsi udeleženci duhovnih počitnic v Dominikovem domu na Pohorju se iskreno zahvaljujemo za skrbno organizirano in pripravljeno bivanje. Zahvala velja tistim, ki so imeli idejo za sestavo programa, saj se je vedno nekaj dogajalo in nas presenečalo, pa seveda tudi za prijazno povabilo. Največje breme, odgovornost in zasluge, da je vse potekalo brez zapletov, imata torkova zakonska skupina in g. župnik. Še prav posebno zahvalo pa izrekamo najmlajšim udeležencem, ki so nam ob večerih pripravili zabavo, ob odhodu pa darilo za spomin na prijetno druženje. Vsem še enkrat prisrčna HVALA!!! Vsi zlatoletniki!!!

8

Župnijski praznik 2009 • 3-4


Foto: Miloš Kukovičič

Srečanje z Gospodom v Kruhu življenja Praznik prvega svetega obhajila Pika je prišla domov. Spomnila me je, da ima v soboto prvo spoved, kar me je postavilo na tla. “Saj je prvo obhajilo že naslednji teden,” me zaloti misel ... Čisto tiho je dodala: ”Strah me je ...” Globoko sem vdihnila. “Brez panike,” sem si rekla. Tako bo najbolje ... Piko sem objela in pogovarjali sva se o sveti spovedi. Prepustila sem se toku ... Hvala animatorjem za vse, kar so pripravili tisto spovedno soboto. Naši Piki je bilo to v veliko pomoč. Za začetek smo šli skupaj k šmarnicam in to je bila zelo dobra odločitev, kajti pot nas je sama peljala dalje. Domače naloge, ki so jih otroci dobili pri šmarnicah, so sprožile, da je zvečer beseda sama stekla. Tako smo se vsi spontano pripravljali na sprejem Jezusa.

Res je lepo tekel teden, šmarnice ob večerih, ko otrok komaj čaka, da bo ura šest in njegovo navdušenje prevzame tudi mene, da se brez vsake misli pridružim. Tu je slavnostni dan. Nedelja: prvo sveto obhajilo. Ko oblačim Piko, se zalotim ob razmišljanju, kako hitro je zrasla. Zazrem se ji v oči. Pred mano stoji ponosna, a vseeno malo zaskrbljena. Objamem jo in poljubim ter tiho rečem: “Sonček, ne boj se, danes je tvoj dan, saj Jezus prihaja k tebi.” Pika se nasmehne in prikima. “Ja, zdaj bo lahko vedno pri meni.” Če sem odkrita, ko sem sama šla k prvemu obhajilu, tega nisem čutila tako ... Zato se Bogu znova zahvaljujem za otroke, ki jih imam. Biserka Kuselj

9


PRVO SVETO OBHAJILO

Župnija svetega Ruperta Krško - Videm ob Savi

Bil je prav poseben dan, s soncem obsijan … Jutro je bilo prelestno … Pričakal nas je naš g. Mitja, tako kot vedno nasmejan, srčen, pripravljen in v miru. Ta mir je kar prehajal na otroke. Otroci so bili polni pričakovanj, ena sama milina jih je bila … kot angelčki … Tako umirjeni še niso bili! Pričakala nas je cerkev Sv. Ruperta odeta z nežno belino po meri sestre Maristele, ki je svečanosti dodala še posebno milino. Dih je kar zastal ob prekrasnem pogledu … Vse je bilo točno tam, kjer je moralo biti in ravno prav odmerjeno. Čutiti je bilo skupno povezanost vseh nas, naša srca so bila odprta, občutja tako globoka in bogata … Bili smo eno. Vsi smo bili samo božji otroci. Na oltar smo položili vso svojo ljubezen tistega trenutka za čas, ki prihaja. Naša skupna srčna želja je bila, da bi ti naši otroci začutili veličino in brezpogojnost Jezusove ljubezni, ki bi jih spremljala skozi življenje v vsakem trenutku, jim dajala oporo v težkih časih in poveličala radost lepih in vsakdanjih. Molili smo, da bi jim Gospod blagoslovil pot, po kateri hodijo in da bodo

z njegovo pomočjo razpoznali svoje poslanstvo. Globoko sem jim želela, da bodo nekega dne deležni daru, da bodo videli s srcem … Veselje in ljubezen se je razlivala skozi pesem. Iskrice v očeh v pričakovanju posvečene hostije so prižigale lestence nove svetlobe. Tega te majhne dušice ne bodo pozabile nikoli. Misli so nekajkrat pobegnile v naročje spominov mojega otroštva in mojega prvega svetega obhajila. Bilo je lepo, nepozabno, a precej drugače kot danes za naše prvoobhajance. Prav je, da se zavedamo in smo vsak dan hvaležni g. Mitju, ki uči naše otroke ljubezni, življenja, veselja skozi pesem, svobode in tišine, ki vodi k Bogu. Vsak trenutek se skozi njegovo delo v vsej veličini udejanja molitev Matere Terezije: »Jezus, ti si najmočnejši na svetu, daj tudi meni moči, da moje roke in srce nadaljujejo tvoje delo … Ostani z mano in pričel bom sijati s tvojo svetlobo, svetiti, da bom luč drugim. Luč bo, Jezus, prihajala od tebe, ne od mene, ti boš Jezus preko mene sijal drugim.« G. Mitja je luč in vzor našim otrokom. Zahvaljujem se Bogu za to ljubezen, dar in pomoč. Ker samo eno potrebujejo oz. potrebujemo: ljubezen! Če ste jo odkrili, ste svobodni. Potem namreč, ko postane življenje molitev … ko duhovnost, duhovno življenje, vključuje naša dejanja.

Darja Čakar

10

Župnijski praznik 2009 • 3-4


Tatjana Žarn

V nedeljo sem prvič prejela Jezusa, ki je v podobi kruha v hostiji. Pred obhajilom sem bila polna pričakovanja, polna neke tesnobe. Potem pa se mi je zdelo, da je ves tisti strah, vsa napetost, kar izginila. Postala sem popolnoma mirna, brez strahu. Še danes imam občutek, da me nekdo drži za roko in je ob meni, ko me je strah, ko hodim v šolo, ko se zjutraj zbudim, ko grem zvečer spat. Vem, da me poznaš: vse moje dobre in tiste malo manj dobre lastnosti, ki jih imam, a trudila se bom, da bo tistih manj dobrih, čim manj. Jezus, ne vidim te, a verujem, da si tu, ob meni, in me varuješ, zato ti obljubim, da bom prihajala po hostijo, tako da bova vedno skupaj!

Tvoja Manuela

Foto: Miloš Kukovičič

Nasmejani obrazi naših prvoobhajancev in nas, staršev, so na dan svetega obhajila povedali vse. Slovesnost, v kateri je bilo čutiti veliko veselja in medsebojne povezanosti je bila nepozabna. Toda veselje v srcu sem čutila že prej, ko sem se pripravljala na ta dogodek in skupaj s hčerko večkrat šla k šmarnicam. Presenečena sem bila, da je na šmarnice ni bilo potrebno nikoli spomniti, nikoli ni imela nobenih drugih obveznosti in nikoli ni bila utrujena. A ker sem bila zraven, vem zakaj. In kako lepo mi je bilo pri srcu, ko mi je Ajda po zakrementu svete spovedi, ki so jo pripravili skupaj z animatorji, rekla: »Kak je blo pa dans dober!« Res, lepo je biti v družbi prijateljev, ki jim je Jezus blizu.

11


Moja birma

leto, dve, tri kasneje Birma. Še en že opravljen zakrment, zaradi katerega se počutim še bolj povezano z Bogom. Eden izmed najpomembnejših dni v mojem življenju le ni potekal tako popolno. Seveda je bilo ta dan na vrsti jutranje hitenje, gneča pred ogledalom (tipično za ženske) in nešteto vprašanj v glavi, če bo vse potekalo tako. A konec koncev smo se samo morali sprostiti in zaupati Gospodu, da bomo vse speljali tako, kot moramo. Še nekaj vzpodbudnih besed naših animatorjev, prijazen pogled našega Mitje in že smo se odpravili v cerkev. Maša nas je duhovno obogatila, naredili smo skupinske fotografije, še malo poklepetali, potem pa hitro vsak v svoj konec na proslavljanje z družino in bližnjimi. (Ingrid)

Sem Žan in imam veliko las, ki se neurejeno držijo moje glave. Ob sveti birmi, ki mi je ostala v zelo lepem spominu, se vedno spomnim škofovega smisla

12

za humor. Ko pomislim na pogovor z njim po tem, ko sem prejel dar Svetega Duha, se vedno nasmehnem, saj mi je pripomnil nekaj zelo duhovitega. Rekel je: »Sprva sem mislil, da ne bom našel čela, tako da sem se kar ustrašil,« se prešerno nasmehnil in mi zaželel vse najboljše. Ta njegova sproščenost me je prav presenetila in mi izrisala veeelik nasmešek na obraz. (Žan)

Na sveto birmo mi je ostalo veliko lepih spominov; kot naprimer lepo okrašena cerkev in velika množica ljudi, ki so v cerkvi gledali samo nas, birmance. Spominjam se lepe obleke in kravate, v kateri sem se počutil kot poslovnež. Starša sta me cel dan fotografirala in mi govorila, kako lepo izgledam. Pa tudi botra, ki je ponosno stala ob meni in tudi prijazni animatorji. Najbolj pa so mi v spominu ostale priprave na birmo. Najzabavnejši je bil seveda duhovni vikend, kjer smo veliko prepevali, se zabavali in se pogo-

Župnijski praznik 2009 • 3-4

Foto: Miloš Kukovičič

LETO MLADIH

Župnija svetega Ruperta Krško - Videm ob Savi


varjali o zanimivih temah. Malo pa me je bilo strah, ko je škof prišel preverit naše znanje, čeprav sem se na to zelo veliko pripravljal in sem vedel odgovore na skoraj vsa vprašanja. Upal sem le, da ne bo potrebno zmoliti rožnega venca, saj ga ni znal nihče na pamet. G. Mitja nas je opozoril, da naj vsi odgovarjamo, kajti če bo škof videl, da nekateri ne sodelujejo, nas bo spraševal individualno, tega pa smo se vsi najbolj bali. A na srečo se to ni zgodilo, saj smo se vsi dobro pripravili in naučili. Te lepe spomine na birmo bom hranil za vedno. (Matic)

Ah, kje je že ta sveta birma. Vseeno se je spomnim, kot bi bilo danes. V zraku je bilo moč čutiti napetost, pogledi pa so bili nemirni, bežali so tam daleč, kamor seže le naša domišljija. Kmalu pa je nastopil tudi trenutek, ko sem stopila pred škofa in zarisala novo življenjsko pot. Od tedaj ne odštevam več minut do konca svete maše, kajti odkrila sem svoje poslanstvo, ki me napolnjuje z ljubeznijo in veseljem … »In razodel sem jim tvoje ime in jim ga bom še razodeval, da bo ljubezen, s katero si me ljubil, v njih in bom jaz v njih.« (Jn 17,26) (Špela)

Moja birma. Hm … Tega dogodka se res velikokrat spomnim. Bil je zares lep dan, sicer je sprva vreme bolj slabo kazalo na to. Vsi smo bili zares lepo oblečeni, v oblačila, ki jih nosimo le malokdaj. Jaz

sem imel v tistem času poškodbo roke. Nisem mogel normalno obleči srajce ter suknjiča, ki sem ju tako dolgo zbiral. Mislil sem si, da bo ta birma 'kr’ neki', ker ne bom tak kot vsi drugi. Na ta dan, ko sem prejel Svetega Duha, se je moje življenje zares korenito spremenilo, kar lahko potrdijo vsi, ki me poznajo. Za to se moram biti hvaležen moji birmanski botri in seveda Bogu. (Nejc)

Dragi Bog! Zunaj je čista in trdna noč. V polsnu ležim v postelji in čas porabljam za tiste potlačene misli, ki sem jih slišala čez dan. »Imaš kiklco al hlače? ... Kakšno frizurco boš pa mela? Urša, jutri boš ti nagovorila škofa. Ne pozabite: 10.10 ob 10. zjutraj! Amen & s tvojim duhom, postali boste odrasli ...« Kaj, kako, zakaj? Bog, ali je res vse potrebno? Strah me

je. Toliko priprav, gotovo je to nekaj pomembnega. Veš Bog, nimam kiklce, frizura - nič posebnega; umiti lasje ... Jaz nagovorila škofa? Itak. Odrasti pa še nekaj časa ne nameravam. Prav? ... Ti pa glej, da bo jutri prelepo sončno vreme, moje hlače so namreč bele :P ... Zmenjeno. Se slišivaaa, Tvoja. (Urša)

Ko je prišel trenutek, da vstanem iz klopi in odidem proti oltarju, kjer je stal škof, so se moje noge tresle ... Ko so bile pred mano le še tri birmanke, je napetost začela neopisljivo naraščati.

13


Župnija svetega Ruperta Krško - Videm ob Savi

LETO MLADIH

Govorila sem Bogu ... Jezus, daj, da bom prepoznala tega Svetega Duha, ko ga bo škof prenesel name. Kako to izgleda? Jezuuuuuus, kaj se bo zgodilo, strah me je! Joj, veš, tudi jaz bi rada, da se mi nad glavo prižge ogenjček, kot se je takrat Apostolom ... Joj, pa daj, da ne padem v petkah ... In prišel je trenutek ... stopila sem pred škofa, sploh nisem čutila nog, hvala dragemu Bogu za botrino roko, ki mi je takrat vlivala poguma, ko jo je držala preko moje rame. In nato tisti veliki trenutek ... križ na čelo. Nobenega ogenjčka nad glavo, nobenega glasu, nobenega pretresa, svetlobe ... vsa moja pričakovanja so padla za trenutek v vodo. In nato moja prva misel; pa kaj mu pa je, zakaj je tako pritisnil prst skozi moje lase! Sigurno mi je pokvaril frizuro! Joj, pa puder, razmazal ga je, joj!!! Takrat sem bila namreč prvič zares napudrana ... Ko sem nato sedla v klop, sem ponovno vzpostavila povezavo z nebom. “Jezus, sicer ni bilo nobene »scene«, ki sem jo pričakovala ... vendar sem prepričana, da sem prejela Svetega Duha. Vem, da sem zdaj še bogatejša in prosim te, da me bodo darovi Svetega Duha razsvetlili in naredili boljšo!« (Teja)

Karitas moj - tvoj - naš m Šest mesecev. Dolga doba? Če spremljaš razvoj otroka – dojenček uživa v odkrivanju novih dogodivščin v svojem malem svetu, nekateri že samostojno sedijo, z lahkoto se prevali, posega po predmetih, ki so izven dosega njegovih rokic … Kaj pa naš Karitas? Ravno te dni je minilo šest mesecev od uradne ustanovitve, od naših podpisov pod etična načela. Koliko smo zrasli? Koliko moči imamo? Kakšni so naši koraki? Potrebujemo oporo, potrebujemo Vas, dragi Videmčani. Potrebujemo Vaše nasvete, potrebujemo Vaše spremljanje, potrebujemo občutek, da ste z nami. Prišel mi je nasproti. Nebogljen. Nič kriv. Samo otrok. Ob njem sem rasla, ob njem sem dozorevala kot prostovoljka. Zaradi njega sem opravila prvi telefonski pogovor, zaradi njega sem opravila prvi hišni obisk. Zaradi njega nisem odnehala, ko sem bila že skoraj prepričana v svojo odločitev. Zaradi njega vem, da se splača vztrajati. Hvala ti, Mali moj! Ponosna sem na Vas, Videmčani! V imenu vseh, ki so prejeli pomoč v hrani, ISKRENA HVALA. Hvala, da ste pomagali prižgati iskrico v očeh, pričarati nasmeh na ustnicah! Zagotavljam Vam, da se bo Župnijska Karitas tudi v prihodnosti trudila, da bo v okviru možnosti, ki jih ima, prihajala naproti vsem. Čut soodgovornosti za naše bližnje, ki so se znašli v stiski, nas mora hitro voditi k ukrepanju. Zato Vas prosim, da nam nemudoma sporočite, če opazite stisko bližnjega. Že občutite udarec krize? Ste bili do včeraj zaposleni, danes pa je vaše podjetje v stečaju? Vas je prizadela nenadna bolezen v družini? Vas razjeda občutek osamljenosti? Rada bi Vam povedala, da smo TUKAJ. Pripravljeni pomagati.

14

Ivanka Zupančič


smalček -

Župnijska Karitas Videm-Krško Savska pot 1, 8270 Krško. TRR: SI56 0298 0009 2052 287 Sklic: 00 27112008 Uradne ure: vsak drugi ponedeljek v mesecu od 17.-19. ure

Karitas mi predstavlja organizirano pomoč bližnjemu v okviru cerkve. Delovanje prostovoljcev v organizirani skupini, kjer se v pomoči do ljudi izraža naš odnos ljubezni do Boga, sočloveka in samega sebe. Naša vera je tista, ki nas usmerja k drugemu človeku. Pokaže nam, da ne prepoznamo le materialnih potreb ljudi, ampak tudi njihove duševne stiske. Karitas mi torej pomeni nekaj dobrega – dobrodelnost. Delati nekaj dobrega pa je

zame poseben izziv, zato želim pomagati vsem, ki so pomoči potrebni. (Brigita)

Pričevanje

sem brez vsega, le brez sinove ljubezni ne. Toda to ni dovolj, da človek preživi. Na začetku so mi bili v veliko pomoč sosedje in dobri prijatelji, starši in sorodniki, vendar kljub iskanju službe zaposlitve nisem dobila.

Ljubezen do življenja je naju z možem združila. Ko se nama je v zakonu rodil prvi sin, sva bila neizmerno srečna. Načrtov za prihodnost ni nikdar zmanjkalo. Oba sva imela redno zaposlitev. Sin je odraščal z ljubeznijo. Bil je pravi zaklad. Tako sva se odločila, da si kljub težkim časom ustvariva svoj dom. Živeli smo namreč pri mojih starših, ki so nam po svojih močeh nudili le najboljše. Toda hiša je bila stara, potrebna obnove. Kupila sva zemljo in pričela z gradnjo doma. Ker pa nisva imela dovolj lastnih sredstev, je mož predlagal, da bi vzela hipotekarni kredit. Bila sva solastnika. En sam moj podpis je zadoščal za pozitivno odobritev. Kmalu zatem je šlo moje podjetje v stečaj. Ostala sem brez dohodkov. Visokih obrokov kredita nisem mogla več odplačevati. Mož se je začel odtujevati, vedno z izgovori, da ima terensko delo, vse dotlej, ko se je dokončno odselil k ženski, s katero je imel že rojenega otroka. Sledila je ločitev. Tudi on ni odplačeval obrokov kredita. Tako je sodišče na javni dražbi hišo tudi prodalo. Ostala

Ob besedi Karitas pomislim na socialno stisko ljudi. Pri tem se moramo vprašati, katere vrste pomoči ljudje potrebujejo. Na prvo mesto pa moramo vedno postaviti spoštovanje človeka, njegovo dostojanstvo in pravice. Skrb za druge je delo duše. (Jelka)

Ko sem ostala sama in samo s socialno pomočjo, sem se v sili obrnila tudi na Župnijsko Karitas. Napisala sem prošnjo za pomoč. In glej. Nekega lepega pomladnega jutra zazvoni telefon. Predstavila se je prijazna gospa in me povabila na razgovor. Bilo mi je zelo težko, vendar, ko sem skozi župnijska vrata stopila v njeno pisarno in zaslišala njen topel glas in prijeten pogovor, mi je odleglo. Težko je pričakovati od človeka, da bo razumel tvoje probleme in tegobe in ti ponudil roko, vendar jaz sem to doživela. Občutek, da ti nekdo želi dobro, je nepopisen. Hvaležna sem za pomoč v hrani, ki sem jo dobila. Najbolj pa mi bo za vedno ostalo v spominu, da nisem bila sama ob smrti svoje mame. Želim sporočiti ljudem, naj živijo pošteno in mirno življenje, saj nikdar ne veš, kdaj te čaka trpljenje.


AJDA

Župnija svetega Ruperta Krško - Videm ob Savi

NATASA

SMAR

MARIJI

Zelo rada prihajam sem, ker ful veliko pojemo,pri maši tudi rada sodelujem na različne načine, recimo z branjem prošenj, seveda pa so mi tudi zanimive zgodbe o Maruši, ki na ful dober način predstavijo različne preizkušnje v življenju. Animatorji so pa res carji in upam, da se jim bom lahko naslednje leto pridružila.

Foto: Aleš Planinc

PATRICIJA

LETO MLADIH

Rada hodim k šmarnicam, ker veliko pojemo, pa animatorji so pridni. Najbolj so mi všeč šmarnice, ki so zunaj. Do zdaj so bile dvakrat, lahko pa bi bile večkrat. Zelo pa rada tudi berem prošnje.

K šmarnicam zelo rada hodim, ker veliko pojemo in ne sedimo v klopeh kot pri običajni maši. Všeč mi je tudi to, da sem prihaja tudi veliko mojih prijateljic, da je še bolj zabavno.

16

Župnijski praznik 2009 • 3-4


KATARINA K šmarnicam hodim zato, ker imam sina prvoobhajanca, ker smo tukaj cela družina in nam je lepo. Tu si tudi duhovno odpočijem od napornega dneva, ker je tu zares prav sproščeno vzdušje. Nekje pa sem zasledila, da je trinajsta obletnica poroke šmarnična poroka, ki jo letos prazujeva z možem.

KATJA

IN MAJ

STANKA

RNICE

Šmarnice so mi zelo lepe, zelo pa rada prihajam tudi zaradi tega, ker vsak dan poslušam novo, zanimivo zgodbo.

Na šmarnice rada hodim, ker tu veliko pojemo, plešemo in se zabavamo. Aja ... pa animatorji so carji. Pripravil: Nejc Turnšek

17


Župnija svetega Ruperta Krško - Videm ob Savi

SKAVTSKA POMLAD

Skavti ob dnevu Zemlje Dan Zemlje je projekt, ki že trideset let opozarja na problematiko našega brezbrižnega odnosa do okolja, da okolje ni bilo namenjeno samo nam in našim potrebam, zaradi česar ga tako brezvestno uničujemo, ampak ga bodo nekoč iz naših rok prejeli naši zanamci. Le kaj bi oni porekli o nas, če bi vedeli, s kakšnim odnosom ravnamo z okoljem? Da smo jih prikrajšali za veselje občudovati lepote narave, ki kopnijo iz dneva v dan? Skavti in skavtinje poskušamo že v samem bistvu našega delovanja mladim vzbuditi čut do okolja in naravne dediščine, ki nam je bila dana. Zatorej nam dejavnosti na dan zemlje niso tuje in tako smo se četrto soboto v aprilu navkljub ne preveč vzpodbudnim vremenskim obetom podali na prav posebno akcijo. Namen tokratne dejavnosti je bil olepšati naše mestece Krško s poudarkom na okolici župnišča na Vidmu, ki nam daje prostor za naše redne aktivnosti. Tako sta se dve skupini podali vsaka na svojo stran Save in očistili vsa novo postavljena avtobusna postajališča v Krškem. Pri tem so po okolici pobrali smeti, umili vse steklene površine in na sploh poskrbeli, da nam bodo postajališča še naprej v ponos. Preostali pa so zavihali rokave v okolici župnišča, pokosili travo, uredili čisto pravo skavtsko gredico z rožami, po okolišu pometli in pospravili smeti ter uredili skavtsko skladišče. Pri tem so posebno pozornost zbujali naši najmlajši člani, ki slišijo na ime volčiči in volkuljice, ki so navkljub svoji majhnosti krepko zavihali rokave in vestno opravili vse delo, ki jim je bilo naloženo, bodisi prevažanje zemlje, grabljenje, sajenje, umivanje, pospravljanje, itd. Niti košnja jim ni delala preglavic. Dejavnosti so se zaključile na župnijskem travniku, kjer je udeležence pričakala še skromna pogostitev - za nekaj manj kot 60 mladih, ki so ponovno dobili priložnost, da storijo nekaj dobrega za boljši jutri.

18

Župnijski praznik 2009 • 3-4


Prvomajski izhod klana Nedeljska ura bila je že sedmo prot večeri, ko naše noge niso mogle bit’ pr’ miri. Najprej smo po cesti z avtom šli ljudje podobni skavtom.

... Hrana da nam nove energije, pospravljanje se zdaj odvije. Nahrbtnik vsak oprta si na rame in že klanec ga navzdol prevzame. Do vode naša četica hiti, kjer se nekaj nov'ga nauči. Filter res vrhunsko genialen, ki za čiščenje je idealen.

Le podobni? Ne le to, kar zares se vse je šlo. Komaj smo čakali, da kaj novega bomo spoznali.

Nato voditelji nazaj v višino, mi pa z zemljevidom v drugo smer hitimo. Andrej je naša garmin »aparatura«, saj mu tu res znana je natura.

Nekateri smo pridruž'li se pozneje, iskali in iskali, spraševali se: Le kje je? Kje so naši bratje, kje naš klan, mar se 'zgubil je v čar poljan?

Sveti Jošt naša ciljna je postaja, kjer z voditelji privoščimo si raja. Narava se z lepotami baha, res prijeten nam občutek da.

Po dobri ur'ci smo iskanja, le prišli do pravega spoznanja. Luč v daljavi je bleščala, Aleš in Andrej sta jo pr'žgala.

Sonce, veter, modro nebo, vsa razsežnost z Božjo roko, nežno, počasi rahel piš te poboža, v travniku zaziblje rumena se roža.

Nebo je rahlo solzice točilo, a nas ni skoraj nič zmočilo. Plamenčki so nežno prasketali ter toploto nam dajali.

...

Visele na drevesu častno so zastave, ko uporabljal’ prostore smo narave. Bivak bilo je prenočišče naše, seveda prej pojesti nekaj paše. Palice v špice smo oblikovali, potlej hrenovke natikovali, okoli tvist smo si navili in z veseljem to zaužili.

Naučili smo par novih se stvari, pravila bivakiranja se tu ne izpusti, Seveda pa še marsikaj so sive celice zaznale, kar so skrbno, skrbno zapisale. Za nami je še ena skupna pot, še en klanovski izhod, še en kanček naše skupne poti, ki utrdil je prijateljske vezi. Nepogrešljiva svižčevka (celotno pesnitev našega izhoda vam ponuja videmcan.si)

Molitev še pred spanjem smo zmolili, da smo Bogu se priporočili. V objemu angelčkov sladko zaspali, dokler nas sonček zjutraj ne pozdravi. Na plano vsak s spodnjega bivaka, že s kitaro Sebo čaka, pa na breg do zgornjih dveh hitimo, da jih z budnico razveselimo.

19


2009

Župnija svetega Ruperta Krško - Videm ob Savi

SKAVTI (termini poletnih taborov) volčiči: 6. do 12. julija izvidniki: 17. (19.) do 26. julija popotniki: 2. do 8. avgusta izvidniki vodniki: 19. do 21. junija KREMEN Primoževa nedelja: 7. junij ob 1115 ZDOLE-KOSTANJEK Vidova nedelja: 14. junij ob 11h PRIPRAVA STARŠEV NA KRST prvo srečanje: 18. junij ob 1630 drugo srečanje: 25. junij 1630 BIRMANCI devetdnevnica: 29. maj do 5. junij ob 19h

ORATOR

škofov obisk: 2. junij ob 1730 birma: 6. junij ob 10h KARITAS romanje: 13. junij ŠMARNICE nagradni izlet: 20. junij KONCERT MePZ Koprivnica nedelja, 14. junij, ob 20h OBISK BOLNIKOV petek, 12. junij Društvo Družina in Življenje vabi na predavanje

VLOGA MOŽA IN VLOGA ŽENE V ZAKONU. Predavata Vilma in Danilo Siter Dvorana v parku, ponedeljek, 1. junij, ob 19h.

Župnijski praznik 2009 • 3-4

Videmčan 3-4 (2009)  

Glasilo župnije svetega Ruperta Krško - Videm ob Savi Velika noč 2009

Advertisement