Page 1

ANALIZA JAVNEGA UDEJSTVOVANJA IN OZAVEŠČANJA O POMENU TEMELJNIH PRAVIC V SLOVENIJI


ANALIZA JAVNEGA UDEJSTVOVANJA IN OZAVEŠČANJA O POMENU TEMELJNIH PRAVIC V SLOVENIJI

Projekt je financiran s strani Evropske komisije v okviru programa Temeljne pravice in državljanstvo. Vsebina publikacije je izključno odgovornost avtorjev in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.


Kazalo UVOD ........................................................................................................................................... 3 1.

PREDSTAVITEV PROJEKTA "VEČER Z VARUHOM" ..................................................................... 4

2. METODOLOGIJA ANALIZE JAVNEGA UDEJSTVOVANJA IN OZAVEŠČANJA O POMENU TEMELJNIH PRAVIC ......................................................................................................................................... 6 Namen analize .......................................................................................................................... 6 Metodologija poteka analize: ..................................................................................................... 6 Cilji analize................................................................................................................................ 7 3.

PRIMERI UDEJSTVOVANJA IN OZAVEŠČANJA NA PODROČJU TEMELJNIH PRAVIC V SLOVENIJI ..... 8 3.1 INFORMACIJSKI POOBLAŠČENEC ........................................................................................... 8 Opis institucije........................................................................................................................... 8 Primer javnega udejstvovanja in ozaveščanja .............................................................................. 9 Analiza javnega udejstvovanja in ozaveščanja institucije informacijskega pooblaščenca .............. 10 3.2 VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC REPUBLIKE SLOVENIJE ............................................................ 11 Opis institucije......................................................................................................................... 11 Primer javnega udejstvovanja in ozaveščanja ............................................................................ 12 Analiza primera javnega udejstvovanja in ozaveščanja institucije Varuha človekovih pravic RS .... 14 3.3 ZAGOVORNIK NAČELA ENAKOSTI ........................................................................................ 15 Opis institucije......................................................................................................................... 15 Primer javnega udejstvovanja in ozaveščanja ............................................................................ 16 Analiza primera javnega udejstvovanja in ozaveščanja institucije Zagovornika načela enakosti.... 17 3.4 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE: CENTER ZA DRUŽBOSLOVNO INFORMATIKO......................................................................................................................... 18 Opis institucije......................................................................................................................... 18 Primer javnega udejstvovanja in ozaveščanja ............................................................................ 19 Analiza primera javnega udejstvovanja in ozaveščanja institucije Univerze v Ljubljani prek projekta Ovce.sk – projekt osveščanja otrok o zasebnosti na spletu ......................................................... 20

4.

ZAKLJUČEK .......................................................................................................................... 21

5.

VIRI IN LITERATURA ............................................................................................................. 24


UVOD Analiza javnega udejstvovanja in ozaveščanja o pomenu temeljnih pravic poteka v okviru raziskovalne faze projekta Večer z Varuhom, v okviru katerega bomo reflektirali stanje, razumevanje in delovanje na področju temeljnih pravic v nacionalnih kontekstih in v Evropski uniji. V raziskovalnem delu projekta bo na podlagi nacionalnih in primerjalnih analiz vzpostavljena platforma, ki je potrebna za kvalitetno izvajanje nadaljnjih aktivnosti na projektu. Glavni poudarki pri raziskovanju bodo namenjeni: •

obstoječim aktivnostim in stanju na področju temeljnih pravic in listine Evropske unije o temeljnih pravicah v Sloveniji in Evropski uniji.

najpogostejšim kršitvam temeljnih pravic in možnostih delovanja v primeru kršenja le-teh

izobraževalnim pristopom za aktivno državljanstvo s poudarkom na temeljnih pravicah

raziskavam o inkluzivni metodi "gledališča zatirani" za ozaveščanje o temeljnih pravicah

Analiza javnega udejstvovanja in ozaveščanja o pomenu temeljnih pravic spada v kontekst analiz obstoječih aktivnosti na področju temeljnih pravic. V analizi bomo reflektirali primere ozaveščanja in udejstvovanja (iniciative, medijske kampanje, projekti o temeljnih pravicah) najpomembnejših akterjev na področju temeljnih pravic v Sloveniji: nacionalne institucije na polju človekovih pravic (Varuh človekovih pravic), drugih javnih institucij (Zagovornik načela enakosti ter Informacijski pooblaščenec), nevladnih organizacij in drugih relevantnih institucij, ki se ukvarjajo s temeljnimi pravicami v Sloveniji. V prvem delu bomo predstavili projekt »Večer z varuhom«, v okviru katerega poteka pričujoča analiza z namenom kontekstualiziranja njenega vpliva na nadaljnje aktivnosti, ki bodo potekale na projektu. V drugem poglavju bomo predstavili metodologijo Analize javnega udejstvovanja in ozaveščanja o pomenu temeljnih pravic, namene in cilje analize. V tretjem delu bomo izpostavili primere udejstvovanja, iniciative, medijske kampanje in projekte o temeljnih pravicah in primerih ozaveščanja na področju temeljnih pravic v Sloveniji. V zaključnem delu analize pa bomo predstavili kako se lahko obstoječi primeri ozaveščanja in udejstvovanja v Sloveniji uporabijo in nadgradijo na projektu Večer z varuhom z namenom boljše informiranosti, poznavanja in delovanja na polju temeljnih pravic in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah med državljani. Del analize javnega udejstvovanja in ozaveščanja o pomenu temeljnih pravic v Sloveniji bo služil tudi za primerjalno analizo dobrih praks udejstvovanja in ozaveščanja o pomenu temeljnih pravic, ki bo narejena na podlagi primerov iz petih držav (Češke, Poljske, Romunije, Estonije in Slovenije).


1. PREDSTAVITEV PROJEKTA "VEČER Z VARUHOM" Projekt Večer z varuhom se izvaja pod okriljem Evropske komisije – Generalnega direktorata za pravosodje in se vsebinsko nanaša na program Temeljne pravice in državljanstvo, ki želi spodbuditi razvoj Evropske družbe temelječe na spoštovanju temeljnih pravic in pravic, ki izhajajo iz državljanstva Evropske unije 1. V okviru letnega programa Temeljnih pravic in državljanstva 2012 projekt naslavlja področje približevanja in razumevanja listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki je stopila v veljavo s sprejetjem Lizbonske pogodbe decembra 2009 ter informiranja in izobraževanja kako delovati, če so državljanom EU temeljne pravice kršene. Zato so glavne aktivnosti, ki jih želi spodbuditi Evropska komisija, namenjene informiranju in izobraževanju z namenom izboljšanja razumevanja vpliva, delovanja in približevanja temeljne listine ter posledično poglabljanja skupne kulture o temeljnih pravicah v Evropski uniji 2. Projekt Večer z varuhom izvaja pet partnerskih organizacij iz petih držav Evropske unije: Center za državljansko vzgojo iz Masarykove univerze (Češka), Združenje za vseživljenjsko učenje (Romunija), Inštitut Jaan Tõnisson (Estonija), Center za državljansko vzgojo (Poljska) in Univerza v Ljubljani (Slovenija). Namen projekta je prispevati k zavedanju o univerzalnosti in dostopu pravic za vse in izboljšati razumevanje državljanov Evropske unije o možnostih delovanja v primerih, če so jim kršene njihove temeljne pravice. Primarne aktivnosti projekta bodo namenjene osveščanju, informiranju in izobraževanju državljanov EU v lokalnih okoljih o temeljnih pravicah, ki so vzpostavljene v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Posledično želi projekt prispevati k razvijanju občutka o skupnih vrednotah Evropske unije in spodbujati razumevanje o skupni kulturi temeljnih pravic v Evropski uniji. Projekt je razdeljen na tri faze: raziskovanje, implementacija – dogodki Večer z varuhom in informacijska kampanja. V prvi fazi projekta, od novembra 2012 do maja 2013 se izvaja raziskovalni del, ki bo vključeval sledeče nacionalne in mednarodne primerjalne analize: •

Analiza javnega udejstvovanja in ozaveščanja o pomenu temeljnih pravic v Sloveniji

Primerjalna analiza udejstvovanja in ozaveščanja o pomenu temeljnih pravic

Analiza obstoječih nacionalnih in Evropskih didaktičnih gradiv na področju izobraževanja odraslih za aktivno državljanstvo s poudarkom na temeljnih pravicah

1 2

Analiza najpogostejših kršitev temeljnih pravic v Sloveniji

http://ec.europa.eu/justice/fundamental-rights/programme/index_en.htm http://ec.europa.eu/justice/newsroom/files/frc_call_for_proposals-_action_grants_2011-2012_en.pdf


Primerjalna analiza najpogostejših kršitev temeljnih pravic

Analiza vloge informacijsko-komunikacijskih tehnologij in novih medijev pri ozaveščanju in opolnomočenju o temeljnih pravicah

Analiza primerov dobrih praks inkluzivne metode gledališča zatiranih

Analiza primerov dobrih praks reševanja kršitev temeljnih pravic v Sloveniji

Primerjalna analiza primerov dobrih praks reševanja kršitev temeljnih pravic

Zbornik didaktičnih pripomočkov o temeljnih pravicah

Diseminacijska strategija za informiranje specifičnih skupin državljanov o temeljnih pravicah

Namen raziskovalnega dela je reflektirati in analizirati obstoječe stanje in delovanje na polju temeljnih pravic v nacionalnih kontekstih in v Evropski uniji, uporabiti primere dobrih praks izobraževanja in informiranja o temeljnih pravicah in spopadanja z najpogostejšimi kršitvami tekom projekta Večer z varuhom. Hkraten namen je na podlagi analiz reflektirati pomanjkljivosti udejstvovanja na polju temeljih pravic, problematiko izobraževanja, ozaveščanja in informiranja o temeljnih pravicah ter identificirati možnosti nadgradnje in izboljšanja spopadanja z najpogostejšimi kršitvami temeljnih pravic. Druga faza projekta, ki poteka od julija 2013 do avgusta 2014 je namenjena implementaciji dogodkov Večer z varuhom. Za dosego zastavljenih ciljev ozaveščanja in izobraževanja državljanov o temeljnih pravicah je pomembno, da so državljani Evropske unije in še posebej prebivalci lokalnih skupnosti aktivno udeleženi in da skozi dialog in interaktivno komunikacijo sooblikujejo dojemanje temeljnih pravic v Evropski uniji. Z namenom široke vključenosti prebivalcev lokalnih skupnosti se bodo v drugi fazi projekta izvajali dogodki »Večer z Varuhom«, katerih namen je z inkluzivno metodo gledališča zatiranih spodbuditi razumevanje prebivalcev o temeljnih pravicah. Gledališče zatiranih bo v enem letu na desetih različnih krajih po Sloveniji odigralo predstave o najpogostejših primerih kršenja temeljnih pravic v Sloveniji ter možnostih delovanja v primeru kršenja le-teh. Tekom predstave se bo spodbujalo vključevanje državljanov z njihovimi osebnimi zgodbami in izkušnjami o kršitvah temeljnih pravic. Z namenom informiranja državljanov glede ukrepov v primeru kršenja temeljnih pravic, bo po predstavi potekala diskusija med udeleženci in predstavnikom institucije Varuha človekovih pravic Republike Slovenije. Institucija Varuha človekovih pravic Republike Slovenije podpira izvajanje projekta in bo tekom raziskovanja sodelovala z raziskovalci Univerze v Ljubljani, hkrati pa bo v tej fazi predstavljala enega najpomembnejših akterjev na dogodkih »Večer z varuhom«. Tekom celotnega projekta bo potekala tretja faza, ki je namenjena informiranju in medijski kampanji o pomenu aktivnega državljanstva, Evropskega leta državljanov 2013 ter ozaveščanju o listini Evropske


unije o temeljnih pravicah. Ozaveščanje in informiranje bo potekalo prek številnih komunikacijskih kanalov z namenom doseganja široke vključenosti državljanov. Spletna kampanja bo vsebovala informacije o aktivnostih na projektu prek spletnih strani in različnih socialnih omrežij, komunikacija med državljani, raziskovalci, pisarno Varuha človekovih pravic in gledališčem zatiranih pa bo potekala prek spletnega foruma. V sklopu projekta bodo izdelani tudi dokumentarni filmi, ki bodo prikazovali najpogostejše kršitve temeljnih pravic in načine reševanja v primeru kršitev. Dokumentarni filmi bodo dostopni na spletnih straneh projekta, predvajani pa bodo tudi na dogodkih »Večer z varuhom«. Z namenom informiranja o Evropskem letu državljanov 2013 bodo oblikovane flash animacije na lokalnih spletnih portalih, flash animacije za dogodke »Večer z varuhom« pa bodo namenjene promociji dogodkov. Medijska kampanja pa bo potekala tudi prek člankov v lokalnih časopisih ter radijskih oglasov o dogodkih “Večer z varuhom” ter listini Evropske unije o temeljnih pravicah.

2. METODOLOGIJA ANALIZE JAVNEGA UDEJSTVOVANJA IN OZAVEŠČANJA O POMENU TEMELJNIH PRAVIC Namen analize •

identificirati glavne akterje, ki so dejavni pri udejstvovanju in ozaveščanju na področju temeljnih pravic

predstaviti glavne institucije ki so bile dejavne pri udejstvovanju in ozaveščanju in o temeljnih pravicah

reflektirati najbolj relevantne primere (projekte in iniciative), ki ozaveščajo o temeljnih pravicah

analizirati pristope ozaveščanja o temeljnih pravicah

analizirati katere vsebinske sklope temeljnih pravic, kot so zapisani v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, so zajemali primeri ozaveščanja ter kateri niso bili naslovljeni

analizirati katere družbene skupine so bile vključene v primere ozaveščanja in katere umanjkajo

analizirati kakšen je bil domet ozaveščanja in kakšni so bili rezultati

Metodologija poteka analize: Analiza javnega udejstvovanja in ozaveščanja o pomenu temeljnih pravic bo za vsako institucijo vsebovala njen opis in vlogo ter opis in analizo iniciativ, projektov in medijskih kampanj na področju javnega udejstvovanja in ozaveščanja o temeljnih pravicah. V prvem koraku bomo pregledali spletne


strani in aktivnosti nacionalnih institucij na področju človekovih pravic – Varuha človekovih pravic, Zagovornika načela enakosti ter Informacijskega pooblaščenca – pridobili podatke in primere o javnem udejstvovanju ter ozaveščanju teh institucij. Nadalje bomo prek spletnih iskalnikov in ključnih besed (temeljne pravice, človekove pravice, projekti o temeljnih pravicah, projekti o človekovih pravicah, listina Evropske unije o temeljnih pravicah, iniciative o temeljnih pravicah, medijska kampanja o temeljnih pravicah, ozaveščanje o temeljnih pravicah in izobraževanje o temeljnih pravicah) identificirali ostale relevantne akterje (javne institucije, nevladne organizacije in druge), ki delujejo na področju temeljnih pravic in so izvajale projekte in iniciative ozaveščanja o temeljnih pravicah. Na podlagi enakih ključnih besed, kot so bile uporabljene za spletne iskalnike, bomo iskali gradiva in podatke tudi prek vzajemnega bibliografskega sistema COBISS in na ta način pridobili relevantno literaturo. V drugem koraku bomo predstavili vsako institucijo, njeno vlogo na področju temeljnih pravic, namen in poslanstvo ter glavne aktivnosti, ki jih posamezna institucija izvaja. Pod opisom vsake izmed institucij bomo izpostavili najbolj relevantne aktivnosti, projekte, iniciative in medijske kampanje, ki ozaveščajo državljane o temeljnih pravicah. Analizirali bomo pristope, ki so bili uporabljeni v posameznih primerih ozaveščanja, katere tematike človekovih pravic so bile naslovljene, katere družbene skupine so bile vključene ter kakšen je bil domet ozaveščanja o temeljnih pravicah. V zaključku bomo izpostavili kateri vsebinski sklope, ki so zajeti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah so umanjkali, katere družbene skupine niso bile zajete pri ozaveščanju o temeljnih pravicah ter na kakšen način lahko analiza javnega udejstvovanja in ozaveščanja o temeljnih pravicah v Sloveniji prispeva k projektu Večer z varuhom. Cilji analize •

spoznati vlogo in delo najpomembnejših akterjev, ki se ukvarjajo z ozaveščanjem o pomenu temeljnih pravic v Sloveniji

prepoznati inovativne pristope ozaveščanja o temeljnih pravicah, ki bodo lahko uporabljeni na projektu Večer z varuhom

prepoznati kateri vsebinski sklopi temeljnih pravic, ki so zapisani v listini Evropske unije o temeljnih pravicah niso bili naslovljeni in bi jih bilo potrebno v nadaljnjih fazah projekta, predvsem pri dogodkih Večer z varuhom, aktivno vključiti

prepoznati katere družbene skupine niso bile vključene v ozaveščanje o temeljnih pravicah in bi jih bilo potrebno vključiti v nadaljnjih fazah projekta


prepoznati prednosti in dobre prakse ozaveščanja o temeljnih pravicah za nadaljnjo delo na projektu Večer z varuhom

3. PRIMERI UDEJSTVOVANJA IN OZAVEŠČANJA NA PODROČJU TEMELJNIH PRAVIC V SLOVENIJI 3.1 INFORMACIJSKI POOBLAŠČENEC Opis institucije Informacijski pooblaščenec je samostojen in neodvisen državni organ, ki je bil ustanovljen konec leta 2005 z Zakonom o Informacijskem pooblaščencu. S tem se je združila funkcija dveh organov, ki sta delovala predhodno, Pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja in Inšpektorat za varstvo osebnih podatkov. Takšna ureditev je primerljiva z ureditvijo v drugih evropskih državah, s čemer se je vzpostavilo zavedanje o pravici do zasebnosti in pravici vedeti, ki sta zaradi te ureditve v večjem sožitju. Predstojnika Informacijskega pooblaščenca imenuje Državni zbor Republike Slovenije na predlog predsednika republike. Pristojnosti informacijskega pooblaščenca so določene v Zakonu o informacijskem pooblaščencu: -

odločanje o pritožbi zoper odločbo, če je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali kratil pravico do dostopa ali uporabe informacij javnega značaja

-

inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in predpisov, ki urejajo varstvo in obdelavo osebnih podatkov

-

odločanje o pritožbi posameznika kadar upravljalec osebnih podatkov ne ugodi zahtevi posameznika do njegove pravice do seznanitve z zahtevanimi podatki

-

vlaganje zahteve po presoji ustanovnih zakonov in drugih predpisov, če se pojavi vprašanje ustavnosti in zakonitosti v zvezi s postopkom, ki ga vodi, tako na področju dostopa do informacij javnega značaja kot na področju varstva osebnih podatkov (Informacijski pooblaščenec 2012a).

Institucija informacijskega pooblaščenca izvaja tudi inšpekcijski nadzor, sodeluje pri nastajanju zakonodaje, daje neobvezna pravna mnenja s področja varstva osebnih podatkov, vodi register baz osebnih podatkov vseh zavezancev in izvaja pristojnosti, določene v Zakonu o elektronskih komunikacijah, Zakonu o pacientovih pravicah, Zakonu o osebni izkaznici, Zakonu o potnih listinah in


Zakonu o bančništvu. Kot pritožbeni organ odloča tudi o pritožbi posameznika, kadar je kršena njegova pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki (Informacijski pooblaščenec 2012b). Primer javnega udejstvovanja in ozaveščanja Institucija informacijskega pooblaščenca je v zadnjem letnem poročilu, ki se nanaša na leto 2011, predstavila sodelovanje z javnostmi in njeno delovanje pri ozaveščanju državljanov. V njem so predstavljene številne aktivnosti na področju javnega udejstvovanja in ozaveščanja. Eden izmed najpomembnejših virov obveščanja in ozaveščanja je dnevno posodobljena spletna stran, kjer je dostopna predstavitev dela in področij delovanja institucije informacijskega pooblaščena, predstavitev domače in tuje zakonodaje, odgovori na najpogostejše zastavljena vprašanja, sporočila za javnost, izjave, komentarji, intervjuji in novinarske konference. Na spletni strani so dostopni tudi priročniki o varovanju osebnih podatkov in dostopu do informacij javnega značaja. Šestnajst različnih priročnikov s konkretnimi primeri predstavlja delovanje za boljše varovanje osebnih podatkov in dostopanje do javnih informacij. Primeri priročnikov obravnavajo tematike: Kako uporabljati Facebook, Zasebnost na delovnem mestu, ABC varnosti in zasebnosti na mobilnih napravah, ipd. Institucija informacijskega pooblaščenca je bila prisotna tudi na številnih delavnicah, konferencah in okroglih mizah v Sloveniji in tujini, izvajala pa je tudi različne delavnice in seminarje. V letu 2011 je izdajala tudi smernice za delovanje upravljavcev zbirk osebnih podatkov, katerih namen je podati praktične napotke za upravljanje zbirk osebnih podatkov na jasen, razumljiv in uporaben način ter s tem odgovoriti na vprašanja s področja varstva osebnih podatkov. V času izdelave analize je bilo na spletni strani predstavljenih 25 smernic, ki se nanašajo na področja smernic za zavarovanje osebnih podatkov v informacijskih sistemih bolnišnic, smernic glede uvedbe biometrijskih ukrepov, smernic za varstvo osebnih podatkov v šolah, ipd. V letu 2011 je informacijski pooblaščenec izdal smernice za uporabo orodij za zaščito zasebnosti na internetu (Informacijski pooblaščenec 2012a). Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije vsako leto obeleži Evropski dan varstva osebnih podatkov. Svet Evrope je leta 2006 proglasil 28. januar za dan varstva osebnih podatkov, z namenom ozaveščanja ljudi o varstvu osebnih podatkov in s tem povezanimi pravicami, kar naj bi vodilo k boljšemu uveljavljanju posameznikovih pravic v povezavi z osebnimi podatki. 28. januar je bil izbran, ker je bila na ta dan leta 1981 na Svetu Evrope podpisana Konvencija o varstvu posameznika glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov, ki je bila prvi mednarodni zakon o varstvu osebnih podatkov, s čemer se je varstvo osebnih podatkov definiralo kot temeljno pravico. Z namenom ozaveščanja o varstvu osebnih podatkov je Informacijski pooblaščenec pripravil javni dogodek v Koloseju v Ljubljani, s katerim je želel opozoriti na pomen varstva osebnih podatkov v sodobni, tehnološko vedno bolj razviti družbi. Osrednji dogodek je bila premiera britanskega dokumentarnega filma Izbrisati Davida, ki govori


o zasebnosti, nadzoru in vseobsegajočih bazah podatkov. S filmom je želel informacijski pooblaščenec opozoriti na družbo nadzora in izginjajočo zasebnost, ki se mora boriti z ekonomičnostjo, praktičnostjo in zahtevami po vedno večji varnosti, zasebnost pa je tista, ki v tem boju velikokrat izgublja. Ob Evropskem dnevu varstva osebnih podatkov pa je informacijski pooblaščenec že tradicionalno podelil nagrado za dobro prakso na področju varovanja osebnih podatkov v zasebnem in javnem sektorju. Društvo življenje brez nasilja je prejelo nagrado v zasebnem sektorju, z obrazložitvijo, da je odlično poskrbelo za varstvo občutljivih osebnih podatkov njihovih strank, v javnem sektorju pa je bil prejemnik nagrade javni zavod Obalne lekarne Koper, ki si je nagrado prislužil z odličnim varstvom zdravstvenih podatkov strank. Prvič pa je bilo na ta dan podeljeno tudi posebno priznanje za napore na področju vgrajene zasebnosti (privacy by design) Ambasador zasebnosti 2010. Nagrado je prejel Urad za meroslovje Republike Slovenije za delo na področju sektorskega merjenja hitrosti v prometu, ki dokazuje, da je novo metodo merjenja hitrosti vožnje mogoče izvajati tudi brez nesorazmernih posegov v zasebnost posameznika in z minimalno obdelavo osebnih podatkov (Informacijski pooblaščenec 2012a). Analiza javnega udejstvovanja in ozaveščanja institucije informacijskega pooblaščenca Informacijski pooblaščenec je eden najbolj dejavnih akterjev pri ozaveščanju na področju temeljnih pravic s fokusom na temeljnih pravicah varovanja osebnih podatkov in pravic o informacijah javnega značaja. V svojih projektih, iniciativah in kampanjah se poslužuje številnih metod ozaveščanja: ozaveščanje prek spletne strani, pripravljanje natečajev za najboljši kratki film (npr. o tematiki varovanja osebnih podatkov na družbenih omrežjih), priprava priročnikov in smernic za različne družbene skupine (mlade, učitelje, zaposlene, za pravne osebe na področju zdravstva, šolstva, idr.), podeljevanje nagrad za dobro prakso varstva osebnih podatkov, idr. Večino teh metod in pristopov ozaveščanja lahko označimo kot inovativnih, hkrati pa zaradi številnih dogodkov, konferenc, okroglih miz, pojavljanj v medijih, zajemajo primeri ozaveščanja in javnega udejstvovanja široko populacijo. V nekaterih primerih se metode ozaveščanja fokusirajo na določene družbene skupine, ki so najbolj ranljive, v drugih pa na splošno populacijo. V javnem udejstvovanju nismo opazili, da bi bila kot posebna družbena skupina naslovljeni prebivalci lokalnih okolij, na katere cilja projekt Večer z varuhom. Glede na pristojnosti in področje, ki ga pokriva institucija informacijskega pooblaščenca, se javno udejstvovanje in ozaveščanje nanaša na pravice o varstvu osebnih podatkov in dostopa do informacij javnega značaja. Pravice o varovanju osebnih podatkov so v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah opredeljene v drugem sklopu svoboščine v osmem členu Varstvo osebnih podatkov, pravice do dostopa informacij javnega značaja pa so opredeljene v četrtem sklopu solidarnost v sedemindvajsetem členu Pravica delavcev do obveščenosti in posvetovanja v podjetju. Institucija informacijskega pooblaščenca na svoji spletni strani nima posebej opredeljene in predstavljene


Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, kljub temu, da ima na spletni strani sklop Mednarodni predpisi. Prav tako se v javnem udejstvovanju in ozaveščanju o temeljnih pravicah informacijski pooblaščenec ne referira posebej na Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, kar bo glavni namen dogodkov »Večer z varuhom«. Dogodek filmske predstavitve ob Evropskem dnevu varstva osebnih podatkov v glavnem mestu Slovenije, v največjem kompleksu kinodvoran v Sloveniji predstavlja zanimiv pristop ozaveščanja o pomenu temeljnih pravic in varovanja osebnih podatkov. Hkrati zaradi dobre javne podobe in pomembnosti institucije informacijskega pooblaščenca, ki ima med institucijami največje zaupanje državljanov po meritvah Politbarometra iz leta 2011 (Informacijski pooblaščenec 2012a), je bil dogodek ob dnevu varstva osebnih podatkov dobro medijsko izpostavljen prek številnih člankov in objav v medijih, vendar pa ni mogoče natančno določiti dometa, ki ga ima specifični dogodek v javnosti. Podobno metodo prikazovanja filmov za ozaveščanje javnosti o temeljnih pravicah bi lahko uporabili tudi pri diseminaciji dokumentarnih filmov o najpogostejših kršitvah temeljnih pravic, ki bodo narejeni v sklopu projekta Večer z varuhom.

3.2 VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC REPUBLIKE SLOVENIJE Opis institucije Institucija varuha človekovih pravic je bila v slovenski ustavni sistem vpeljana z Ustavo Republike Slovenije, ki je bila sprejeta decembra 1991. Varuha človekovih pravic v Ustavi RS opredeljuje 159. člen, ki določa, da se za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil z zakonom določi varuh pravic državljanov. Leta 1993 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o varuhu človekovih pravic, ki določa njegove pristojnosti in pooblastila ter daje zakonsko podlago za njegovo ustanovitev. Varuh človekovih pravic je uradno začel delati 1. januarja 1995 pred tem pa je od leta 1988 na področju človekovih pravic deloval Svet za varstvo človekovih pravic. Varuh je samostojen in od drugih državnih institucij neodvisen organ. Bdi nad tem, ali državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil v Republiki Sloveniji pri svojem delu spoštujejo človekove pravice in temeljne svoboščine posameznikov in skupin. Varuh lahko preiskuje primere nezakonitega ali nepravilnega dela organov in se pri svojem delu ravna po določilih ustave, pravnega reda Republike Slovenije ter mednarodnih pravnih aktov o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. Pri svojem posredovanju se lahko sklicuje tudi na načela pravičnosti in dobrega upravljanja. Varuh ima neformalen vpliv in nima pristojnosti odločanja, zato deluje z argumentiranjem svojih stališč v javnosti in na ta način vrši pritisk


da se spoštujejo človekove pravice. O svojem delu Varuh poroča državnemu zboru z rednimi letnimi ali posebnimi poročili. Sredstva za delo Varuha določi državni zbor v državnem proračunu (Varuh človekovih pravic RS 2013). Varuhova temeljna dejavnost je reševanje pobud, pri čemer ima Varuh možnost samostojne in neodvisne preiskave vsakega primera pri javnih organih. V ta namen pridobiva informacije in opravlja napovedane ali nenapovedane preglede pri javnih organih. Če po preiskovanju ugotovi nepravilnosti, lahko organom predlaga, naj ugotovljeno kršitev ali nepravilnost odpravijo. Civilna družba je lahko Varuhu vir informacij o kršitvah. Iz nje izhajajo tudi potencialni pobudniki, zato so k njej usmerjene tudi akcije osveščanja in opolnomočenja. Prav tako so lahko vir informacij za pobude mediji, hkrati pa so lahko sami potencialni kršitelji pravic posameznikov. Varuh lahko na Ustavno sodišče RS vloži zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov. Prav tako lahko varuh vladi ali državnemu zboru da pobude za spremembo zakonov in drugih predpisov. Vsem organom, ki spadajo v njegovo pristojnost, lahko predlaga, naj izboljšajo svoje poslovanje in odnose s strankami. Na sistemske pomanjkljivosti v predpisih in v delu državnih organov opozarja v svojih letnih poročilih, na katera se odzivata vlada in državni zbor s svojimi priporočili in sklepi. Postopek pri Varuhu je zaupen, neformalen in za stranke brezplačen. Varuh ne more odpraviti kršitve in nepravilnosti javnih organov, prav tako ne more spreminjati odločb in zakonov in odločati namesto javnih institucij. Varuh praviloma ne obravnava zadev, če je od kršitve minilo več kot eno leto in če niso bile pred vložitvijo pobude izkoriščene možnosti pritožb oziroma pravnih sredstev. Prav tako praviloma ne obravnava zadev, ki potekajo pred sodišči, izjema so primeri neupravičenega zavlačevanja postopka ali očitne zlorabe oblasti. Varuh prav tako nima pristojnosti do zasebnikov in gospodarskih družb zasebnega sektorja. Vsakemu organu lahko posreduje svoje mnenje z vidika varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v zadevi, ki jo obravnava, ne glede na vrsto ali stopnjo postopka, ki poteka pred temi organi. Primer javnega udejstvovanja in ozaveščanja Institucija varuha človekovih pravic na številne in raznolike načine ozavešča javnost. Eno izmed primarnih sredstev informiranja je spletna stran Varuha www.varuh-rs.si, na kateri so objavljeni najpomembnejših podatki, kot so opis institucije, naloge in pristojnosti varuha, pravni okvir, projekti in publikacije ter dnevno posodobljene novice in komentarji. Zaposleni na instituciji se udeležujejo konferenc, dogodkov in sestankov, kjer pridobivajo informacije in jih posredujejo javnosti.


Za izvajanje poslanstva institucije, nalog in pooblastil Varuha človekovih pravic RS je zelo pomembna uporaba raznovrstnih in sodobnih komunikacijskih sredstev, saj želijo na ta način doseči različne ciljne javnosti. V ta namen komunicirajo z mediji, sklicujejo novinarske konference, pripravljajo strokovne konference, okrogle mize, posvete, izobraževanja, izdajajo publikacije ter aktivno posodabljajo in osvežujejo njihovo spletno stran. Zaposleni pri Varuhu se udeležujejo raznih srečanj, dogodkov in sestankov, kjer pridobivajo informacije in jih posredujejo drugim. Varuh skrbi tudi za dobro informiranje medijev, saj jih obvešča o svojih stališčih, mnenjih in priporočilih, Varuhinja pa je v letu 2011 pripravila tudi neuradno srečanje z urednicami in uredniki ter novinarji nekaterih medijskih hiš. Na mesečnih dogodkih se sestaja z nevladnimi organizacijami in drugimi predstavniki civilne družbe. Leta 2010 so začeli objavljati anonimizirane primere delovanja Varuha, z namenom ozaveščanja javnosti in informiranja javnih organov. Javnost obveščajo o postopkih reševanja pritožb, z osebnimi pogovori prek dežurnega telefona in rednimi tedenskimi pogovori z Varuhom. Državljanom so dostopni tudi z rednimi mesečnimi obiski po Sloveniji, ki predstavljajo poslovanje zunaj sedeža Varuha, kamor se lahko najavijo vsi državljani, ki se želijo informirati ali se posvetovati o vlogi pobude, v primeru da so jim bile kršene človekove pravice. Varuh je v letu 2011 izdal tri poročila, dva plakata, tri biltene in šest zloženk z namenom informiranja in ozaveščanja javnosti. Brezplačni bilteni med drugim naslavljajo tematike pravic otrok, okolja in človekovih pravic, pravic starejših, medgeneracijske solidarnosti, diskriminacije, odgovornosti filmskih ustvarjalcev, idr. (Varuh človekovih pravic RS 2013). Institucija varuha se z ozaveščanjem in javnim delovanjem želi približati tudi manjšinam. Tako so izdali informativne zloženke v angleškem, madžarskem in italijanskem jeziku, v Braillovi pisavi ter v štirih narečjih romskega jezika, ki jih pripadniki te manjšine uporabljajo v Sloveniji. Hkrati se lahko posamezniki s pobudo o kršitvi človekovih pravic obrnejo na Varuha v jeziku, katerega uporabljajo (Varuh človekovih pravic RS 2012). Najbolj izpostavljen primer javnega delovanja in ozaveščanja Varuha človekovih pravic je projekt Zagovornik – glas otroka. Pilotni projekt so zasnovali pri Varuhu človekovih pravic v letu 2006, potekal pa naj bi v letih 2007 in 2008, vendar zaradi neučinkovitega odziva države projekt še vedno poteka pok okriljem varuha. Z namenom varovanja otroka z zagovornikom v primerih, ko ga starši ne morejo ali ne zmorejo ustrezno zastopati, se je v sodelovanju z vladnimi in nevladnimi organizacijami ter predstavnikom otrok in mladih oblikovala delovna skupina, ki je želela postaviti temelje in spodbuditi: •

da je otrok v vlogi subjekta v vseh postopkih, ki ga zadevajo

da se sliši njegov glas

da se mu za krepitev njegovega položaja in dopolnitev njegovih zmožnosti omogoči zastopanje, kar je pogoj za uresničitev njegovi pravic


da država izpolni svojo zavezo za formalnopravno ureditev zagovorništva za otroke.

Velik poudarek na projektu je namenjen dodatnemu izobraževanju in ozaveščanju, saj sodelovanje z otrokom zahteva novo socialno učenje, ne le od kandidatov za zagovornike, ampak od celotne družbe, tudi od staršev. Ozaveščanje javnosti o pomenu zagovornika otrok poteka na različne načine – prek okroglih miz, publikacij, javnih razprav in poročil o projektu. Najpomembnejše sredstvo ozaveščanja pa je bila spletna stran www.pravice-otrok.si, ki je primarno namenjena otrokom in mladostnikom, da se na enem mestu seznanijo z njihovimi pravicami, kako se jih lahko uresničuje, preprečuje njihovo kršenje in odpravi že storjene kršitve. Na spletni strani so z slikovnim gradivom predstavljene otrokove pravice in pravice mladostnikov po vsebinskih sklopih, kot na primer: vsi otroci smo enakovredni, otroci imajo pravico do dobrega življenja, do življenja brez strahu, pravico do igranja, ipd. Za otroke so na voljo tudi zloženke ter primeri kršenja otrokovih pravic, prav tako pa je na spletni strani tudi kratek film »Otrokove pravice niso kr` neki, otrokove pravice so zakon!« iz kampanje o otrokovih pravicah 2003. Analiza primera javnega udejstvovanja in ozaveščanja institucije Varuha človekovih pravic RS Institucija Varuha človekovih pravic je izjemno dejavna pri javnem udejstvovanju, kar kažejo številni dogodki na katerih institucija varuha aktivno sodeluje in so bolj podrobno opisani v letnih poročilih varuha. Ravno prek številnih dogodkov novinarskih konferenc, okroglih miz, posvetov, izobraževanj, sestankov z nevladnimi organizacijami in sporočil za javnost ozavešča in informira o temeljnih pravicah. Ozaveščanje javnosti poteka tudi prek pogovorov varuha z državljani, primer predstavljajo dežurni telefon, redni tedenski pogovori z varuhinjo ter redni mesečni obiski poslovanja zunaj sedeža varuha. Ravno pri teh rednih mesečnih obiskih se bodo lahko po dogovoru z institucijo varuha izvajali tudi dogodki »Večer z varuhom«, kjer bomo prek inkluzivne metode gledališča zatiranih aktivno vključevali državljane iz lokalnih okolij in jih ozaveščali o Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Nekateri inovativni pristopi in metode ozaveščanja, kot so bili literarni natečaji »Moje – tvoje mnenje«, kjer se je mlade spodbujalo da napišejo spis o pravici izražanja lastnega mnenje, ter filmski natečaj za mlade »Nestrpnost v drugačnosti« ali natečaj za kratek strip na temo diskriminacije, pa v zadnjem času niso bili uporabljeni (Varuh človekovih pravic RS 2012). Zaradi številnih dogodkov, konferenc, okroglih miz, posvetovanj z državljani in pojavljanj v medijih, zajemajo primeri ozaveščanja in javnega udejstvovanja varuha široko populacijo. V nekaterih primerih se metode ozaveščanja fokusirajo na določene družbene skupine, pri tem so še posebej izpostavljene pravice otrok in mladostnikov in manjšine, v večini primerov pa javno udejstvovanje in ozaveščanje naslavlja splošno populacijo. V javnem udejstvovanju, razen v nekaterih primerih poslovanja izven sedeža institucije varuha, nismo opazili, da bi bila kot posebna družbena skupina naslovljeni prebivalci


lokalni okolji, na katere cilja projekt Večer z varuhom. Institucija Varuha na svoji spletni strani nima posebej opredeljene in predstavljene Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, kljub temu, da ima na spletni strani sklop Mednarodni pravni akti s področja človekovih pravic ter dokumenti Evropske unije. Prav tako se Varuh v javnem udejstvovanju in ozaveščanju o temeljnih pravicah ne referira eksplicitno na Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, kar bo glavni namen dogodkov »Večer z varuhom«. Projekt Zagovornik – glas otroka je primarno namenjen opozarjanju na pravice otrok do svobodnega izražanja svojih mnenj in institucionalni ureditvi vprašanja zagovorništva in posledično otrokovih pravic. Velik poudarek na projektu je namenjen dodatnemu izobraževanju in ozaveščanju, ne le od kandidatov za zagovornike, ampak od celotne družbe o pravicah otrok do izražanja lastnega mnenja. Najpomembnejše sredstvo za ozaveščanje otrok je spletna stran na kateri se otroci seznanijo z njihovimi pravicami, kako se jih lahko uresničuje, preprečuje njihovo kršenje in odpravi že storjene kršitve. Poleg spletne strani bi se lahko ozaveščalo otroke tudi prek drugih inovativnih metod, ustvarjanjem kratkih filmov, mobilnih aplikacij, stripov, idr. Pravica otrok do svobodnega izražanja lastnega mnenja in upoštevanja njihovega mnenja v stvareh, ki jih zadevajo, je izražena tudi v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah v 24. členu pod sklopom enakosti. Na dogodkih »Večer z varuhom« bi bilo vsekakor smiselno nasloviti tudi pravice otrok do izražanja lastnega mnenja.

3.3 ZAGOVORNIK NAČELA ENAKOSTI Opis institucije S sprejetjem zakona o uresničevanju načela enakega obravnavanja leta 2004 se je vzpostavila institucija Zagovornika načela enakosti. Zagovornik načela enakosti ni samostojen državni organ, temveč je uradniško delovno mesto v okviru Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Zagovornik načela enake možnosti je deloval v okviru Urada za enake možnosti, kjer je koordiniral oblikovanje politik in pripravo predpisov na področju preprečevanja in odpravljanja diskriminacije, spremljal položaj žensk ter uresničevanje njihovih pravic. Vladi Republike Slovenije in ministrstvom je dajal pobude in predloge za ukrepe s področja enakih možnosti žensk in moških ter s področja preprečevanja in odpravljanja diskriminacije. Pripravljal je analize, poročila in druga gradiva s področja enakih možnosti žensk in moških, spodbujal ustvarjanje enakih možnosti žensk in moških z informiranjem in osveščanjem, idr. Z ukinitvijo Urada za enake možnosti leta 2012 spada Zagovornik pod delovno področje Enake možnosti in evropska koordinacija na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Dolžnost zagovornika je, da na prošnjo posameznikom ali pravnim osebam nudi nasvete o tem, ali bi


neko njihovo dejanje, storitev ali opustitev lahko pomenilo kršenje prepovedi diskriminacije zaradi osebnih okoliščin. Vsakdo se lahko na Zagovornika obrne tudi s prošnjo za splošne informacije, nasvet, priporočilo ali drugo pomoč v zvezi z diskriminacijo. Zagovornik obravnava pobude in pritožbe o primerih domnevne diskriminacije in izdaja pravno neobvezujoča mnenja o tem, ali ste v določeni situaciji diskriminirani. Mnenje sporoči tudi kršitelju s pojasnitvijo kako odpraviti kršitev, ter identificirati razloge in posledice kršitve. Na ta način skuša s svojim posredovanjem na neformalen način odpraviti kršitev, če to ni uspešno, pa lahko inšpekcijam predlaga pregon prekrška. Vloga zagovornika je tudi svetovanje o mogočih pravnih poteh ob zaznavi kršitve, lahko pa ga državljani tudi zaprosijo za mnenje ali je njihovo ravnanje diskriminatorno. Postopek pred zagovornikom je brezplačen ter zaupen. Kot je zapisano v letnem poročilu zagovornika, sedanja institucionalna ureditev ne omogoča učinkovitega preprečevanja diskriminacije, zato si zagovornik prizadeva za sistemske spremembe: sprememba zakonodaje, ustanovitev neodvisnega telesa za odpravljanje diskriminacije ter oblikovanje in izvajanje učinkovitih politik (Zagovornik načela enakosti 2013). Primer javnega udejstvovanja in ozaveščanja Iz zadnjega dostopnega letnega poročila zagovornika iz leta 2010 je razvidno, da je veliko časa namenil povečevanju dostopnosti in vidnosti Zagovornika načela enakosti, ter širjenju informacij o diskriminaciji

in

njenemu

preprečevanju.

V

tem

kontekstu

je

nastala

spletna

stran

www.zagovornik.net, ki je dostopna v desetih jezikih. Na spletni strani je mogoče dostopati do informacij o delu in pristojnostih zagovornika, o zakonodaji za preprečevanje diskriminacije, mogoče pa je vložiti tudi spletne pobude in prošnje za mnenje. V okviru zagovornika je bilo vzpostavljeno tudi telefonsko svetovanje, ki ga je prevzel zagovornik in ni bilo omejeno le na storitve povezane s spolno diskriminacijo. Zagovornik je z namenom informiranja in ozaveščanja izdal tudi zloženke ter pahljače z informacijami za učinkovito vlaganje pobud, ki so dostopne v enajstih jezikih in Brailovi pisavi, razposlane pa so bile centrom za socialno delo, zdravstvenim domovom in bolnišnicam, upravnim enotam, zavodom za zaposlovanje, nevladnim organizacijam ter društvom, ki se ukvarjajo s področjem nediskriminacije ter madžarski in italijanski ter romski skupnosti. Tako spletna stran kot tudi informacijske zloženke in brošure so bile narejene v okviru projekta Enaki v raznolikosti (Equal in Diversity), ki ga je v letu 2010 izvajal Urad za enake možnosti in se je sofinanciral iz sredstev programa PROGRESS, zagovornik pa je bil eden izmed najpomembnejših akterjev izvajanja projekta. Glavni cilji projekta so bili boljša implementacija nacionalne zakonodaje o nediskriminaciji, razvoj nacionalne politike boja proti diskriminaciji in pospeševanje širjenja informacij o EU in nacionalni politiki in zakonodaji na področju nediskriminacije. Projekt se je poleg omenjene spletne strani, brošur in zloženk posluževal številnih zanimivih in inovativnih metod. Medijska kampanja katere namen je bil


ozaveščanje o obstoju in razsežnosti diskriminacije ter spodbujanje večkulturnosti, splošna promocija strpnosti ter prepoznavanja diskriminacije je zajemala televizijski oglas, radijski spot in plakate namenjene širši javnosti. Prav tako je bila uporabljena metoda filmskega natečaja za izdelavo kratkega izobraževalnega filma »Smehljaji«. Film je moral pozivati k spoštovanju raznolikosti in strpnosti. Izbrani film je obravnaval tematiko stereotipov in predsodkov mladih do drugačnosti zaradi različnih osebnih okoliščin, skupaj z izobraževalnim gradivom pa so ga prejele vse srednje šole v Sloveniji. Tekom projekta so potekale tudi tri delavnice: prva je bila namenjena nevladnim organizacijam, druga odločevalcem v javni upravi ter na nacionalni in lokalni ravni, tretja pa je bila namenjena za ozaveščanje sodnikov in sodnic. V okviru projekta so potekali tudi teki očetov, ki predstavljajo nadaljevanje akcije »Očka, aktiviraj se«, ki je potekala leta 2005-2006. S teki očetov, ki s svojimi otroki pretečejo krajšo razdaljo in prispejo do cilja, za sodelovanje in zabavo pa dobijo zelene majice (otroci) z napisom »Moj očka je…« in v vijolične majice (očetje) z napisom »…aktivirani očka!«, se spodbuja dejavno preživljanje časa očetov z otroki in opozarjanje na pozitivne učinke dejavnega očetovstva (Enaki v raznolikosti 2010). Analiza primera javnega udejstvovanja in ozaveščanja institucije Zagovornika načela enakosti V primerjavi s predhodno analiziranima institucijami Zagovornik načela enakosti nima tako širokega vpliva na ozaveščanje, redko se javno udejstvuje, institucija zagovornika pa je, kot opaža sam zagovornik v svojem letnem poročilu, neprepoznavna. Zagovornik je zelo omejen pri izvajanjih nalog ozaveščanja, saj nima kadrovskih, organizacijskih in finančnih sredstev. Ravno zato ostaja domet ozaveščanja zagovornika majhen. Vendar pa se je prek projekta Enaki v raznolikosti (Equal in Diversity), financiranega s strani Evropske komisije, vzpostavila spletna stran zagovornika, ki ozavešča o temeljnih pravicah na področju diskriminacije. Na spletni strani zagovornika je pod sklopom zakonodaja ter pravni red EU izpostavljena tudi Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Ni pa bilo zaznati, da bi pri svojih aktivnostih in javnem udejstvovanju in ozaveščanju posebej referiral na Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, kar bo glavni namen dogodkov »Večer z varuhom«. Zagovornik enakih možnosti se je v veliki meri ozaveščal prek projekta Enaki v raznolikosti, katerega je izvajal Urad za enake možnosti in v katerem je imel zagovornik aktivno vlogo. Poleg spletne strani zagovornika in informacijskih brošur je projekt z inovativnimi pristopi in metodami ozaveščanja spodbujal širše razumevanje in prepoznavanje diskriminacije. Medijska kampanja s televizijskimi oglasi, radijskimi spoti in plakati z namenom ozaveščanja bo vsekakor služila kot primer dobre prakse ozaveščanja za Večer z varuhom, kjer bomo na podoben način prek radijskih oglasov in plakatov obveščali državljane o dogodkih in njihovih temeljnih pravicah določenih v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Delavnice za specifične družbene skupine (nevladne organizacije, odločevalce v


javni upravi, sodnike), ki so bile uporabljene na projektu Enaki v raznolikosti, služijo kot primer s katerim bi povečali domet projekta Večer z varuhom. Spodbujanje dejavnega očetovstva s teki očkov je inovativna metoda, ki lahko služi za premislek na kakšen način bi lahko tekom projekta Večer z varuhom še bolj aktivno ozaveščali in dejavno vključevali državljane o premislekih in delovanju na področju temeljnih pravic. Projekt Enaki v raznolikosti ni posebej referiral Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, ki področje diskriminacije naslavlja v tretjem sklopu enakost, v 21. členu, ki pravi, da je »Prepovedana je vsakršna diskriminacija na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti« (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, 21. čl.). Prav tako pa prepoveduje diskriminacijo na podlagi državljanstva. Projekt ni eksplicitno naslavljal družbenih skupin v lokalnih okoljih, ki bodo osrednja družbena skupina na projektu Večer z varuhom.

3.4 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE: CENTER ZA DRUŽBOSLOVNO INFORMATIKO Opis institucije Univerza v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1919 ter je s tremi akademijami in triindvajsetimi fakultetami največja univerza v Sloveniji. Je avtonomna izobraževalna in znanstveno raziskovalna institucija, ki pokriva številne znanstvene discipline in področja. Ena izmed največjih članic Univerze v Ljubljani je Fakulteta za družbene vede, interdisciplinarna družboslovna fakulteta, ki je ena od osrednjih institucij na polju pedagoškega, znanstvenega in strokovnega preučevanja in poučevanja družbenih pojavov ter teoretskih konceptov. Znotraj fakultete je vzpostavljen Inštitut za družbene vede, ki je organizacijska enota znanstveno‐raziskovalne dejavnosti. V okviru inštituta deluje dvajset raziskovalnih centrov, ki izvajajo temeljne, aplikativne in razvojne projekte na področju družbenih ved prijavljenih na nacionalnih, evropskih in mednarodnih razpisih. Center za družboslovno informatiko se ukvarja z interakcijo med informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami (IKT) in sodobnimi družbami v treh smereh: •

Interakcija IKT in družbe, ki poteka na nivoju posameznika, organizacije in družbe (informacijska družba)

IKT kot raziskovalno orodje in spekter raziskovalne e-infrastrukture, od spletnih anket do edružboslovja

Implementacija IKT v družbenih podsistemih, predvsem področje e-storitev


V tem okviru centra potekajo številni projekti s področij informacijske družbe, izobraževanja, eUprave, ePoslovanja, eZasebnosti, eManagementa, spletnih socialnih omrežij in digitalnega razkoraka. Trenutno na centru potekata dva nacionalna projekta: Informacijsko-komunikacijske tehnologije in preobrazba anketnega raziskovanja v družboslovju ter Razvoj integralnega modela kazalnikov za spremljanje in vrednotenje uspešnosti politik na področju e-uprave in trije mednarodni projekti: Dynamics of Virtual Work, Safer Internet centre with hotline and helpline ter WEBDATABNET: webbased data-collection - methodological challenges, solutions and implementation (Center za družboslovno informatiko 2013). V okviru centra za družboslovno informatiko pa je potekal tudi projekt Ovce.sk – projekt osveščanja otrok o zasebnosti na spletu, ki bo izpostavljen kot projekt javnega udejstvovanja in ozaveščanja o temeljnih pravicah. Primer javnega udejstvovanja in ozaveščanja Ovce.sk – Sheeplive je evropski projekt financiran s strani Generalnega direktorata za pravosodje pod programom temeljne pravice in državljanstvo, kateri se izvaja v treh državah, Slovaški, Avstriji in Sloveniji. Glavni cilj projekta je izobraževanje predšolskih otrok in mlajših osnovnošolcev o varni uporabi interneta s poudarkom na zaščiti zasebnosti na spletu ter osveščanje otrok o tveganjih na internetu, kako se jim uspešno izogniti ter kako uporabljati internet na varen, odgovoren in koristen način. V ta namen je bilo pripravljenih devet animiranih risank predstavljenih na spletu v obliki videov, v katerih glavno vlogo igrajo ovčke, ki na zabaven način prikažejo otrokom, kako pomembno je, da se na spletu obnašamo pametno in odgovorno. Risanke naslavljajo naslednje primere ozaveščanja o zaščiti zasebnosti na spletu: objavljanje fotografij in videov z razgaljenimi deli telesa, zloraba fotografij in videov, navezava stikov z namenom spolne zlorabe – grooming, diskriminacija in rasizem na internetu, verižna pisma za srečo, internet nikoli ne pozabi tvojih napak iz preteklosti, anoreksija, recepti za "lepoto" na spletu, spletno ustrahovanje, izdaja podatkov o premoženju – phishing. V Sloveniji je bilo v okviru projekta javno predvajanje risank v največjem kompleksu kinodvoran v Sloveniji – Koloseju, kjer so 150 otrokom in učiteljem iz Sloveniji predvajali vseh devet risank, ki so prikazovale varno uporabo spleta in mobilnih telefonov. Pri sinhronizaciji risank v slovenščino je sodeloval reper Trkaj, ki je posodil glas likom v risankah, na dogodku pa je za otroke izvedel tudi koncert. Risanke obravnavajo tri ključne tematike: •

zaščita pred nevarnostmi, v okviru katere se s preventivnim osveščanjem otroke poučuje o varnih in odgovorni rabi novih tehnologij, kako se zaščititi na spletu in kam se lahko obrnejo po pomoč


spletni bonton, vzgojo za primerno obnašanje v virtualnem prostoru, saj se morajo otroci naučiti, da lahko dejanja v virtualnem okolju prizadenejo in nosijo posledice tudi v realnem svetu

kritično mišljenje, s katerim se spodbuja presojanje katere informacije so resnične ter komu lahko v virtualnem okolju zaupajo (Sheeplive 2012).

V okviru projekta je izšel tudi metodološki priročnik, ki je namenjen vzgojiteljem in učiteljem in ki z didaktičnimi metodami podaja navodila, kako podajati znanje o varni rabi interneta in pravicah do zasebnosti. Poleg risank in priročnika za učitelje pa so bile na projektu z namenom ozaveščanja ustvarjene tudi spletne igre, kvizi, ter slovar spletnega jezika. S spletne strani projekta (http://sl.sheeplive.eu/) pa je mogoče sneti tudi ozadje za računalnik ali mobilni telefon, pobarvanke in ohranjevalnike zaslona. Ciljna skupina projekta so osnovnošolci, z določenimi prilagoditvami pa so risanke uporabne tudi za predšolske otroke in mladostnike, uporabne pa so tudi kot predavanja za starše. Analiza primera javnega udejstvovanja in ozaveščanja institucije Univerze v Ljubljani prek projekta Ovce.sk – projekt osveščanja otrok o zasebnosti na spletu Za razliko od nacionalnih institucij za človekove pravice, ki so v svojem poslanstvu in delu fokusirane na udejstvovanje in ozaveščanje o temeljnih (človekovih) pravicah, smo se pri največji izobraževalni, znanstveno raziskovalni instituciji osredotočili zgolj na enega od številnih projektov, ki poteka na Univerzi v Ljubljani. Ovce.sk – projekt osveščanja otrok o zasebnosti na spletu smo izbrali zaradi inovativnih in uspešnih metod ozaveščanja o temeljnih pravicah, ki bi lahko s prilagoditvami ponudile enega od načinov kako ozaveščati ljudi iz lokalnih okolij o Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Projekt ozaveščanja otrok o zasebnosti na spletu se nanaša na pravice v drugem sklopu Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki se imenuje Svoboščine (v šestem členu Pravica do svobode in varnosti, v sedmem členu Spoštovanje zasebnega in družinskega življenja ter predvsem v osmem členu Varstvo osebnih podatkov). Prav tako lahko projekt povežemo tudi s sklopom Enakost, kjer v štiriindvajsetem členu predstavlja Pravice otroka. Neposredno projekt ne referira na Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, saj ta ni dostopna na strani projekta in ni omenjena v gradivih, ki so bili narejeni tekom projekta, kar bo glavni namen projekta »Večer z varuhom«. Predvajanje risank v največjem slovenskem kompleksu kinodvoran, ki je bilo namenjeno otrokom in učiteljem je zanimiv način ozaveščanja, vendar pa je na tem dogodku bilo prisotnih 150 ljudi, kar je za ciljno populacijo otrok, mladostnikov, učiteljev in staršev majhna številka. So pa risanke venomer brezplačno dostopne na spletu, na spletni strani projekta in tudi na drugih spletnih straneh z namenom


dosega najširše populacije. Podobna metoda predvajanja risank, kot je bila uporabljena na projektu Ovce.sk, bi bila lahko uporabljena tudi za predvajanje dokumentarnih filmov, ki bodo narejeni v sklopu projekta »Večer z varuhom«. Prav tako morajo biti dokumentarni filmi, ki bodo naslavljali vprašanja reševanja kršitev temeljnih pravic, ki so določene v Listini, dostopni na spletnih straneh projekta, ter diseminirani tudi na druge spletne strani. Potrebno bi bilo upoštevati tudi prevode dokumentarnih filmov v različne jezike, kot je bilo to narejeno na projektu Ovce.sk. Poleg najpomembnejšega produkta na projektu, sklopa risank o varni uporabi spleta in mobilnih telefonov, so bile uporabljene še številne druge metode ozaveščanja: priročnik za učitelje, spletne igre, kvizi, slovar spletnega jezika, ohranjevalniki zaslona, ozadja za računalnik ali mobilni telefon in pobarvanke, kar bi lahko predstavljalo nabor idej in prilagoditve za ciljno publiko na projektu Večer z varuhom. Na projektu Ovce.sk so bili glavna ciljna publika mlajši osnovnošolci, s prilagoditvami pa tudi predšolski otroci in mladostniki, ter starši in učitelji. Neposredno projekt ni naslavljal družbenih skupin v lokalnih okoljih, kar bo cilj projekta Večer z varuhom.

4. ZAKLJUČEK Tekom analize javnega udejstvovanja in ozaveščanja o pomenu temeljnih pravic v Sloveniji, smo identificirali in predstavili glavne akterje, ki so dejavni pri udejstvovanju in ozaveščanju o temeljnih pravicah. S temi institucijami, ki so najbolj aktivne na področju ozaveščanja o temeljnih pravicah, bomo tekom projekta poskušali vzpostaviti sodelovanje. Predvsem institucija Varuha človekovih pravic Republike Slovenije je že med prijavo projekta potrdila aktivno sodelovanje in pomoč v raziskovalni fazi projekta ter predvsem pri izvedbi dogodkov »Večer z varuhom«. Tekom raziskovalne faze bomo kontaktirali tudi ostale identificirane institucije, poskušali pa jih bomo vključiti tudi v druge aktivnosti na projektu (sodelovanje v dokumentarnih filmih in pri dogodkih »Večer z varuhom«, idr.). V analizi smo izpostavili primere udejstvovanja (iniciative, medijske kampanje in projekte o temeljnih pravicah) in posledično ozaveščanja na področju temeljnih pravic v Sloveniji, ki so najbolj relevantni za projekt »Večer z varuhom«. Identificirali pa smo še številne druge institucije in projekte, ki so dejavni na področju temeljnih pravic, med drugimi: •

Mirovni inštitut – projekti, publikacije in dogodki pod tematskim poljem človekove pravice

Slovenska filantropija – projekt Better integration of Separated Children

Ministrstvo za zunanje zadeve – projekt Naše pravice

Projekt Center za varnejši internet SAFE-SI


Center za avtizem – projekt ACE - Autism Connections Europe

Projekt WeDO - izboljšanju kakovosti življenja starejših, potrebnih oskrbe in podpore

Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije – projekt S prilagojenimi e-vsebinami do boljše dostopnosti spletnih informacij, kulture, večje socialne vključenosti senzornih invalidov ter popularizacija slovenskega znakovnega jezika

Media forum – projekt Evropa za otroke – Evropa z otroki

Zavod Krog – projekt Medkulturni dialog

V analizi smo izpostavili nekatere inovativne metode ozaveščanja, ki so jih izvajale predstavljene institucije: ozaveščanje prek spletnih strani, pripravljanje natečajev za najboljši kratki film; priročniki in smernice za različne družbene skupine, podeljevanje nagrad za dobre prakse in dosežke na področju temeljnih pravic; filmske predstavitve, časopisni članki in intervjuji ter prispevki na spletnih portalih; novinarske konference, okrogle mize, izobraževanja, srečanja z nevladnimi organizacijami, dežurni telefon, redni mesečni obiski zunaj sedeža institucije, izdajanje letnih poročil, plakatov, zloženk, literarnih natečajev; ustvarjanje mobilnih aplikacij in stripov; ozaveščanje prek tekov in izdelava majic, televizijskih oglasov, radijskih spotov, delavnic, risank, spletnih iger, kvizov, pobarvank in ohranjevalnikov zaslona. Na projektu Večer z varuhom bomo na podlagi analize reflektirali katere metode bi bile najbolj uporabne za ozaveščanje državljanov v lokalnih skupnostih o Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Vsekakor pa bodo uporabljene naslednje metode: ozaveščanje prek spletnih strani, predvajanje dokumentarnih filmov, članki v lokalnih časopisih in na spletnih portalih, novinarske konference, okrogle mize, srečanja z nevladnimi organizacijami, redni mesečni obiski v lokalnih okoljih, izdajanje letnih poročil, plakatov, zloženk, izdelava majic, radijski spoti in delavnice. Najpomembnejša inovativna metoda ozaveščanja o temeljnih pravicah pa bo igra gledališča zatiranih, kjer bomo s svojimi zgodbami lahko sodelovali tudi državljani. V analiziranih primerih javnega udejstvovanja in ozaveščanja o temeljnih pravicah so bili opredeljeni vsebinski sklopi svoboščine, enakosti in solidarnost, v kateri so bili izpostavljeni členi Varstva osebnih podatkov, Pravica delavcev do obveščenosti in posvetovanja v podjetju, Pravice otroka, Pravice do svobode in varnosti ter Spoštovanje zasebnega in družinskega življenja. Analizirani projekti niso posebej naslovili vsebinskih sklopov dostojanstva, pravic državljanov in sodnega varstva. V nadaljevanju raziskovalnega dela projekta bodo v okviru analize najpogostejših kršitev temeljnih pravic v Sloveniji identificirane pereče tematike kršenja, ki bodo izpostavljene na dogodkih »Večer z varuhom«, vsekakor pa bomo upoštevali tudi vsebinske sklope, ki se niso pojavljali v analiziranih primerih javnega udejstvovanja in ozaveščanja.


Nihče od identificiranih in analiziranih akterjev ni v primerih javnega udejstvovanja in ozaveščanja posebej izpostavljal Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, prav tako pa razen na spletni strani Zagovornika načela enakosti listina ni predstavljena. V analiziranih primerih so bile aktivnosti namenjene različnim družbenim skupinam: mladim, učiteljem, zaposlenim, pravnim osebam na področju zdravstva in šolstva, odločevalcem v javni upravi in sodnikom, nevladnim organizacijam, manjšinam, staršem in splošni populaciji. Eksplicitno v analiziranih primerih ni bila naslovljena družbena skupina državljanov v lokalnih okoljih razen javnega udejstvovanja Varuha človekovih pravic izven sedeža institucije. Ravno ti dogodki bodo po dogovoru z institucijo Varuha služili tudi za dogodke »Večer z varuhom«. V pričujoči analizi javnega udejstvovanja in ozaveščanja o temeljnih pravicah v Sloveniji smo identificirali najpomembnejše akterje, ki se ukvarjajo z ozaveščanjem o temeljnih pravicah, ki jih bomo kontaktirali za sodelovanje na projektu z namenom čim boljših rezultatov projekta. Prepoznali smo nekatere inovativne metode in pristope ozaveščanja, ki bodo uporabljene na projektu, hkrati pa smo identificirali tudi kateri vsebinski sklopi temeljnih pravic še niso bili izpostavljeni in jih bomo naslovili tekom nadaljnjih analiz in na dogodkih »Večer z varuhom«.


5. VIRI IN LITERATURA

http://www.fdv.unilj.si/raziskovanje/raziskovalni-centri/oddelek-za-sociologijo/center-za-druzboslovno-informatiko (15. januar 2013). Center

Enaki

za

v

družboslovno

raznolikosti.

2010.

informatiko

Opis

aktivnosti

2013.

Dostopno

projekta

»Enaki

prek:

v

raznolikosti«.

Dostopno

http://www.zagovornik.net/si/informacije/o-projektu/index.html (10. december 2012).

prek:

Informacijski pooblaščenec. 2012a. Letno poročilo informacijskega pooblaščenca za leto 2011. Dostopno prek: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/porocila/Letno_porocilo_2011.pdf (12. januar 2013). Informacijski pooblaščenec. 2012b. Katalog informacij javnega značaja. Dostopno prek: https://www.iprs.si/informacije-javnega-znacaja/katalog-ijz/katalog-informacijskega-pooblascenca/ (13. januar 2013). Evropske unije o temeljnih pravicah. 2010. Dostopno prek: http://eurlex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2010:083:0389:0403:sl:PDF (11. Januar 2013). Listina

Sheeplive. 2012. Dostopno prek: http://sheeplive.eu (1. december 2012). Varuh človekovih pravic RS. 2013. Dostopno prek: http://www.varuh-rs.si/ (10. januar 2013). Varuh človekovih pravic RS. 2012. Letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2011. Dostopno prek: http://www.varuhrs.si/fileadmin/user_upload/pdf/lp/Letno_porocilo_Varuha_za_leto_2011.pdf (15. december 2012). Zagovornik načela enakost. 2013. Dostopno prek: http://www.zagovornik.net/ (10. december 2012).


Projekt je financiran s strani Evropske unije.

VEČER Z VARUHOM ČLOVEKOVIH PRAVIC Seznanjanje lokalnih skupnosti o temeljnih pravicah v Evropski uniji

Vsebina publikacije je izključno odgovornost avtorja/avtorjev in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.

Analiza javnega udejstvovanja in ozaveščanja o pomenu temeljnih pravic v Sloveniji  

Analiza javnega udejstvovanja in ozaveščanja o pomenu temeljnih pravic v Sloveniji

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you