Page 1

Utrip tV programa Vaš kanal - brezplačen izvod - št. 66 - junij 2010

www.armat.si

elektronsko brezpapirno poslovanje www.biro-bonus.si

TELEVIZIJA

Vaš kanal odprl dopisništvo v Posavju


Ravbar Matej s.p., k Roku 36, Novo mesto

• dobava in vgradnja klasičnih, lamelnih, lam, panelnih in gotovih parketov • saniranje in obnavljanje dotrajanih parketov (brušenje, lakiranje)

tel.: 07/373 10 40 gsm: 041/726 602 info@parket-ravbar.com

• krovstvo • kleparstvo • ključavničarstvo in montaže KROMONT

Novo! Kritine za gospodarska poslopja

Več na parket-ravbar.com CELOVITE GEODETSKE REŠITVE ● geodetski načrti ● urejanje mej, zakoličbe ● izravnava mej, parcelacija ● evidentiranje stavbe ● hišna številka ● storitve katastra stavb ● etažna lastnina ● kontrolne meritve ● vodenje, vpis GJI ● sodno, geod. izvedeništvo

www.kromont.si info@geodetnm.si www.geodetnm.si

GEODET, d. o. o., Novo mesto ● 07 33 22 409 ● 040 504 365

2

Vaš mesečnik

Dodatne informacije in naročila: 07 34 60 490 ali gsm: 041 540 684 (Milan Ajdišek), saskromontas@gmail.com 041 354 755 (Anica Starič) ali anica.staric@siol.net

št. 66, junij 2010


Piše: Irena Vide

Utrip tV programa Vaš kanal - brezplačen izVod - št. 66 - jUnij 2010

obzornik

S številko Vašega mesečnika, ki jo držite v rokah, zaključujemo serijo pogovorov z županjama in župani Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Pred letošnjimi jesenskimi volitvami smo vam tako ponudili v zanimivo branje, kritičen pregled in presojo, kaj so v svojem zadnjem mandatu »glavni gospodarji« občin izpostavili kot svoje najbolj pomembne dosežke, pa tudi spodrsljaje. Glede na odziv bralcev, nekateri ste precej kritično posegli v zapisane trditve, pa presenetili tudi z marsikaterim odgovorom na manj pričakovana novinarska vprašanja. Zanimive so vzporednice in primerjave tako njihovega delovanja kot razmišljanja. Vas zanima? Ste spregledali intervju s katerim izmed njih? Nič ne de. Prav vse si lahko ogledate na spletni strani Televizije Vaš kanal www.vaskanal.com. Pred obetajočo strastno politično jesenjo, pa se bodo v posebni številki Vašega mesečnika sedanjim županskim kandidatom pridružili še novi tekmeci z novimi, drugačnimi idejami in programi, s katerimi bodo poskušali pridobiti vaše glasove. In teh, ki se pogumno podajajo na to dokaj smelo politično pot, je kar nekaj. V regionalnem televizijskem programu Vaš kanal jim bomo, sem ter tja, s kamero sledili tudi v žgočem poletju. Obetajo se zanimive zgodbe. Vse tja do jeseni, ko se bomo v obeh medijih premišljeno in namembno lotili tistih potez in zgodb, ki bodo z izrazno močjo pisane besede in žive slike zaokrožile vaša mnenja in odločitve. Toda do tedaj je še kar nekaj časa. Pred nami je poletje. Pravijo, da bo vroče, kot se za poletje spodobi. In prav je tako. Predvsem pa naj bo svetlejše in jasnejše. In to iz več plati. Naj bo to čas za osvežitev spomina in zbistritev misli. Brez poslovne torbe in šolskih zvezkov. Čas za zasluženi počitek. Morda se nam prav v teh dneh utrne misel, ki že dolgo bdi v nas, a ji nismo dali priložnosti, da bi osvetlila našo pot, da bi ujela pogled z drugega zornega kota, odstrla speče sanje in odkrila novo spoznanje. Odkrijete nov ključ. Za nov jutri. Za nov dan. Za novo potezo v vašem poslovnem ali zasebnem svetu. Tako kot so to storili moji gostje v prvi oddaji iz serije oddaj na Vašem kanalu z naslovom »Pravi ključi«. Doživite poletje s polnimi pljuči. Užijte lepoto v mirnem sožitju in prijaznem zavetju gora. Prisluhnite melodiji na bregovih rek, obrežju jezer, valovanju morja. In če boste poletje preživljali doma? Mene že vrsto let, vsako rano jutro znova, očara veličastni orkester žvrgolenja ptic v prekrasni dvorani »moje hoste«, v neposredni bližini mojega doma. To je moja zlata ura, ki mi napolni baterije za ves dan. In čeprav je vstop vanjo prost, (si) vsako jutro plačam vstopnino. Pet evrov. V zahvalo, ker mi je še vedno dano doživeti to, za kar so mnogi oropani. In to zastonj. In pred odhodom na dopust se moja skrinjica izprazni, vse do vrnitve, ko se dan za dnem spet vračam pod široke krošnje domačih terapevtskih dreves. Po energijo in vir moči. Naberite si poletne energije tudi vi. Zase. Za vaše zdravje, vaš optimističen jutri in za uresničitev vašega poslanstva, ki vam ga je usoda namenila morda prav to jesen. Uživajte in lepo se imejte!

Izdajatelj: Televizija Novo mesto d.o.o.

Naslov uredništva:

Oblikovanje in grafična priprava:

Odgovorna urednica: Irena Vide

Podbevškova 12, 8000 Novo mesto

Fotografika, Boštjan Colarič s.p.

Telefon: 07/39 30 860, fax: 07/39 30 870

www.armat.si

Uredniški odbor: Slobodan Jovič,

www.vaskanal.com

e-mail: grafika@tv-nm.si

Marketing in oglaševanje:

Tisk: Delo-TČR d.d., Ljubljana

Tanja Sluga, Mojca Kren, Tatjana Petrič, Tjaša Pureber elektronsko brezpapirno poslovanje www.biro-bonus.si

TELEVIZIJA

Vaš kanal odprl dopisništvo v Posavju

Foto: Boštjan Colarič

št. 66, junij 2010

Tel. 07/39 30 876, 39 30 867, Lektoriranje: Irena Potočar-Papež

fax: 07/39 30 877

Distribucija: Pošta Slovenije d.o.o.

(Oglasi so lektorirani s strani naročnika)

e-mail: marketing@tv-nm.si

Št. vpisa v razvid medijev: 803 Vaš mesečnik

3


obzornik

Odprtje Dopisništva Posavje Televizija Vaš kanal, ki je 19. marca dopolnila dve desetletji delovanja, je v ponedeljek, 24. maja, namenu predala Dopisništvo Posavje na Cesti krških žrtev 47 v Krškem. Slovesnosti so se med drugimi udeležili posavski župani in podžupanji ter predstavniki gospodarstva. Tanja Sluga in Marko Mesojedec Goran Rovan Televizija Vaš kanal, s sedežem v Novem mestu, deluje na območju

Franci Bogovič, župan občine Krško Dolenjske, Bele krajine in Posavja, s pridobitvijo dovoljenja za razširjanje programa v digitalni radiodifuzni tehniki pa primarno območje širi vzdolž tako imenovanega »centra«, razpetega med Kolpo in Karavankami. Novice iz posavske-

Dopisništvo sta uradno odprli direktorica Televizije Vaš kanal Irena Vide in Branka Dernovšek, vodja dopisništva

prostoru. Poleg računalnikov s programsko opremo za obdelavo video podatkov je v pisarni na voljo pregledovalnik, ki novinarjem omogoča natančno minutiranje posnetega video gradiva in oblikovanje novinarskih prispevkov. Končni izdelki bodo poslej v Novo mesto prispeli prek t.i. ftp povezav, kar posledično pomeni, da bodo novinarske ekipe lahko še bolj ažurne in aktualne, saj se je v preteklosti za veliko oviro izkazala prav zemljepisna oddaljenost od glavnega uredništva. Da je dopisništvo prav v Krškem, ni naključje, saj omenjena občina geografsko in strateško

ga konca ta čas beleži približno 10-članska posadka novinarjev in snemalcev, ki vsakodnevno sooblikujejo osrednjo dnevno informativno oddajo Novice. Z vzpostavitvijo dopisniškega mesta v središču Krškega bo čas, potreben za prenos informacij do sedeža televizije v

Branka Dernovšek in Bojan Žafran v novih prostorih

Irena Vide in del posavske ekipe Televizije Vaš kanal: Vili Zupančič, Tomaž Pavkovič, Danijela Radjen, Branka Dernovšek in Bojan Žafran

Novem mestu, neprimerno krajši. Pisarna na Cesti krških žrtev 47 je namreč opremljena s tehniko, ki bo olajšala vse faze nastajanja televizijskega prispevka. Irena Vide, direktorica in odgovorna urednica Televizije Vaš kanal, je ob odprtju izpostavila, da se želi televizija še bolj približati posavskemu človeku, na ta način pa se bo njihov glas slišal tudi v širšem slovenskem

predstavlja dobro izhodiščno točko za novinarsko-preiskovalno delo. Krški župan in poslanec Državnega zbora RS Franc Bogovič je ob tem poudaril, da bo Posavje poslej še bolj povezano z Vašim kanalom, ki ima zelo pomembno vlogo na področju regionalnih televizij. Po vzoru Posavja bo še letos namenu uradno predano Dopisništvo Bela krajina.

Otvoritve so se udeležili predstavniki političnega in javnega življenja v Posavju

4

Vaš mesečnik

št. 66, junij 2010


obzornik

Krkina priznanja V novomeški Krki so 28. maja na Otočcu svojim zaposlenim, ki praznujejo delovne jubileje, ter izbranim naj sodelavcem, naj vodjem in tistim, ki so v minulem letu predlagali najboljše koristne predloge in izboljšave, na slovesni prireditvi s plaketami izrazili priznanje za njihovo delo. Marko Mesojedec Arhiv Krka V dolenjskem farmacevtskem podjetju zaposlenim tovrstna pri-

Jože Colarič, predsednik uprave in generalni direktor Krke, v družbi sodelavcev, ki so v Krki zaposleni 40 let znanja za 10, 20, 30, 35 in 40 let podeljujejo že desetletja. Letos delovni jubilej v Krki praznuje 367 sodelavcev, med katerimi jih je 18 temu podjetju zvestih že 40 let. Med 126 nagrajenci je bilo izbra-

nih 9 naj sodelavcev in 5 naj vodij na ravni skupine Krka. Plakete za pripadnost Krki so prejeli tudi sodelavci iz Romunije, Rusije, Hrvaške, Poljske, Češke, Latvije, Bolgarije, Nemčije in Litve. Jože Colarič,

predsednik Uprave in generalni direktor Krke, je na podelitvi napovedal nadaljnji razvoj podjetja in ob tem 5-odstotno rast števila zaposlenih.

Inovacije pravi odgovor na krizo

Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine je v četrtek, 3. junija 2010, na Otočcu dolenjskim in belokranjskim podjetjem podelila priznanja za inovacije v letu 2009. Slobodan Jovič Boštjan Pucelj Na tretji razpis se je odzvalo rekordno število prijaviteljev, v čemer na zbornici vidijo dokaz, da so v podjetjih razvili pozitiven odnos do izboljšav. Letos je šestnajst podjetij predlagalo 28 inovativnih predlogov, lani je bilo prijav le devet. Sedem inovacij je prejelo zlato priznanje, enajst srebrno, sedem bronasto, trije predlogi pa so bili nagrajeni s priznanjem za sodelovanje. Tri zlate inovacije je prispevala Krka, tovarna zdravil, po eno pa Trimo, Adria Mobil, Kolpa in podjetje Loging. »Če inovacija ne zaživi pri kupcu na tržišču, potem to ni inovacija. Je inovacija sama po sebi; pomembno pa je, da se vsaka inovacija dokaže na tržišču,« je poudaril Jože Colarič, predsednik Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine. Zaradi kriznih časov je treba še več vlagati v znanje in raziskave, vse nagrajene inovacije so izredno kakovostne in utrjujejo št. 66, junij 2010

vlogo tukajšnjega gospodarstva v slovenskem prostoru, je še dodal Colarič. «Naše misli so že usmerjene v jutrišnji dan, v iskanje novih

načinov, kako doseženo v letošnjem letu prihodnje leto preseči,« nam je zaupal Franci Bratkovič, direktor Gospodarske zbornice Do-

lenjske in Bele krajine. Za najboljšo inovacijo na državni ravni se bo potegovalo šest nagrajenih regijskih inovacij. Vaš mesečnik

5


obzornik

Trimo prejemnik zlatega priznanja za inovacijo Mednarodno podjetje Trimo, ki je izrazito izvozno naravnano, sodi med paradne konje slovenskega gospodarstva. Trimo je inovativno, hitro razvijajoče se podjetje, ki ima v svoji viziji zapisano, da želi postati vodilni evropski ponudnik celovitih rešitev na področju jeklenih zgradb. V Trimu sta znanje in razvoj, ki podjetju omogočata, da kljub gospodarski krizi, ki je še posebej globok pečat pustila v gradbeni-

edini možen odgovor v boju proti krizi. Številne domače in tuje nagrade potrjujejo, da je usmeritev pravilna. Trimo je tudi letošnji

torja razvoja in informatike povedal: “Zlato priznanje za inovativni fasadni sistem Qbiss by trimo je potrditev pravilnega in vztrajnega inovacijskega pristopa v daljšem obdobju. Prebojna inovativnost proizvoda se odraža v marsikateri inovaciji na ravni celotnega podjetja. Spreminja se pristop h kupcu, spreminjajo se procesi, izboljšuje se tehnologija, dviguje se raven znanja zaposlenih, spreminja pa se tudi sama kultura podjetja.”

Qbiss by trimo – več kot fasadni sistem

naročena objava

(od leve proti desni) Predsednik sekcije za kakovost in inovativnost pri GZDBK Franci Štupar, direktor razvoja in informatike v Trimu Denis Stepančič z razvojniki Tomažem Popitom, Boštjanom Zupancem in Janezom Drčarjem, predsednik GZDB Jože Colarič (Foto: Boštjan Pucelj) štvu, uspešno posluje in da je s svojimi inovativnimi izdelki korak pred konkurenco. Vlaganje v znanje, inovacije in razvoj so prijemi, ki jih v podjetju udejanjajo že vrsto let. Ta usmeritev se je večkrat izkazala in potrdila kot pravilen in

6

Vaš mesečnik

dobitnik prestižnega zlatega priznanja za inovacije v letu 2009, ki jih je dolenjskim in belokranjksim podjetjem podelila Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine. Ob prejemu priznanja je Denis Stepančič, direktor Sek-

Qbiss by trimo je izjemen dosežek tako v tehnološkem kot inovativnem smislu. Z rešitvijo 5 v 1 prinaša sistemski oziroma paketni pristop k ovoju objekta in zaokroža želene funkcionalne odlike visokokakovostnih fasad z izjemnim estetskim videzom. Sistem zajema modularne fasadne elemente, elemente za tesnjenje in pritrjevanje, obrobe, vogalne zaključke in okna. Modularni fasadni sistem je bil razvit kot odgovor na zahteve arhitektov in projektantov in tre-

nutno edini na trgu nudi zaobljen vogal elementa, ki skupaj s senčno fugo ustvarja videz sodobnega minimalizma in elegance. Inovacija se ne zaključi pri estetskem videzu, saj je Qbiss by trimo tehnično izpopolnjen sistem. Poudarek je na samonosni naravi izdelka, ki ne potrebuje dodatne podkonstrukcije in ga pritrjujemo le ob robovih. Ta način pritrjevanja prinaša veliko prednosti, saj izdelek v primerjavi z dosedanjimi fasadnimi oblogami ne potrebuje dodatne podpore, pa naj bodo te betonski zid, opečna stena ali druga lesena ali kovinska podkonstrukcija, istočasno pa omogoča denarne, časovne in organizacijske prihranke. Glede na to, da so stroški in pritiski na njihovo znižanje tudi pri fasadnih oblogah veliki, je uporaba fasadnega sistema Qbiss by trimo prava izbira za stroškovno učinkovito gradnjo. Poleg omenjenih prednosti Qbiss by trimo odlikuje v sam izdelek vgrajena toplotna izolacija, ki omogoča odlično požarno odpornost in višjo pasivno varnost zgradbe ter zagotavlja kar največjo možno energetsko učinkovitost. Modularni fasadni sistem prinaša novost na področju vgradnje. Poleg pokončnega in ležečega načina ponuja tudi možnost vgradnje ”na opeko”, ki omogoča dodatne možnosti in razsežnosti oblikovanja. Qbiss by trimo je dopolnjen z obširno paleto barv Corus Colorcoat Prisma®. Za svojo pločevino podjetje Corus nudi garancijo Confidex® Guarantee, ki zagotavlja dolgoletno brezhibnost objekta. št. 66, junij 2010


Trimo je devetič zapored podelil tradicionalne Trimove raziskovalne nagrade za najboljša diplomska, specialistična in magistrska dela ter doktorske disertacije. Trimove raziskovalne nagrade je letos prejelo 61 nagrajencev s 26 fakultet iz osmih držav (Avstrije, Črne gore, Hrvaške, Italije, Madžarske, Slovenije, Srbije, Švice).

obzornik

Povezovanje akademske sfere in gospodarstva

Slobodan Jovič Trimo Trimove raziskovalne nagrade so mednarodni natečaj, v okviru katerega družba Trimo vsako leto nagradi najboljša prijavljena diplomska, specialistična in magistrska dela ter doktorske disertacije s področij arhitekture, gradbeništva, strojništva, informacijskih tehnologij, ekonomije, prava, menedžmenta in drugih področij. Glavna direktorica družbe Trimo Tatjana Fink je na letošnji podelitvi raziskovalnih nagrad med drugim povedala: »Nagrajena dela bodo dobila še lepši sijaj, ko bodo potrjena v praksi, tako da bodo dala svoj praktični prispevek razvoju človeške družbe.” Od leta 2001, ko je Trimo podelil prve nagrade, je skupaj nagradil 348 kandidatov in 204 mentorjev s 47-ih fakultet iz enajstih držav. Samo letos je bilo podeljenih kar 60 nagrad, kar je največje število do sedaj.

Na fotografiji: glavna direktorica družbe Trimo Tatjana Fink in predsednik komisije za raziskovalno delo in direktor strateškega inoviranja v Trimu Miloš Ebner v družbi z nagrajenimi avtorji za doktorske disertacije.

RAK imunske terapije Diagnoza rak ne more pomeniti enosmerne ulice, na koncu katere te čaka smrt.- chron in collitis ozdravljivi bolezni. Že leta 1890 je nemški bakteriolog Robert Koch za svoje odkritje prejel Nobelovo nagrado. Zato je zelo pomembno, da vsako zdravljenje raka, tako kot na klinikah v tujini, vsebuje imunološki del. Naše imunske terapije so naravne dopolnilne metode, lahko kot samostojne ali kot metode skupaj s konvencionalno, ortodoksno medicino. Raziskave potrjujejo, da izboljšajo imunski sistem na najvišjo raven, čistijo organizem najtežjih strupov, izboljšajo krvno sliko, krepijo telesno odpornost na različne virusne in bakterijske okužbe in – kar je najbolj pomembno Pomoč in svetovanje: – vplivajo na rakaste celice, ki Inštitut za zdravje odmirajo v skladu z delovain lepoto, d. o. o., njem imunskih mehanizmov. Tako se bolezen v mnogih priRogaška Slatina merih ustavi, pride do zmanjTel.: 03 581 31 13 šanja ali pa celo do izginotja Mob.: 041 319 243 tumorjev.

Diagnoza rak, ena izmed zelo pogostih in najtežjih zahrbtnih bolezni današnjega časa, je vsekakor šok za človeka, vendar ni enosmerna ulica, na koncu katere ga čaka smrt, ampak vmesno stanje v dinamičnem obrambnem procesu med celicami tumorja, ki se izmuznejo imunski obrambi, in tistimi, ki jih imunski sistem uniči. Zato je imunski sistem prvi in najbolj pomemben člen, ki je odločilen za to, ali se bo neka bolezen sploh pojavila in kako bo potekala.

naročena objava

Najnovejše metode

Zato smo na našem inštitutu s pomočjo tujih ustanov in znanstvenikov razvili naravno dopolnilno metodo, ki spada med edinstvene in najbolj učinkovite naravne dopolnilne metode, ki potrjujejo velike univerzitetne študije, še posebej na Japonskem in v Ameriki. Kombinacija imunskega programa s terapijo 24-karatnega zlata – ultrazvočna - Nano Mist tehnologija prinese takojšnje in trajne rezultate. Zato je dandanes zlato vse pomembnejše v sodobni medicini in pri najtežjih obolenjih, kot so rak, aids, vse oblike artritisa, collitis, cronova bolezen. št. 66, junij 2010

Navajam dva primera ozdravitve, ko je bila diagnoza MALIGNI MELANOM. Gospe Jeleni, stari 74 let, so pred 5 leti diagnosticirali maligni melanom z metastazami v jetrih, vranici, limfnih žlezah in zasevkih v pljučih. Uradna medicina ji ni mogla več pomagati, ponudila ji je le zdravila proti bolečinam,

menili so, da ima le nekaj tednov življenja. Ko je prišla do nas z dokumentacijo uradne medicine, smo ji pripravili celoten program za njeno stanje. Ves čas do danes je na naših imunskih terapijah. Dokumentacija uradne medicine pa potrjuje, da so metastaze izginile, gospa se izredno dobro počuti in zdravniki dandanes ne morejo verjeti, da je v tako dobrem zdravstvenem stanju in da je sploh živa. AMINI, stari 3 leta, so v Londonu pred dvema letoma diagnosticirali težko obliko malignega melanoma na obrazu. Ko so njeni starši prišli do nas z dokumentacijo in povedali, da s strani uradne medicine ni več pomoči, smo ji pripravili imunske terapije, ki jih še danes uživa. Pred dvema tednoma je bila na zdravniški kontroli in MR. Zdravniki so izdali mnenje, da o bolezni ni več sledu. To sta le dva primera izmed neštetih, ko smo pomagali, in sta največji dokaz za naš uspešen imunski program. Vaš mesečnik

7


intervju

FRANC HUDOKLIN:

Občina, ki veliko investira, ima kaj pokazati! Franc Hudoklin je na čelu Občine Šentjernej že vse od njene ustanovitve leta 1995. Kot svoj zadnji večji uspeh kot iz topa izstreli lani zgrajeni Kulturni center Primoža Trubarja. Šentjernej se je, tudi zaradi priročne lege, v teh letih resda razvil v eno hitrejše rastočih gospodarskih središč, a njegovi prebivalci vseeno željno pričakujejo čistilno napravo, predvsem pa obnovo nekaterih ključnih cestnih povezav v občini. Hudoklin odgovarja, da je vizija jasna, uspehi pa bodo še prišli. In pri tem ga eden najdaljših županskih stažev v Sloveniji očitno ne ovira, saj se bo jeseni potegoval za nov mandat.

Tjaša Pureber Marijan Hočevar – MEGAfoto in arhiv Vašega mesečnika „„ V teh dneh se vendarle začenja obnova Ceste oktobrskih žrtev, ki je ena izmed najgosteje naseljenih območij v vaši občini. Kako boste med obnovo poskrbeli za tamkajšnje prebivalce, da njihovo življenje zaradi del ne bo preveč oteženo? Zavedamo se, da je Cesta oktobrskih žrtev v Šentjerneju gosto naseljena in prostorsko

8

Vaš mesečnik

V kriznih časih brez zadolževanja ne gre!

omejena za umestitev potrebne komunalne infrastrukture ter razširitev cestišča s pripadajočo cestno infrastrukturo. Vendar smo se na občini potrudili, da smo že pred dvema letoma razpisali lokacijski načrt za rekonstrukcijo omenjene ceste, kar pomeni, da smo z občani ob tej cesti opravili razgovore in jih seznanili s potrebnimi dejstvi. Bili so seznanjeni, koliko bo odvzetega zemljišča in kakšni posegi bodo narejeni v njihovo zasebno zemljišče. Pridobili smo izkušene strokovnjake, ki so obiskali vsako gospodinjstvo in predstavili projekt. Prido-

bili smo potrebne služnostne pogodbe. Vsak gradbeni poseg neugodno vpliva na okolje in na prebivalce, a je na koncu s pridobitvijo nove cestne infrastrukture ves trud poplačan. „„ Šentjernej dolgo ni želel podpisati pogodbe o sofinanciranju delovanja Knjižnice Mirana Jarca. Se vam ne zdi, da so bili s tem vaši občani oškodovani? Res je, da smo najprej strogo analitično pregledali predlog pogodbe, ki jo je ponudila Knjižnica Mirana Jarca. Zaradi prešt. 66, junij 2010


Kar nekajkrat se je zgodilo, da so na prireditvi obiskovalci ostali pred vrati. bili oškodovani; nasprotno. Ponosni so, da imamo novo sodobno lokalno knjižnico v Kulturnem centru Primoža Trubarja, ki nudi slehernemu lažji in boljši dostop do knjižničnega gradiva. „„ Ko že omenjate Kulturni center Primoža Trubarja - pojavljajo se težave s financiranjem programa in obiskom. Mislite, da ste gradili preveč velikopotezno? Bi morda morali ciljati na manjši prostor? Šentjernejčani smo veseli, da smo lani odprli tako velik in sodoben kulturni center. Od odprtja je njegov prag prestopilo več kot 20.000 obiskovalcev, željnih kulture, tako domačih kot tujih. Kulturni program je bogat in raznolik, namenjen vsem starostnim skupinam in kulturnim zvrstem. Moramo pa razumeti, da kultura stane tako kot vsaka druga oblika kakovostnega preživljanja prostega časa in tega se zavedamo tudi v naši občini. Tako kot v drugih krajih, kjer delujejo kulturni domovi, se je tudi pri nas izkazalo, da se mora del programske vsebine sofinancirati iz proračunskih sredstev. Kulturni center Primoža Trubarja je pisan na kožo Šentjernejčanom, Šentjerneju in vsem društvom, ne samo kulturnim. Kar nekajkrat se je že zgodilo, da je bilo na kakšni prireditvi še premalo sedežev in so obiskovalci nejevoljni ostali pred vrati. „„ Občina Šentjernej je trenutno vpletena v sodni postopek, saj tožite izvajalce del, ki so med gradnjo avtoceste poškodovali lokalna cestišča, a jih kljub pogodbi niso obnovili. Kakšno rešitev pričakujete? Kot je znano, so med gradnjo avtoceste na odseku Smednik-Karteljevo poškodovali cestišča na našem območju. Zanje imamo z izvajalci del na avtocestnem odseku podpisan sporazum o vzpostavitvi uničenih lokalnih cest v prvotno stanje. Ker odgovorni izvajalci tega sporazuma niso upoštevali oziroma so ponudili prenizko vsoto, smo bili prisiljeni dati zadevo v reševanje na novomeško sodišče. Upamo na pravično razsodšt. 66, junij 2010

bo in da bodo naše lokalne ceste kmalu spet normalno prevozne. „„ Šentjernejčani že več let pričakujejo čistilno napravo. Kdaj jo bodo končno dobili? Že od leta 1998 strmimo k temu, da bi postavili centralno čistilno napravo in tako pričeli s čiščenjem fekalnih odpadnih voda. Zaradi prevelikega finančnega zalogaja se je projekt oddaljeval, vendar pa je Občina Šentjernej s taksami za obremenjevanje vode v teh letih zgradila več kot sedem kilometrov kanalizacijskih vodov, predvsem v ožjem delu Šentjerneja, pa tudi v posameznih vaseh ob raznih rekonstrukcijah cest in križišč. Ugotovili smo, da je celoten kanalizacijski sistem v občini preobsežen in predrag, da bi ga lahko dokončali v enkratni izvedbi. Odločili smo se, da bomo takoj pristopili k izgradnji in ureditvi kanalizacije in centralne čistilne naprave v ožjem delu Šentjerneja,

kar zajema aglomeracijo, v katero so vključene vasi Gorenja Brezovica, Vrh pri Šentjerneju, Dobravica, Šmalčja vas, Šentjernej, v

Upamo, da bodo naše ceste kmalu spet normalno prevozne. nadaljevanju pa še Šmarje, Dolenja Brezovica in Dolenja Stara vas. Z izgradnjo bi morali pričeti že pred dvema letoma, saj je občina

vključena v projekt Porečja reke Krke, ki ga vodi ministrstvo za okolje in prostor in ga tudi 80 odstotkov financira. Zaradi nestrokovnega pristopa in slabega koordiniranja zaposlenih na MOP-u je projekt vprašljiv in vseskozi otežen, vendar imamo zagotovilo, da bo za ta projekt izdana odločba še pred letošnjim avgustom. „„ Za številne projekte mora občina zagotoviti precejšen delež lastnih sredstev. Glede na velikost občine ste med bolj zadolženimi v Sloveniji. Vas to skrbi? Občina je v zadnjih letih uspešno kandidirala za pridobljena finančna sredstva tako iz kohezijskih kot regionalnih razvojnih programov, zavedajoč se, da je bilo potrebno pri tem tudi veliko lastne finančne udeležbe. Če smo hoteli izkoristiti vsa pridobljena sredstva, ki so nam bila dodeljena, se je bilo treba dolgoročno zadolžiti, da smo lahko dodali svoj delež. Občina, ki veliko investira, ima na kon-

cu kaj pokazati. V današnjih kriznih časih, ko so izredni prihodki, s katerimi lahko občina razpolaga, nizki oziroma jih skoraj ni, vemo, da brez zadolževanja ne gre. In v Občini Šentjernej imamo kaj pokazati. „„ Zakaj boste jeseni vnovič kandidirali? Kandidiral bom, ker vem, da lahko še naprej uspešno delam in nadaljujem z vodenjem naše občine, ki ima v tem trenutku zelo dobro zastavljene razvojne cilje na komunalnem, gospodarskem in infrastrukturnem področju. Vem, da so domačini ponosni, da so Šentjernejčani. Skupaj smo soustvarili lepo šentjernejsko dolino, v katero rad zaide marsikateri obiskovalec in je nad njo nadvse presenečen. Vaš mesečnik

9

intervju

visokih stroškov posameznih postavk smo želeli izračunati strukturo dejavnikov, ki vplivajo na ceno na posameznih področjih. Do skupne točke oziroma do podpisa pogodbe je prišlo, ko smo pravilno ocenili realne stroške. Naši občani vsekakor niso


• izdelava brunaric • lesenih hiš • kozolcev • ut • ostrešij ...

Tel.: 4986140 Gsm: 041 651 435

Gornja Prekopa 8, Kostanjevica na Krki, kt.trsinar@siol.net

INŠTALACIJE Samo Krušič

Kočevske Poljane 8350 Dolenjske Toplice 22

SPLOŠNO ZIDARSTVO Splošna gradbena dela: zidarstvo fasaderstvo novogradnje gradbena sanacija gradbena

Katarina Mervar, s.p.

Tone Jalovec s.p., Velike Malence 17C, 8262 Krška vas

tel.: 07/49 595 30 gsm: 041/745 959

»» 5 let garancije na peči »» možna kurjava z lesenimi peleti »» Avtomatsko doziranje »» bojlerji iz nerjaveče pločevine peč na trda goriva

peč za pelete

Telefon: 040 769 152

bojlerji

e-pošta: janez_vrecek@t-2.net www.vrecek-peci.com

peč na olje in plin

Zg. Brnik 143, 4207 Cerklje tel.: 04/252 66 50 fax: 04/252 66 55 gsm: 041/734 018

Na žago 39, 8351 Straža Tel./fax: 07/38 47 201, mobitel: 031/757 606 E-mail: knjigovodstvo.mervar@siol.net

MONMETAL Oštir Johannes s.p., Brezina 28, 8250 Brežice tel/fax: 07 496 42 75, gsm: 041 636 585 e-mail: monmetal@siol.net Pridružite se našim zadovoljnim strankam.

voda • plin • ogrevanje • vse vrste toplotnih črpalk • sončni kolektorji • talno, zidno, stropno hlajenje in gretje Vse inštalacije izdelamo na ključ. • Posteljnina, posteljne garniture 200 x 200, 140 x 200 AKCIJA, že za 12.99 €

Foersterjeva ulica 11, 8000 Novo mesto Tel: 07 / 33 75 427; Email: kastil@kaaap.si; www.kaaap.si

• Velika izbira tekstilov za zavese (Velana) • Tapetniški materiali • Karnise odrežemo po meri • Dekoracije (prti, okras. blazinice, tabureji, posteljnina,…)

PE DOM ZAVES 1 Pod Trško Goro 83, 8000 Novo mesto

• čipkasti prti - naravni material • gotove zavese in metražno blago, na zalogi kopalni plašči, brisače in copate

telefon: 07/30 20 188 MERCATOR center

• emajlirana posoda, • jedilne garniture iz porcelana

MOJ DOM KRŠKO CKŽ 141 TABU center (Spar)

• karnise po naročilu

™™ Ugodne cene blaga za zavese ™™ brezplAčno šivanje zaves™

Novo mesto: od 9. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Krško: od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 17. ure

10

Vaš mesečnik

št. 66, junij 2010


KOVINARSTVO LEOPOLD KOŠČAK s.p. Kamnje 7a, Šentrupert, tel.: 07/30 40 214 GSM: 041 754 051 izdelava kotlov za pripravo živinske krme

delovni čas: pon. - pet. od 7.00 - 19.00 ure sob. od 7.00 - 11.00 ure Tel.: 07/393 4 740, Tel.: 07/393 4 751 www.veterina-nm.si izven delovnega časa e-mail:vetnm@siol.net pokličite 112

VETERINARSKA LEKARNA

Računovodstvo, knjigovodstvo, finančne storitve za s.p. in d.o.o. KONTO, Jožica Piškur s.p., Rakovnik 29, Šetrupert Tel.: 07 3434 710 GSM: 041 451 897

• vodenje glavne knjige s saldakonti in enostavno knjigovodstvo • obračun osebnih dohodkov • obračun DDV-ja • izpisi virmanov • statistična poročila • vodenje osnovnih sredstev in drobnega inventarja • izdelava vseh obračunov in letnega poročila o poslovanju • izdelava investicijskega programa in poslovnih načrtov

ž e 1 4 l e t z va m i

Šmarješka c. 2, 8000 Novo mesto

AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI

POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE

OKLEŠEN

delovni čas: pon. sreda: od 7.00 - 18.00 ure tor., čet., pet.: od 7.00 - 15.00 ure sobota: od 7.00 - 11.00 ure

(07) 33 70 200 -

NON STOP

Nudimo vam vse storitve na enem mestu. Trudimo se biti najboljši ter najugodnejši.

Kamnoseštvo Plut

Otovec 15, 8340 Črnomelj

Tel./fax: 07/ 30 56 380 GSM: 040 517 517 GSM: 040 507 507 lokacija: Industrijska cona Kanižarica ®

F

profesionalna storitev!

Oklešen d.o.o., K Roku 26, Novo mesto

Izdelava in montaža: -

polic stopnic tlakov stebrov nagrobnikov nagrobnih napisov

Dol. Sušice 17 8350 Dolenjske Toplice

ROLES

d.o.o.

Dolgoletna tradicija.

tel.: (07) 39 37 530, faks: (07) 39 37 531, e-pošta: roles.doo@siol.net

Dolgoletne izkušnje Dol. Sušice 17, 8350 Dolenjske Toplice, tel.: (07) 39 37 530 f a k s : (07) 39 37 531 ® e-pošta: roles.doo@siol.net

F

ROLES

d.o.o.

PONUDBA: izdelovanje lesenihostrešij ostrešij• •lesene lesenebrunarice brunarice •• nadstreški nadstreški • PONUDBA: izdelovanje lesenih • prekrivanje streh s kritinami Bramac,Creaton, Creaton,Tondach, Tondach, Salonit, prekrivanje streh s kritinami Bramac, Salonit,Tegola... Tegola...

ZASTOPANJE IN PRODAJA »VELUX« STREŠNIH OKEN št. 66, junij 2010

• FOTONAPETOSTNI SISTEMI • POSAMEZNE KOMPONENTE • PROJEKTIRANJE • SVETOVANJE • IZGRADNJA NA KLJUČ DIDASOL d.o.o., SEVNICA Okroglice 60, Loka pri Zidanem Mostu

03 56 84 396 051706 173 dida.solar@amis.net

Vaš mesečnik

11


intervju

ANDREJ FABJAN:

Občanov ne ločujem na leve in desne! Andrej Fabjan zaključuje svoj četrti županski mandat na čelu Občine Črnomelj. S svojimi dosežki je zadovoljen, najbolj se pohvali z izgradnjo kanalizacijskega sistema s čistilno napravo v Starem trgu in Dragatušu, pa ureditvijo mestnega jedra, posodobitvijo cest, občina je pridobila tudi precej sredstev za različne evropske projekte. Kljub temu je njegov mandat pretreslo nekaj odmevnejših medijskih zgodb, sam priznava, da je rak rana občine tudi prepočasen tempo gradnje obvoznice. Fabjan ostaja oster kritik države v njenem »mačehovskem odnosu do Bele krajine« in še naprej vztraja, da območje potrebuje posebni razvojni zakon, čeprav je sedaj že jasno, da vlada temu ne bo ugodila. Tjaša Pureber Tomislav Urh „„ Nekateri so vas (in semiškega župana) pogrešali na nedavnem odprtju Vinske vigredi v Metliki. Sta manjkala po naključju ali gre v ozadju za spor med belokranjskimi župani? Pri svojem delu ne poznam zamer, še manj sporov. Z obema belokranjskima občinama dobro sodelujemo; to dokazuje tudi delo pri skupnih projektih. Vsem, ki so me pogre-

12

Vaš mesečnik

Pri svojem delu ne poznam zamer! šali na odprtju vigredi, pa povem, da sem se ta dan odzval povabilu Antona Kambiča na slovesnost po podelitvi priznanja obrtnik leta 2010, ki ga je kot prvi Belokranjec prejel pri Obrtni zbornici Slovenije. „„ Bili ste med pobudniki posebnega zakona za Belo krajino, ki je sedaj dokončno padel v vodo, vlada vam je že predstavila sistemskega. Vidite to kot osebni poraz? Do svojega dela imam profesionalni pristop, rezultatov le-tega ne jemljem kot osebne poraze ali uspehe. Sicer pa še vedno menim, da se specifičnih težav, s katerimi se srečujemo v Beli krajini, ne da učinkovito rešiti s sistemskim zakonom. Kot pobudnik posebnega zakona za Belo krajino pa sem zadovoljen, ker smo s tem sprožili določene procese (večje angažiranje

vlade, ustanovitev Razvojnega sveta za Belo krajino in Kočevsko, krepitev in financiranje (400.000 evrov) razvojnih institucij v regiji, sprememba uredbe o dodeljevanju regionalnih vzpodbud, pospešitev postopkov v zvezi s pričetkom izgradnje 3. razvojne osi itn.), ki bodo na daljši rok gotovo vplivali na razvoj Bele krajine in Kočevske, ki sem jih kot pobudnik posebnega zakona vzpodbudil k prav takšnemu razmišljanju. „„ Vaši občani že leta čakajo na gradnjo črnomaljske obvoznice. Kdaj jo bodo končno imeli? Zahodna obvozna cesta mesta Črnomelj je projekt ministrstva za promet, seveda ob sodelovanju in stalni iniciativi črnomaljske občine. Odnos ministrstva oz. vlade do našega okolja se slikovito kaže tudi prek tega št. 66, junij 2010


Težav, s katerimi se srečujemo v Beli krajini, se ne da učinkovito rešiti s sistemskim zakonom! pričetkom je treba pridobiti še gradbeno dovoljenje in rešiti pravico gradnje na eni parceli. Prav tako se od Agencije RS za okolje pričakuje izjava, da presoja vplivov na okolje ni potrebna, saj so bile opravljene že vse arheološke raziskave. Občina bo s svojimi sredstvi kot sofinancer sledila gradnji in zagotovila izgradnjo lokalne infrastrukture.

„„ Že pred leti ste občanom obljubili kopanje v termah na dragatuškem polju, kjer so bile že narejene poskusne vrtine. Kdaj se bodo tam resnično lahko kopali? Neizkoriščen potencial razvoja občine je prav gotovo njena bogata kulturna in naravna dediščina. Ocenjujem, da bi bilo ta potencial možno učinkovito aktivirati ob ustreznem razvoju turizma. Zavedamo se, da bi s projektom term kot paradnim konjem to pot lahko nadaljevali strmo navzgor. Občina Črnomelj je v letu 2008 izvedla globoko raziskovalno-kaptažno geotermalno vrtino do globine 700 metrov, lani pa še črpalni poskus, ki je osnova za nadaljnje aktivnosti. Zato naša prizadevanja tečejo v tej smeri; priprava ustreznih prostorskih aktov, izdelava idejnih zasnov term, javne predstavitve, št. 66, junij 2010

redni stiki z direktoratom za turizem pri ministrstvu za gospodarstvo, iskanje potencialnih investitorjev Če nam uspe pridobiti evropska sredstva za nadaljnje raziskave, skupaj z Geološkim zavodom Slovenije načrtujemo še eno globoko kaptažno raziskovalno vrtino, ki bi zagotavljala dodatne kapacitete vode. To je eden od projektov, ki zame predstavlja poseben izziv, med drugim se tudi zato odločam za vnovično župansko kandidaturo. „„ Jeseni greste torej v novo politično bitko? Po štirih mandatih županovanja to postane način življenja. Pred mano je še precej

izzivov; že prej sem omenil projekt term, dokončanje zahodne obvozne ceste mesta Črnomelj, pričetek izgradnje 3. razvojne osi, tu so še trajnostna oskrba s pitno vodo in varovanje vodnih virov Bele krajine, razvoj poslovnih con, zlasti TRIS Kanižarica, projekti Operativnega programa IPA in Evropskega sklada za regionalni razvoj ter projekti na področju proizvodnje »zelene energije« … Tudi zaradi podpore nekaterih strank in list ter vzpodbud naših občanov sem se odločil, da bom kandidiral za še en županski mandat. „„ Govori se, da vas bo podprla tudi stranka SLS, iz katere ste odšli … Vsi, ki me poznajo, vedo, da sem vedno deloval izrazito nestrankarsko, da obča-

nov nisem ločeval na leve in desne, rdeče, bele in črne ali katere koli druge, da je bil v ospredju vedno hitrejši razvoj občine in dvig kakovosti življenja naših občanov. Nikoli se nisem kitil z dosežki drugih, npr. strankarskih veljakov. Vedno sem se zanašal na sebe, svoje sposobnosti in sposobnosti sodelavcev ter strokovnih služb. Takšnega so me poznali tudi v SLS Črnomelj. Tako bom deloval še naprej. Če me bo Območna organizacija SLS Črnomelj pri moji neodvisni kandidaturi podprla, bom takšno podporo z veseljem sprejel. „„ Kakšna bo po vašem mnenju črnomaljska občina čez 20 let? Prepričan sem, da bo občina že rešila večino eksistenčnih problemov na področju komunalne, energetske in cestne infrastrukture. Vse to bo prispevalo k vzpostavitvi optimalnih pogojev za razvoj in delovanje gospodarstva, ki pa bo delilo usodo širšega evropskega prostora. Verjamem, da bomo izkoristili velik potencial za razvoj turizma in da bo to ena od naših ključnih dejavnosti. Želim si, da bi ustvarili tudi ugodne pogoje za izobraževanje, vzgojo in razvoj človeških

Če me bo Območna organizacija SLS Črnomelj pri moji neodvisni kandidaturi podprla, bom to z veseljem sprejel! potencialov v domačem kraju, pri tem pa ohranili vse prednosti, ki jih Bela krajina in Belokranjci pregovorno posedujemo. Tudi zanamcem ne bo zmanjkalo težav, novih nalog in izzivov, ki jih bo prinesel čas, saj vsako obdobje prinaša nove potrebe, težave, a tudi naloge … Vaš mesečnik

13

intervju

projekta, ki se, kot pravite, vleče predolgo. Očitno tudi tukaj velja stari slovenski rek: »Daleč od oči, daleč od srca.« Sicer pa je za dokončanje obvoznice potrebnih še okoli 6,3 milijona evrov. Letos naj bi bil izveden javni razpis za izbiro izvajalca del od krožišča pri Danfossu prek novega viadukta čez Dobličico v Loko in proti Kanižarici. Pred


Elektroinstalacije in vzdrževanje

LOKAR RADO s.p.

•novogradnje in adaptacije

•popravila in vzdrževanje elektrostrojev •vzdrževalna dela po pogodbi

NOVO! dobava in montaža toplotnih črpalk

STROJNE INSTALACIJE Instalacije Koprivc d.o.o., Lunačkova 16, 8233 Mirna GSM: 041 747 784, fax: 07 30 47 914

solarni sistemi, ogrevalne in plinske inštalacije

• inštaliranje vodovodnih in plinskih napeljav • toplotne oz. centralne inštalacije in vzdrževanje • inštalacije talnega ogrevanja • diamantno vrtanje • čiščenje hišnih in večjih kanalizacij Dolnja Prekopa 20, 8311 Kostanjevica na Krki tel.: 07/49 87 310, gsm: 041 630 456 e-mail: instalacije.lokar@volja.net www.instalacije-lokar.informacija.net

Kmetijska apoteka in vinski laboratorij

Ker vaš avto ni igraèa

Novo mesto, 07/302 31 AGRO NASVET d.o.o., Smrečnikova ulica 45, (Pri vrtnariji v Šmihelu),

NOVO! ASKO BOR K J O M ARI NICE M L A V O ZAVAR NEJE!* E C % DO 40

Maribo

valnica

varo ww.Za è na w

*Ve

99

IZKORISTITE NASVET AGRONOMA »» sredstva za varstvo rastlin (škropiva) »» analize vina »» sredstva za kletarjenje r.si

Delovni čas: Od ponedeljka - petka: 8.-18. ure, sobota: 8.-12. ure

Zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini

Vzajemna, d.v.z. Vošnjakova 2, 1000 Ljubljana

Janez Mavsar, Jedinščica 16, Novo mesto, tel/fax: 07/33 46 500, GSM: 041 643 191, janez.mavsar@gmail.com

VzajemnaTujina

Mini izleti. Mega potovanja.

Maksi varnost.

Se odpravljate v tujino? Da bo potovanje čim bolj brezskrbno, priporočamo sklenitev zdravstvenega zavarovanja z medicinsko asistenco v tujini -

VzajemnaTujina.

že 20 let z vami

www.ZavarovalnicaMaribor.si 080 19 20

;;vodenje poslovnih knjig za zdravnike, odvetnike, sindikate, društva, podjetja, sp-je, kmete, novo - za cerkev ... ;;pomoč od ustanovitve do registracije podjetja MIRA LALIČ, s.p., Danila Bučarja 22, Novo mesto tel.: 07 33 73 380, GSM: 041 682 470 e-mail: oriks@volja.net

podružnica Žužemberk: tel.: 07 30 88 606 upoštevamo kartico “OBRTNIK - OBRTNIKU”

cas 93x42mm Vaš mesečnik 14 odpiralni

5. marec 2010 11:17:05

Za vas smo pripravili različne pakete, ugodne zavarovalne premije, visoke zavarovalne vsote in dodatne ugodnosti.

PE NOVO MESTO Trdinova 4 tel.: 07/ 393 53 60

• Brežice, Černelčeva 3/a • Črnomelj, Zadružna c. 33 • Kočevje, Ljubljanska 25 • Krško, Bohoričeva 9 • Ribnica, Majnikova1 št. 66, junij 2010


pleskarstvo Simon Cafuta

Meniška vas 59, 8350 Dolenjske Toplice

041/590 988 | Foto: Matevž Kostanjšek

www.skb.si / SKB TEL (01) 471 55 55

Vas razpoke na asfaltu in betonu jezijo?

Mi jih saniramo in v popolnosti odpravimo!

Akcija

! Paket ugodnosti za nove stranke

Dobrodošli v središču pozornosti. Odprite osebni račun v SKB, kjer sta osebni pristop in medsebojno zaupanje vedno na prvem mestu.

REZANJE ASFALTA IN BETONA BIN d.o.o., Zilje 30A, 8344 VINICA tel.: 07/36-46-561, gsm: 041/639-100, www.bin.si

NOVO V NOVEM MESTU

Prodajno razstavni salon Dirickx Podjetje Difa – Trading, d.o.o. že trinajsto leto zastopa in prodaja ograjne sisteme blagovne znamke DIRICKX v Sloveniji. Francosko podjetje DIRICKX bo kmalu praznovalo svojo 90. obletnico in je med vodilnimi v Evropi na področju ograjevanja. Razvilo je odlično in zanesljivo površinsko zaščito ograjnih elementov: močno oprijemljivo plastifikacijo pocinkanega jekla. Različni tipi panelnih ograj kot tudi ograj iz varjenih mrež ter klasičnih diagonalnih pletiv v rolah so primerni tako za ograjevanje zasebnih hiš, šol in vrtcev, kot tudi industrijskih ter športnih objektov, ki zahtevajo višjo varnost.

Ograjni sistemi DIRICKX združujejo vrhunsko kvaliteto in design v popolni harmoniji.

Za najbolj reprezentančne objekte pa so na voljo ograje iz pokončnih palic prestižnega designa – Elixir, Xylio in Xelyte. Na vašo željo vam bomo svetovali pri izbiri ograje in vas seznanili z različnimi možnimi rešitvami glede postavitve.

10-letna garancija za kvaliteto!

Obiščite nas v Prodajno razstavnem salonu Dirickx, Kapiteljska ul.14, Novo Mesto Telefon: +386 (0)5 99 42 007, Mobitel: +386 (0)31 307 265, www.difa-trading.si št. 66, junij 2010

Vaš mesečnik

15


intervju

FRANC VOVK:

Zame so najpomembnejši ljudje! Župan Dolenjskih Toplic Franc Vovk se ob vprašanju, kaj najraje počne v prostem času, zgolj nasmehne. »Prosti čas ... Kaj pa je to?« odvrne in doda, da so vrata Občine odprta tudi po koncu delovnika, njegov mobitel pa ni nikoli izključen. Čeprav njegovo županovanje v tem mandatu poteka brez večjih pretresov, so se pred časom razburili tamkajšnji kmetje, saj je občinski prostorski načrt predvidel gradnjo igrišča za golf na kmetijskih zemljiščih. Zaplet so rešili, prostor zanj je sedaj predviden v gozdu. Čez dvajset let bodo Dolenjske Toplice »razvit turistični kraj«, pravi Vovk in dodaja, da bodo tam ljudje živeli v sožitju. Ob tem smo mu seveda zastavili vprašanje, ali v tej viziji vidi tudi sebe kot župana Tjaša Pureber arhiv Občine Dolenjske Toplice „„ Kakšen je povprečen čas, ki ga posameznik potrebuje, da v središču Dolenjskih Toplic najde parkirno mesto? Vsekakor neprimerno krajši kot v večjih urbanih središčih. Ta odgovor je seveda treba pravilno razumeti. Središče Dolenjskih Toplic je namreč v primerjavi s središči večjih krajev neprimerno manjše. Od najbolj oddaljenega parkirišča do strogega središča je le 200 metrov. Je to res preveč? Se res splača zaradi te razdalje izgubljati čas z iskanjem prostega parkirnega mesta na Zdraviliškem trgu? Očitno se, vendar le tistim, ki se morajo za vsako ceno pripeljati prav do vrat lokala, občine, pošte, banke … „„ Sprašujem namreč zato, ker se že več let govori o garažni hiši v središču občine, za katero pa še vedno niste našli zasebnega investitorja. Je gradnja na obzorju? Ne gre le za garažno hišo, ampak za večnamensko poslovno stavbo na Zdraviliškem trgu (območje med pošto in župniščem). Občinski svet je pred leti že izbral idejno rešitev, menim pa, da ni najustreznejša, saj predvideva ohranitev zgradbe, v kateri sta sedaj pošta in policija. V izdelavi so variantne rešitve, ki bodo temeljile na odstranitvi sedanje zgradbe, Občinski svet pa bo izmed njih v bližnji prihodnosti vnovič izbral eno. „„ Kaj naj bi bilo v tej stavbi? V kletnih prostorih bodo parkirne površine, v pritličju trgovina, pošta, policija in morda kakšen lokal, prvo nadstropje pa bo služilo poslovno-turističnim dejavnostim. Garažna hiša bo vsekakor dobrodošla za vse, verjetno še najbolj za goste Term Krka, ki prav tako danes ne morejo parkirati v neposredni bližini term. Objekt bo skoraj v celoti posegal na zasebna zemljišča, zato bo investitor moral najprej urediti ta razmerja, kljub

16

Vaš mesečnik

št. 66, junij 2010


ceste in javne poti (zima jih je močno načela), znatna sredstva bodo namenjena tudi za javno razsvetljavo v nekaterih vaseh, kjer je še ni. Do začetka novega šolskega leta bomo uredili dva dodatna oddelka predšolske vzgoje in eno učilnico, prizadevam pa si, da bi nam uspelo zamenjati tudi parket v šolski telovadnici.

Od najbolj oddaljenega parkirišča do strogega središča je 200 metrov. Je to res preveč? „„ Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKD) vam ne dovoli postavitve več kot potrebnega avtobusnega postajališča v Soteski. Kaj boste storili? Ne vem, kaj je sploh še možno narediti. Idejna rešitev za umestitev avtobusnega obračališča v Soteski je iz vidika prometne varnosti (predvsem pešcev) gotovo najkakovostnejša rešitev, na ZVKD pa trdijo, da bi s tem »porušili veduto gradu«, in sicer iz ptičje perspektive. Ob vprašanju, kako se je lahko dovolilo zgraditi panoramsko dvigalo na otoškem gradu, so v zadregi odgovorili, da se je o tej zadevi investitor dogovoril v Ljubljani. Recept smo poskušali posnemati, vendar se na ministrstvu za kulturo izgovarjajo na stroko in s tem soglašajo z mnenjem novomeškega ZVKD. Očitno naša občina ni investitor, ki bi ustrezal pristojnemu soglasodajalcu. Zakaj se s to izjavo omejujem na našo občino? Zato, ker je Mestna občina Ljubljana očitno pravi investitor in je s stališča kulturnovarstvene stroke dopustno uničenje Plečnikove tržnice. Naj razume, kdor more … „„ Občinski svetniki vam očitajo, da po drugih občinah veliko gradijo, medtem ko v Dolenjskih Toplicah stroji stojijo. Kako jim odgovarjate? To je zelo pavšalna trditev. V preteklih letih smo imeli kar nekaj velikih investicij (Kulturno-kongresni center, kanalizacija Podturn, vodovod Stare Žage–Občice itn.), ki jih je bilo res mogoče opaziti, saj so bile velike po obsegu in se jih je zato tudi dlje časa izvajalo. To pa ne pomeni, da se sedaj nič ne dogaja. Če se omejim samo na letošnje leto, zaključujemo gradnjo odprtega širokopasovnega omrežja, uredili smo avtobusno postajališče v Obrhu, zaključujemo tudi povezavo vodovodnega omrežja med Gorenjim in Dolenjim Gradiščem. Predvidoma bi morali letos začeti graditi kanalizacijo v Podhosti in novo čistilno napravo, a zaenkrat še nimamo odšt. 66, junij 2010

Ne rečem, da se vedno le smejimo in pojemo! ločbe ministrstva za okolje in prostor, s katero bi dobili odobrena sredstva kohezijskega sklada. Svoj finančni delež imamo s proračunom zagotovljen. Nekaj podobnega velja tudi za rekonstrukcijo križišč v Podturnu in

Očitno naša občina ni investitor, ki bi ustrezal pristojnemu soglasodajalcu. Podhosti, saj Direkcija Republike Slovenije za ceste v letošnjem letu nima denarja. Naslednji mesec bomo začeli sanirati občinske

„„ V Soteski okoliške prebivalce že dolgo razburja peskokop, za katerega jim je bilo obljubljeno, da bo zaprt, a se zdaj zdi, da se bo celo širil. Imate na občini zagotovila, da se to ne bo zgodilo in ali peskokop negativno vpliva na zdravje prebivalcev? Občina ni pristojna za to področje urejanja prostora. Na željo GG Novo mesto, ki je upravitelj peskokopa, samo koordiniramo postopek izdelave Podrobnega občinskega prostorskega načrta (OPPN). V kratkem lahko povem, da želi upravitelj del peskokopa sanirati, vendar tako, da bi ga širil na drugi strani. Naj ponovim, da Občina v postopku ne odloča o širitvi ali zapiranju, poskrbeli pa bomo za vključitev javnosti (javna razgrnitev, javna razprava, sprejem odloka na Občinskem svetu). V postopku bo pristojna ustanova podala tudi mnenje o (škodljivih) vplivih na zdravje ljudi. „„ Kaj je po vašem mnenju vaš največji uspeh v tem mandatu in kaj bi lahko storili bolje? Pričakujete verjetno odgovor o tej ali oni investiciji. Glede tega naj rečem samo to, da je bilo veliko narejenega, verjetno bi se marsikaj dalo narediti še bolje, še več pa nas čaka v prihodnosti. Ljudje so mi vedno najpomembnejši, zato jih v ospredje postavljam tudi v odgovoru na to vprašanje. Ne rečem, da se vedno le smejimo in pojemo, najde se tudi kakšna manj prijetna situacija, nobena do sedaj pa ni ostala nerešena ali pa rešena samo v enostransko korist. Veliko vlogo pri tem imajo na eni strani moje sodelavke in sodelavca iz Občinske uprave, na drugi strani pa zaupanje in razumevanje občank in občanov do vsega tistega, čemur pravimo Občina. To je vsekakor uspeh, za katerega si je vredno prizadevati in ga nadgrajevati tudi v prihodnje. „„ Se boste jeseni potegovali za še en mandat? Ja, se bom, a ne zato, da bi s tem ugodil politiki, ampak preprosto zato, ker rad delam z ljudmi in za njih. Vaš mesečnik

17

intervju

temu pa pričakujem, da bomo investitorja našli kmalu potem, ko bo določena idejna rešitev, saj so kupci že vnaprej določeni.


Vaš oglas na Vašem kanalu Pokličite: 07/393 0876 ali 07/393 0867

PREVERI CENO AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA »SE SPLAČA« ROLEKS zavarovalno zastopstvo, s.p.

GENERALI PISARNE: NOVO MESTO, Lobetova ulica 2 Tel. 030 678 743 KRŠKO, CKŽ 141 (PC TA-BU) Tel. 07 62 09 088 SEVNICA, Trg Svobode 11 (HTC) Tel. 030 678 745

DELOVNI ČAS: PON. - PET. 08.00 – 16.00 Fax: 07 62 09 092 GSM: 040 208 005 zavarovanja.generali@gmail.com

www.vratazaren.si

SPECIALNA GLAVA IN REZILA

e-pošta: info@vratazaren.si

Sekcijska garažna vrata Crawford originalna švedska kvaliteta, zaprta vodila

za lahke motorne kose

• rezila za košnjo vseh vrst trave, gostega plevela, enoletnega podrastja in manjšega grmičevja • enostavna in hitra menjava rezil • prihranek časa in goriva • izreden učinek košnje, saj rezila ne mulčijo, ampak režejo • kosec po uporabi ostane čist

18

Vaš mesečnik

• garažna vrata • industrijska vrata • novo pvc in alu okna - vrata PROIZVODNJA IN PRODAJA: Kovinostrugarstvo Martin Janžekovič s.p. Radovica 36, 8330 Metlika Gsm: 041 818 271 Tel.: 07 3058 800 Faks: 07 3058 801 janzekovic.kov@gmail.com

Protivlomna in protipožarna vrata

POLETNI POPUSTI! Vabljeni v novoodprti salon na Kolodvorska 4 (Avto Slak) PE KRŠKO, Golek 17: 07 49 212 59 • 041 652 343 PE NM, Kolodvorska 4: 07 33 22 475 • 051 652 006 • 041 652 343

št. 66, junij 2010


PROIZVODNJA KERAMIČNIH PEČNIC, d.o.o.

Podbevškova 18, Novo mesto

www.peci-keramika.si Prodaja: 07/393 57 60

Toplozračne in kombinirane lončene peči Načrtovanje načina in sistema ogrevanja nas velikokrat postavi pred dilemo, kakšen način in kakšno ogrevalno napravo izbrati, da bo le-ta izpolnila naša pričakovanja glede ogrevalne sposobnosti, uporabnosti in na ta način pomembno prispevala k zmanjšanju stroškov ogrevanja prostorov. Pogostokrat se odločimo prehitro, ne da bi podrobneje poznali lastnosti kurilne naprave ali peči, za katero smo se odločili. Najbrž dvoma o odločitvi o osnovnem ogrevanju ni. To je ponavadi centralna napeljava z radiatorji ali talnim razvodom z uporabo kotlov na kurilno olje ali zemeljski plin, sončnih celic, toplotnih črpalk … Značilnost teh sistemov je, da za svoje delovanje nujno potrebujejo električno energijo. Seveda, potrebujemo tudi možnost ogrevanja, ki je neodvisno od električne energije. Prepričanje, da želimo zgraditi peč ali kamin na trda goriva (drva) samo zato, da nam pričara malo romantike ob gledanju ognja, pri tem pa niso pomembne ogrevalne in akumulacijske sposobnosti peči, je zgrešeno. Pravilna in preudarna izbira peči na drva je zelo pomembna z vidika izkoristkov in znižanja ogrevalnih stroškov. V kolikor se bomo odločili za gradnjo peči zaradi znižanja ogrevalnih stroškov, pri čemer se ne bomo odrekli ugodju, lahko privarčujemo tudi do 50 odstotkov ali celo več kurilnega olja, zemeljskega plina ipd.

naročena objava

Nedvomno je klasična lončena peč kot vir dodatnega ogrevanja najbolj primerna za stalno ogrevanje, kar pomeni, da jo vzdržujemo toplo ves čas kurilne sezone. Zaradi svoje velike akumulacijske sposobnosti porabi izredno malo drv, je pa skorajda neuporabna v prehodnih obdobjih, ko želimo samo zvečer malo segreti prostore, saj potrebujemo približno uro in pol do dve uri, da peč toliko segrejemo, da lahko oddaja toploto. V kolikor želimo večjo uporabnost tudi v prehodnih obdobjih (jeseni, spomladi), se je smiselno odločiti za toplozračno peč ali kombinirano lončeno peč. Poglejmo, kakšne so značilnosti obeh vrst peči predvsem z vidika uporabnosti v času ogrevalne sezone, akumulacijske sposobnosti in kako so praviloma sestavljene. Toplozračne peči so praviloma sestavljene iz kaminskega kurišča (vložka), obloge iz pečnic ali drugega mineralnega materiala s sposobnostjo akumulacije toplote ter sistema (kanalov) regulacijskih zračnikov za ogrevanje prostora ali sosednih prostorov. Obloga ne sme biti iz plinobetona, betona ali kamna, saj so to materiali, ki ne akumulirajo toplote. Pri teh pečeh se ne uporablja ventilatorjev za prisilno kroženje zraka. Značilnosti toplozračnih peči so naslednje: prostor ogrevajo z naravnim kroženjem zraka (naravni vzgon); prostor začnejo segrevati že po 15 do 20 minutah po začetku kurjenja; imajo možnost segrevati več sosednih prostorov (ustrezna regulacija zračnikov); ko se izravna temperatura zraka v prostoru, se akumulira toplota v oblogi (zaprti zračniki); po prenehanju kurjenja, obloga oddaja toploto še približno tri do štiri ure, odvisno od stopnje segretosti. V toplozračnih pečeh se uporabljajo kurišča s steklenimi vrati, ki se lahko odpirajo na stran ali št. 66, junij 2010

pa dvižno. Z uporabo kurišč, ki imajo vgrajeno šamotno oblogo sicer povečamo akumulacijsko sposobnost celotne peči, vendar podaljšamo čas, ki je potreben za začetek oddajanja toplote. Kombinirane lončene peči so peči, ki so zgrajene v kombiniranem sistemu med klasičnimi lončenimi in toplozračnimi pečmi. Prostor segrevajo kombinirano in sicer toplozračno (naraven vzgon zraka) in s sevanjem lončenega dela peči. Sestavljene so iz toplozračnega in klasičnega dela. Toplozračni del vsebuje kaminsko kurišče, oblogo iz pečnic ali iz mineralnega materiala s sposobnostjo akumulacije toplote in sistem zračnih regulatorjev. Klasični del vsebuje sistem šamotnih dimovodnih kanalov in oblogo iz pečnic, lončenih zidakov ali drugih mineralnih materialov s sposobnostjo akumulacije toplote. Oblikovanje klasičnega dela je možno v obliki razgibanega dodatka ali ogrevane klopi z ogrevanim naslonom ali brez njega. Značilnosti kombinirane lončene peči so naslednje: možnost uporabe samo toplozračnega dela (v prehodnih obdobjih) ali v odvisnosti od vremenskih razmer, možnost uporabe toplozračnega in klasičnega dela, akumulacija toplote v oblogi toplozračnega dela in v klasičnem delu peči; začetek ogrevanja prostora že po 15 do 20 minutah; možnost ogrevanja več sosednih prostorov (ustrezna regulacija z zračniki); po prenehanju kurjenja obloga toplozračnega dela oddaja toploto še približno tri do štiri ure, obloga klasičnega dela pa približno šest do deset ur, odvisno od stopnje pregretosti. Enako kot v toplozračnih pečeh se v kombiniranih uporablja-

jo kaminska kurišča s steklenimi vrati in odpiranjem navzgor ali pa na stran v prostor. Cevi centralne kurjave in grelni kabel v klasičnem delu peči, zlasti če je izveden v obliki ogrevane klopi, omogočajo, da je klop, sedišče toplo tudi takrat, kadar nismo pripravljeni kuriti peči. Pogostokrat se postavlja vprašanje, ali je možno v te peči vgraditi toplovodna kaminska kurišča za centralno kurjavo? Odgovor je seveda, da je možno, vendar je v tem primeru obvezna vgradnja zalogovnika tople vode in sistem mora imeti možnost izpraznitve, v kolikor bi prišlo do prekomernega gretja. Mnenja smo, da je premišljena izvedba in primerna lokacija kombinirane ali toplozračne peči v hiši ali stanovanju bolj ekonomična in varčna kot kombinacije s centralno kurjavo, pri katerih so nujni tehnični kompromisi med obema sistemoma. Kombinirana in toplozračna peč imata skupno kaminsko kurišče. Na slovenskem trgu zasledimo kar pestro ponudbo kurišč, vendar bi kazalo opozoriti, da pred nakupom preverimo, ali so ta kurišča opremljena s potrebnimi potrdili o skladnosti s standardom SIST EN 13229, CE informacijo in ali imajo vsa potrebna navodila za vgradnjo, uporabo in vzdrževanje. Obe vrsti peči omogočata praktično neomejeno število oblikovnih kombinacij, seveda ob upoštevanju tehničnih predpisov in pravil pečarske stroke. Pred odločanjem o nakupu ali izgradnji se posvetujte s strokovnjaki pečarske stroke, saj vam bodo svetovali in predlagali najboljšo rešitev z ozirom na vaša pričakovanja. Vaš mesečnik

19


intervju

Tjaša Pureber arhiv Občine Škocjan

„„ Zadnje čase imate kar nekaj težav s svetniki in izrednimi sejami. Med drugim vam očitajo, da ste si hranili mesto ravnatelja, torej vaše prejšnje delovno mesto. Je to res? Seveda ni. To sem že večkrat dokazal. Ravnateljica je sedaj imenovana za dobo petih let, tudi nekateri izmed teh svetnikov so ji dali soglasje. Izbrana je bila s podporo kolektiva, Sveta staršev, Občinskega sveta …

„„ Soglasje je dalo tudi ministrstvo.

Nikoli ni bilo kakršne koli režije, 'šparanja', iz tega se pač dela politika. ANTON ZUPET:

Opoziciji ni jasno, kakšen je sedanji čas! Anton Zupet bo jeseni zaključil svoj drugi mandat na čelu Občine Škocjan. Na župansko mesto se je povzpel kot dolgoletni ravnatelj tamkajšnje osnovne šole. Pravi, da bo Škocjan čez dvajset let natančno takšen, kot ga je sam napovedal pred sedmimi, »odprta obavtocestna občina z močnim gospodarskim jedrom, obenem pa z izredno kakovostjo bivanja.« Kljub temu, da je Škocjan med manjšimi dolenjskimi občinami, je politično življenje tam zelo pestro. Zadnjih nekaj mesecev občino pretresa kar nekaj afer, od poskusa preprečitve pokopa neke Romkinje, dolgotrajnega pogajanja o sofinanciranju novomeške knjižnice, do poskusa izvajanja izrednih sej Občinskega sveta v bližnji gostilni s strani opozicijskih svetnikov. Je tudi to razlog, da Zupet ne želi razkriti, ali bo vnovič kandidiral? 20

Vaš mesečnik

Res je. Šola je torej na poti, na kateri je bila ves čas, poti, ki je želena, predvidena, poštena. Mislim, da nekateri bolj merijo hlače po svoji meri … Ko je ob prejšnjih volitvah napadel Kos z nezdružljivostjo funkcij, sem dejal, da bom zapustil šolo, ampak šele takrat, ko mu bomo dokazali, da nima prav. In točno to sem naredil. Ko sem iz vseh resorjev dobil vse pisne dokaze, ki jih imam še sedaj shranjene, da je šlo samo za politični diskurz, sem z januarjem 2007 odstopil. Ta zgodba je bila zame zaključena.

„„ Ampak od leta 2007 pa do letos je imela šola kljub razpisom le vršilce dolžnosti ravnatelja. Moja tedanja pomočnica Kristina Resnik je izredno veliko sodelovala pri izgradnji šole, ki smo jo gradili v letih 2004 in 2005. Vsakomur lahko povem, da nam je pri investiciji prihranila kar milijon evrov. Nekdo, ki ima takšne zasluge, za svoje delo je dobila tudi občinsko priznanje, je logična izbira, da nadaljuje moje delo. In tudi je, kolikor je dopuščala zakonodaja, ki se je vmes spreminjala, saj ima pogoje za pomočnico ravnateljice, ne pa za ravnateljico, ker pač nima sedme stopnje izobrazbe. Ravnateljica je bila glede na zasluge, ki jih je imela. Potem je ona oziroma kolektiv izbral gospo, ki je novinka v tem poslu in ki je bila vršilka dolžnosti ravnateljice eno leto, Kristina pa pred tem dve.

„„ Ampak zakaj je bila tudi druga zgolj vršilka dolžnosti ravnateljice? Ker takrat še ni imela dokončnih pogojev. Potem je do njih prišla in zdaj bi lahko bila Mateja Korenič ravnateljica, a je imela zdravstvene težave. Vedno so bile objektivne okoliščine. Nikoli ni bilo kakršne koli režije, 'šparanja', iz tega se pač dela politika. Potem so v šoli dali razpis. In to 14 dni prej, preden je sedanja ravnateljica izpolnjevala pogoje. To je malo smešno, žal mi je, da je prišlo pri kolektivu in tedanjem vodstvu do te napake. Potem je Svet šole reagiral tako, da pri prvem razpisu, kjer je bila kandidatka, št. 66, junij 2010


„„ Zakaj ne?

„„ Ampak glejte, jaz sem bila v romskem

(Smeh, po dolgem molku pa … Op. p.) Ker še ni čas za to.

naselju … Jaz vam pač povem, kolikor vem, za ustrezne podatke o tem, od kod in kdaj so prišli, pa bo potrebno vprašati Ministrstvo za notranje zadeve, Upravno enoto in Center za socialno delo.

„„ Dejali ste, da se iz tega dela politika. Mislite torej, da je to dogajanje povezano s tem, da so čez nekaj mesecev volitve? Absolutno.

„„ Boste kandidirali?

„„ Prav, potem pa se dotakniva še nekaterih aktualnih tem. Že vrsto let pripravljate Gospodarsko-tehnološki center (GTC), a nekateri pravijo, da prepočasi. Kako odgovarjate na te očitke? Najpomembnejša pogoja za zagon gospodarstva v tistem delu sta komunalna infra-

Romi so, kot kaže, nekje dobili zelo natančna navodila, do katerega centimetra natančno lahko zgradijo barako! struktura in čistilna naprava. Vodovodna napeljava je že narejena in kar se tega tiče, bi lahko center že deloval. Ugovor za nazaj pa so bila dedovanja denacionalizacijskih upravičencev. Gre za več kot 625 ljudi, razseljenih po vsem svetu. Z vsemi sem navezal stike, v Sloveniji živeče večino tudi obiskal in z njimi dosegel, da so se odrekli nujnim dednim deležem, vedno je bilo treba najti sporazumno rešitev. Na koncu nas je, zanimivo, najdlje zadrževala zemljiška knjiga, kar pa v bistvu ni imelo velikih posledic, ker smo v tem času morali projektirati in urediti dokumentacijo za komunalno infrastrukturo.

„„ Občina Škocjan je bila nosilka projekta Romskega zaposlitvenega centra, a se na tem področju v vaši občini precej zapleta. Po neuradnih ocenah v Dobruški vasi živi vsaj 300 Romov, vi pa pravite, da jih imate v občini manj kot deset. Zakaj ne priznate, da ti Romi živijo v naseljih vaše občine? Te Rome je Upravna enota Novo mesto skupaj s Policijo in Zavodom za socialno delo samo prijavila na dve hišni številki v Dobruški vasi. Nimajo oziroma niso nikoli imeli pogojev za to, da to naredijo. Ampak oni trdijo, da so to storili skladno z zakonodajo. št. 66, junij 2010

„„ Poglejte, mi smo bili z našimi ekipami v teh naseljih in tam zagotovo živi več sto Romov, prijavljeni ali ne. Se ne čutite odgovorne za te prebivalce, tudi če uradno niso registrirani, saj vendarle živijo v vaši občini? Za te prebivalce so odgovorni Kmetijska zadruga Krka, na katere zemljišču so, Strešnik Dobruška vas, na čigar zemljišču so, Agrarna skupnost Dobrava, na katere zemljišču so, Sklad kmetijskih zemljišč Republike Slovenije, na čigar zemljišču so. Vsi ljudje imamo možnost to videti skozi Prostorski informacijski sistem občin. Baraka je na primer zgrajena z geodetsko natančnostjo 20 centimetrov stran od javnega dobra, točno na določenih parcelah.

„„ Kaj to pomeni? To pomeni, da so, kot kaže, nekje dobili zelo natančna navodila, do katerega centimetra natančno lahko zgradijo barako na določenih območjih in jih ni tudi nihče, ki je odgovoren za to, preganjal. Občina ni odgovorna niti za to, da preganja črnograditelje na zemljiščih, ki niso v občinski lasti.

„„ Kaj pa gradnja vodovoda, kanalizacije in legalizacija teh naselij, tudi to ni vaša odgovornost? To ni možno. Znotraj GTC-ja, kjer smo zdaj

mi lastniki, ni možna poselitev. To je zelo pomemben dosežek. S sprejetjem Občinskega podrobnega prostorskega načrta septembra 2007 je to jasno definirano. Na naših zemljiščih imajo nekaj malega barak, nepomembne stvari, nebivalne objekte.

„„ Če pod svoj mandat potegnete črto: kaj je vaš največji uspeh? Najpomembnejši je vodovod Jelendol, pa lokalna cesta Goriška vas–Zagrad–Klenovik–Velike Poljane proti Zburam z ureditvijo hodnikov za pešce in ostale infrastrukture, razne preplastitve cest, na novo zgrajena oskrbovalna cesta ob avtocesti, saniran plaz v Gornji Stari vasi, asfaltacija ceste Tomažja vas–Ruhna vas, kanalizacija Dolnja Stara vas, pomoč pri gradnji novega gasilskega doma v Dolah, obnova vodovoda Zagrad– Velike Poljane, zelo pomembne so izdelave projektnih dokumentacij za GTC, VTK (projekti kanalizacije, vodovodov v sklopu hidravličnih izboljšav), obnova gasilskega doma v Škocjanu, Podružnične šole na Bučki, gasilska cisterna na Bučki, v Metelkovem domu smo uredili prostore za skupno redarsko pisarno. Vse skupaj gre za projekte v višini 6,5 milijona evrov, od tega je občinskih 4,3 milijona, nepovratnih pa okoli dva milijona.

Žal mi je, da je prišlo pri kolektivu in tedanjem vodstvu do te napake. „„ Vam je kje zmanjkalo, bi kje želeli več napredka? Kaj je vaš največji neuspeh? Veliko energije je potrebno, da ljudem razložiš, kako funkcionirajo evropske ustanove z nepovratnimi sredstvi, kako funkcionira država, kako je treba povezovati projekte, kako se v tistem trenutku mudi. Potem pa še opozicija podkuri in omalovažuje doseženo. Ljudem je na prvi pogled logično, da bi denar, ki ti ga je nekdo namenil, porabili, kakor bi hoteli, a je v resnici to skozi investicijske projekte in program zelo natančno definirano. Ta birokracija je zelo natančna in tu ni odstopanja.

„„ Bi potem torej radi zamenjali ljudi in opozicijo? (Nasmeh. Op. p.) Mislim, da je opozicija s svojim delovanjem javnosti dokazala, da ji ni jasno, kakšen je sedanji čas. Javnost pa, vsaj mislim, tudi konec koncev razume, da moramo živeti v nekem medijskem prepihu, kar v bistvu sploh ni slabo. Ta vprašanja se mora vedno znova postavljati in pojasnjevati. Bolje je tako, kot pa če ne bi nihče sploh nič vprašal. Večina pa ima vedno prav. Vaš mesečnik

21

intervju

Tega vam pa ne povem.

V glavnem so jih preselili na papirju, nekateri so potem morali tudi fizično iz Šentjerneja in Novega mesta. Ta zgodba se je začela intenzivno dogajati ob nastanku občine in še nekoliko prej, ko se je vedelo, da bo prišlo do teh sprememb. In v tistem obdobju so jih intenzivno forsirali v Dobruško vas. Pravi dokaz, da nismo občina z avtohtono romsko poselitvijo, je tudi zakon, ki je jasno opredelil, da Občina Škocjan ni občina z avtohtono romsko poselitvijo.

ki je imela podporo kolektiva, izločena, ni izbral nobene od kandidatk. Razpis je bil nato izveden še enkrat.


Klopi, bolhe – večna tegoba naših hišnih ljubljencev

Zdaj na voljo tudi Krkina spot-on rešitev – zaščita na pravem mestu Na trgu najdemo precej izdelkov za odpravljanje zunanjih zajedavcev (bolh, klopov in uši) pri psih in mačkah, vendar niso vsi enako učinkoviti in zanesljivi. Med najučinkovitejšimi je prav gotovo molekula fipronil, ki je uporabljena tudi v novih Krkinih kožnih kapljicah (t. i. spot-on oblika). Na voljo je v petih različnih pakiranjih, prilagojenih teži hišnega ljubljenca. Kožne kapljice so med lastniki živali najbolj priljubljene, ker omogočajo hiter nanos in poskrbijo za dolgotrajno zaščito pred zajedavci. Njihova uporaba je zelo preprosta, saj se majhna količina zdravila nanese samo na eno mesto (npr. na vrat). Učinkovina zaradi koncentracijskega gradienta prehaja v kožo in dlake od mesta nanosa do perifernih delov in žival ščiti v

celoti. Zadržuje se v maščobnih sestavinah kože in dlačnih mešičkih. Iz dlačnih mešičkov se neprestano izloča v kožo in dlake, s čimer zagotavlja neprekinjeno delovanje. Izredno pomembna je pravilna uporaba. Pri tem je v veliko pomoč posebno oblikovana pipeta, ki omogoča lažje odpiranje in natančno iztiskanje vsebine na eno mesto.

Učinkovito zatiranje se začne z dobro komunikacijo med veterinarjem in lastnikom, zato se o načinu zdravljenja in zaščite vedno posvetujte z veterinarjem. Tako boste poskrbeli za najučinkovitejšo zaščito psa ali mačke. Priporočamo vam, da kožne kapljice vse leto uporabljate redno, enkrat na mesec. V Krki želimo, da bi bili kar najbolj informirani in da bi izbrali najboljšo

zaščito za svojega ljubljenca, zato smo na svoji novi spletni strani www.klopi-bolhe.com zbrali koristne informacije, zanimivosti in nasvete. Uporabnikom je na voljo tudi neposreden stik z našimi strokovnjaki. Obiščite novo spletno stran in povezavo pošljite še svojim prijateljem in znancem, ki imajo doma pse ali mačke.

Zaščita na pravem mestu! Krkina "spot-on" rešitev Učinkovito nad

Krka, d. d., Novo mesto, Šmarješka cesta 6, 8501 Novo mesto www.krka.si

2010-12313_FYPRYST_Ad_220x96_SI.indd 1

14.5.2010 14:18:04

Na Vašem kanalu

»Vroče« programsko poletje Poletna shema Televizije Vaš kanal ponuja številne programske osvežitve, ki bodo več kot dober popotnik za zanimivo preživljanje sicer nekoliko lenobnejših počitniških dni. Redna televizijska produkcija bo na male zaslone tako kot doslej pri-

spremljali reportaže z Jurjevanja, Semiške ohceti, Topliške in Kostanjeviške noči ter Rock Otočca. Televizijski zapis slednjega bo na ogled v sklopu mladinske oddaje Brez panike!, že prej pa lahko vsako soboto okoli 21. ure do 2. julija

li 20. ure lahko ogledali posnetek letošnje glasbene prireditve Glas mladih, ki je na črnomaljskem odru še enkrat več združila mlade glasbene talente iz cele Slovenije. Ker se je ubranega petja nabralo za več kot tri ure, bomo posnetek

Kostanjeviška noč

Rock Otočec leta 2005

Glas mladih

našala utrip tukajšnjega življenja. V prihodnjih mesecih se namreč obeta vrsta kulturno-etnoloških in zabavnih prireditev. Tako boste v programu Vašega kanala lahko

spremljate serijo štirih glasbenodokumentarnih filmov o Rock Otočcu, ki je v preteklosti zaznamoval festivalski podij. Zadnjo junijsko in prvo julijsko soboto si boste oko-

predvajali v dveh delih. Julija bodo na svoj račun prišli tudi ljubitelji filmske umetnosti. Rednemu sklopu Nedeljski film, ki izbrane filmske uspešnice ponuja že od začetka

22

Vaš mesečnik

letošnjega leta, se bo pridružila še druga tedenska premiera. Filmske apetite bo tešila tako produkcija razvpitega Hollywooda kot tudi izdelki evropske produkcije. Vsekakor pa vabljeni k vsakodnevnemu spremljanju informativnih vsebin, ki bodo tako kot doslej zvesti sopotnik tukajšnjega dogajanja. Na e-pošti uredniki@tv-nm.si so dobrodošli tudi namigi o zanimivem dogajanju v vašem kraju. Podrobnejši spored lahko preverite na spletni strani www.vaskanal. com.

Tanja Sluga

št. 66, junij 2010


obzornik

ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT NOVO MESTO (enoti: Novo mesto in Krško)

TERAPEVTSKA POMOČ IN SVETOVANJE v primeru partnerskih, družinskih ali osebnih težav, kot so ponavljajoči se konflikti, nasilje, vzgojne težave, alkoholizem, izguba partnerja, depresija, tesnobne motnje, slaba samopodoba, nezadovoljstvo z življenjem ipd. Brezplačni osebni informativni razgovor.

Tel.: 07/30 50 153  Gsm: 041 649 872 • velika izbira materialov za zavese, • razstavni salon, šivalnica zaves ob cesti NM–Metlika. Darja Predovič s.p., Bereča vas 15 a, Suhor

KREATIVNE POČITNIŠKE DELAVNICE OBARVANE S TEMAMI MEDOSEBNIH ODNOSOV V NOVEM MESTU: ƒƒ ZA OTROKE in MLADOSTNIKE ƒƒ ZA STARŠE Z OTROKI IN STARE STARŠE Z VNUKI. Kmalu nova ponudba različnih delavnic in skupin, več na naši spletni strani www.zdi-nm.si ali pa se naročite na »Družinske iskrice«, da boste vedno na tekočem.

Gripovi aktivni tedni bodo potekali: 2010

1. teden . . . . . 28.6 do 3.7. 2010 2. teden . . . . . . 5.7 do 10.7 2010 3. teden . . . . 12.7. do 17.7. 2010 4. teden . . . . 19.7. do 24.7. 2010 5. teden . . . . . . 2.8 do 7.8. 2010 6. teden . . . . . 9.8. do 14.8. 2010

Info: 07/3321133, 031 489 309 ali pišite na info@zdi-nm.si. ZA OSREČUJOČE MEDOSEBNE ODNOSE!

Za vsak teden posebej se lahko prijavite na telefon 041 348 745, kjer lahko dobite vse informacije.

Gradbena dela Vukšinič Franci s. p. • Priprava dvorišča - polaganje tlakovcev, robnikov, kulir plošč • Zidanje škarpe - kamnite betonske • Izkopi in izdelava štern • Obnova kopalnic, polaganje ploščic • Izkopi, nasipi, navozi materiala, utrjevanje • Rigolanje in zemeljska dela v vinogradih, sadovnjakih in gozdovih

Pohitite, šte vilo u dele žen c ev je omejeno! www.tenis-grip.si

TIM-S Robert Lovše s.p. ŠENTRUPERT 69 8232 ŠENTRUPERT TEL:+386 7 30 40 788 MOBI: 031 788 032

Telefon: 041 720 272

www.tims.si

garanc tna

na pol iet

nski reze ile

i ja

info@tims.si

oa r 25 le rv

Biološke čistilne naprave v polietilenskih in betonskih rezervoarjih

Betonski zbiralniki in sistemi za uporabo deževnice

»» Greznice - možnost kasnejše nadgradnje v čistilno napravo »» Preurejenaje obstoječih greznic v malo čistilno napravo »» Hišne vodne postaje in črpalke »» Sistemi za pripravo pitne vode št. 66, junij 2010

Vaš mesečnik

23


intervju

ALOJZIJ KASTELIC:

Pri Trebanjcih je težko priti do pohvale! Redki župani so v tem mandatu dvignili toliko prahu in se zaradi različnih afer toliko pojavljali v medijih kot trebanjski župan Alojzij Kastelic. To moramo najbrž pripisati tudi izjemno dejavni opozicijski skupini, ki skrbno spremlja vsako njegovo potezo. Kastelic se s številnimi ovadbami ne obremenjuje in pravi, da gre Trebnje po pravi poti in da se bo po razvoju približalo Novemu mestu. Čeprav je vsaj ena krajevna skupnost, zanimivo, prav tista, iz katere prihaja tudi Kastelic, s svojim položajem v Trebnjem tako nezadovoljna, da se želijo krajani odcepiti in ustanoviti lastno občino. Zdi se, da bo Mirna vendarle postala občina. Vi ste doma v Krajevni skupnosti Mirna, a so se v zadnjem času pojavile govorice, da imate prijavljeno bivališče v Trebnjem. Sedaj se odpira vprašanje, v kateri občini boste kandidirali za župana … Na teh volitvah bom kandidiral, kje, pa se še nisem odločil. Čakam, da se situacija razčisti in ali bo Mirna postala občina ali ne. 24

Vaš mesečnik

št. 66, junij 2010


Matej R. Škof „„ Kako pa je s stalnim bivališčem? Bivališče imam v mirnski krajevni skupnosti in ga nisem spreminjal. „„ Ste že prešteli, koliko kazenskih ovadb ste dobili v tem mandatu? Bilo je nekaj prijav, veliko zadev ovrženih in vse ostale bodo najbrž tudi.

Župana občin Mokronog-Trebelno in Šentrupert me nimata preveč rada. „„ Kako pa se počutite ob tem, da imate tako močno opozicijsko svetniško skupino, ki vam očitno precej načenja živce? Moram reči, da je bil ta mandat izredno uspešen. Kot župan sem praktično doktoriral pri tako močni opoziciji. Vse te stvari imajo povod v tem, da mi določena skupina nasprotuje. Šli so celo tako daleč, da so šli pred dvema letoma stavit, da bom v dveh mesecih odstopil, da bodo to že 'zrihtali'. Ampak temu ni bilo tako.

tudi takrat. Nekateri jih niso želeli razumeti, nekateri so želeli super garancije za pretekla vlaganja v deponijo. Vse to je bilo v pogodbi, le da je bilo napisano indirektno. S tem načinom se niso strinjali in zato je pogodba tudi pogorela. „„ Pred štirimi leti ste med svoje dolgoročne cilje uvrstili kulturni dom. Ki pa ga v Trebnjem še vedno ni. Kulturni center je eden od projektov, ki nima absolutne prednosti. „„ Zakaj? Zato, ker imamo ta trenutek bolj pereče probleme pri otroškem varstvu. Začenjamo tudi graditi osnovno šolo v Dobrniču in to so ključni projekti, ki smo jih obljubili. Večji del programa, ki sem ga zasnoval na začetku mandata, je izpolnjen. V tem mandatu je bil dograjen zdravstveni dom, dom starejših, pa varstveno-delovni center, tukaj so projekti na cestah, železniški prehod na Mirni, šola v Dolenji Nemški vasi, ki sem jo postavil kot ključni projekt, čeprav na začetku mandata nisem imel kvadratnega metra

Pri tako močni opoziciji sem praktično doktoriral!

„„ Je projekt Centra za ravnanje z odpadki CERO Globoko dokončno propadel? Mislim, da ne. Ta projekt bi lahko imel sicer boljšo popotnico, kot jo ima sedaj. Lanskega avgusta sem imel 19 podpisov, 130 tisoč prebivalcev, vendar je opozicijska skupina trinajstih svetnikov takrat to pogodbo blokirala in na ta način onemogočila, da bi dobili približno 23 milijonov nepovratnih evropskih sredstev, kar se mi zdi velika škoda. Naslednji teden naj bi se sestali z ministrom in te zadeve poskušali razčistiti. Pričakujem, da bomo še naprej vpisani v operativni program Republike Slovenije na tem področju, odpira pa se tudi možnost sodelovanja z Novim mestom. Mislim, da je prostor v Trebnjem izredno dragocen in da država (glede na to, da je v preteklosti v to deponijo tudi sama investirala dobršen del denarja) ne bo le zamahnila z levo roko in jo zaprla.

„„ To so bili torej uspehi vašega mandata, kje pa vam je spodletelo? To še ni vse, projektov je bilo še več. Z nekdanjim ministrom za promet Božičem smo zastavili ambiciozen program državnih projektov, v katerih smo v enem delu tudi sodelovali in moram reči, da smo na tem področju naredili veliko. Konec leta bo promet v Trebnjem čisto drugačen, prebivalci se v nočnih urah ne bodo več budili zaradi težkih kamionov, tako da se bo kakovost življenja v Trebnjem bistveno spremenila in popravila. Pri Trebanjcih je sicer težko priti do kakšne pohvale, ampak v prihodnje se bodo tega mandata spominjali kot izjemno uspešnega.

„„ Pa se ne čutite odgovorni, da v Občinskem svetu niste našli soglasja? Ta projekt je vendarle ključen za dolgoročni razvoj občine. Niti najmanj se ne počutim odgovornega, kajti pri tem projektu je bilo na stotine usklajevanj. Ves čas sem bil na preži in vse zadeve, ki jih danes pripovedujem, sem povedal

„„ Ljudje se ob sedanjih zapletih in napovedanem rušenju romskega vrtca v Hudejah sprašujejo, zakaj ste na občini dovolili, da se ga odpre brez potrebnih dokumentov. Zakaj zanj niste poiskali legalnega objekta? Pojavil se je prostor in možnost ustanovitve tega vrtca. Pobudnik zanj je bil Občinski

št. 66, junij 2010

zemlje in nobenih načrtov, ker je bil v prejšnjem mandatu prednostni projekt šola v Šentrupertu. Vendar ima naša šola že eno leto novo podobo, medtem ko v Šentrupertu še ni dokončana.

svet. Jaz sem takrat opozoril na ta problem, tako da se je Občinski svet zavestno odločil, da gre v ta projekt. Mislim, da s tem ni nič narobe, kajti mi smo to stavbo strokovno obnovili, tako da ni nobene nevarnosti, imamo pa tudi primer mojih predhodnikov, ko je bila osnovna šola v Trebnjem trideset let brez uporabnega dovoljenja. Sedaj smo za večino objektov v romskem naselju v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja in s tem bodo v nekaj mesecih dobili možnost, da svoje objekte prilagodijo skladno s tem dovoljenjem. „„ Nedavno ste kot velik uspeh razglasili donacijo sredstev godbenikom in rokometašem, ampak v vašem predlogu proračuna zanje ni bilo namenjenih nobenih sredstev, dobili so jih šele na pobudo Občinskega sveta. Zakaj jim jih na začetku niste namenili? No, saj svetniki ravno tako spreminjajo proračun in mi ga secirajo v same podrobnosti. Glede na lobiranje sem vedel, da bodo te zadeve v končni verziji proračuna, smo bili pa s sredstvi omejeni. Tukaj je gospodarska kriza, tukaj so socialni problemi in moram reči, da situacija nikjer v državi ni rožnata. Tako da se poskušamo obnašati maksimalno racionalno. Seveda pa je po drugi strani financiranje društev, posebej tistih najpomembnejših, zelo pomembno tudi v krizi. Nič nimam proti rokometašem in godbenikom, celo nasprotno, zelo jih cenim!. V prejšnjem mandatu so bila sredstva zanje pol nižja. Rokometaši in godbeniki so lahko z mojim mandatom izredno zadovoljni. „„ Kako se razumete z županoma občin Šentrupert in Mokronog-Trebelno? Župana me nimata preveč rada, ampak to je razumljivo. Novomeški župan je novonastalima občinama (čeprav so globoko v dolgovih) dal 360 evrov na prebivalca. V Občini Trebnje niso dobili iz tega naslova nič evrov. Tako da najbrž jih to boli. Pohitel sem z delitveno bilanco, posebno prvim delom, in s tem izpogajal dobro pozicijo Občini Trebnje. Sicer pa vse zadeve urejamo v smislu dobrih odnosov, jaz nimam nobene zame-

Nisem se še odločil, kje bom kandidiral! re ne do enega ne do drugega, spoštujem njuno delo in se do njunih rezultatov ne želim opredeljevati, tako kot sta se onadva. Ne želim govoriti o tem, kakšen župan naj bi bil v Mokronogu in Šentrupertu, kajti to je nizka raven komuniciranja in jaz si tega ne bom dovolil. Vaš mesečnik

25

intervju

Tjaša Pureber


intervju

ZVONKO LAH:

Dober župan je težko vodljiv! Zvone Lah je na čelu mirnopeške občine že tretji mandat. Pravi, da je prihodnost kraja jasna: »Mirna Peč bo ena najbogatejših slovenskih občin po prihodku na prebivalca.« A da bi se te napovedi uresničile, bo potrebno še veliko dela. Lah vse upe polaga v logistični center in novo življenje, ki naj bi ga občina zaživela po izgradnji avtoceste. Zagotavlja, da so na ta trenutek s projekti pripravljeni, čas pa bo pokazal, ali se bo to res zgodilo. Pred dvema letoma je Lah postal tudi poslanec. Čeprav je pred časom dejal, da mu je županovanje bližje kot poslanska funkcija, danes pravi, da »če hočeš biti ljudski župan, je to zelo zahtevno delo.« Se ga bo poskušal lotiti še enkrat? Tjaša Pureber arhiv občine „„ Eden izmed najbolj ključnih projektov v vaši občini je šola, ki se jo trudite zgraditi že zelo dolgo. Sredstev ni, za gradnjo naj bi se zadolžili za milijon osemsto tisoč evrov. Kako bo to vplivalo na finančno stabilnost občine? Do sedaj nismo nič zadolženi ravno zato, ker smo čakali ta projekt. Mislim, da ta zadolženost ne bo toliko vplivala na delo občine, ker računamo, da bomo z določenimi projekti v prihodnje dobili večje prilive v prora-

26

Vaš mesečnik

Lastni vodni vir je večja pridobitev kot priključek na avtocesto! čun. Imamo namreč dve stanovanjski coni, ki sta v pripravi, in industrijsko gospodarsko cono, zato računamo, da bomo s komunalnimi prispevki v prihodnosti nadomestili ta kredit. „„ Kdaj bodo občani torej videli premike pri gradnji šole? Ravno danes smo na upravni enoti vložili vlogo za gradbeno dovoljenje, pridobili smo zemljišča, projekt je pripravljen skladno z zakoni. Trajalo je dolgo, občina je porabila že milijon evrov za nakup zemljišč in pripravo projekta, zato se moramo zadolžiti samo za šolo. To ne gradimo za nekaj let, šola bo najmanj za trideset let in če bo imela občina

petnajst let kredit, mislim, da je to upravičeno. Seveda pa država ne zagotavlja denarja, ki bi ga po zakonu morala. Država je namreč dolžna dati nekaj čez pet milijonov evrov, sedaj nam zagotavlja le dva milijona in pol. Če bi zagotovila vseh pet, bi bila investicija skupaj z našimi sredstvi in s kreditom pokrita. „„ Boste morali zato kaj spremeniti načrte? Morda bomo gradili stopenjsko, torej samo vrtec in osnovno šolo brez športne dvorane, ki bi jo zgradili v drugi fazi. Sedaj so gradbene cene tako nizke, da bi bila res velika škoda, če se ne bi lotili gradnje, ker lahko prišt. 66, junij 2010


„„ Omenili ste industrijsko cono; že dolgo časa jo pripravljate. Kdaj bo viden napredek? Trenutno se v sklopu izgradnje avtoceste izravnava teren in računamo, da bodo investitorji v prihodnjem letu ali pa že jeseni pričeli graditi. Je pa ta recesija gotovo poslabšala možnosti financiranja, a so investi-

Politika se županov boji! torji vseeno odločeni, da gredo naprej in da začnejo z gradnjo infrastrukture in objektov. Brez avtoceste, priključka in državne ceste proti Mirni Peči pa tudi cona ni mogla začeti funkcionirati. „„ Dolenjci avtocesto resnično čakamo že predolgo. Imate kakšna zagotovila, da bo mirnopeški del res odprt konec septembra? Zagotavljajo nam, da imajo izvajalci rok konec avgusta, tako da pričakujem otvoritev te ceste v začetku septembra, s tem da naj

polno paro. Kar se tiče priključevanja na H1, pa naj bi bilo končano do konca novembra, ker morajo promet najprej preusmeriti na avtocesto, zapreti ta del, porušiti mostove in potem naj bi bil priključek narejen. „„ Če potegnete črto pod mandat, kateri so bili vaši največji uspehi? Največji uspeh je pridobitev lastnega vira pitne vode, kar se je pokazalo pri nedavnem defektu iz smeri Novega mesta, ko so štiri vasi praktično en teden ostale brez vode. Če ne bi imeli lastnega vira, pa bi bilo brez vode tri četrt občine. Mislim, da je to zelo velik dosežek, dobili smo eno najboljših vod na tem območju. Najslabši vir je Jezero, za katerega se bo gradilo vodarno za filtriranje vode. To bo podražilo ceno vode. „„ Pa občani zaradi te podražitve ne bodo slabe volje? Ne. Če bi ostali na novomeškem vodovodu, bi priprava vode prek vodarne in investicij, ki bi jih morali financirati, Mirno Peč stala več, kot pa sta stala lastni vir in oskrba. „„ Podražitve vode torej ne bo? Ne. Cene smo sicer nekaj dvignili, vendar ker še nismo obratovali eno leto z lastnim virom, nismo mogli narediti izračuna stroškov. Tako da računam, da se voda ne bo

„„ Kaj pa je po vašem mnenju neuspeh vašega mandata? Imeli smo nekaj načrtov, ki so padli v vodo, ampak predvsem zaradi osebnih interesov ali pa nagajanj pri pridobitvi zemljišč, na kar pač nismo računali. To je stadion v Mirni Peči, za katerega smo gradbeno dovoljenje vložili že pred kar nekaj leti. Pokazalo se je, da denacionalizacijski postopek še vedno traja in naša vloga na upravni enoti stoji že več let. Tudi zbirno-reciklažni center je projekt starejšega datuma. Želeli smo ga v obrtni coni. Žal nismo mogli dobiti zemljišč za izgradnjo ceste, ki je prvi pogoj za center. Ta bi bistveno pripomogel k temu, da ne

Nekateri imajo zemljišča, ki jih hočejo unovčiti! bi bilo črnih odlagališč. Tu smo spet imeli težave zaradi lastnikov in zanimivo je, da so pobudniki proti tem projektom isti kot za stadion. „„ Mislite, da gre tukaj torej za politično ozadje? Mislim, da gre bolj za osebne interese, ker imajo nekateri zemljišča, ki jih hočejo unovčiti, žal pa ta zemljišča niso na pravem mestu, zato želijo, da se vse javne investicije gradi na njihovih zemljiščih, da bi občino izsilili za čim večjo kupnino. Dars je moral pri nas kar nekaj ljudi razlastiti za priključno cesto. Ampak zopet lastnika, ki nam je nagajal pri stadionu in obrtni coni. „„ Boste kandidirali za nov županski mandat? Bom, kajti izpeljati moramo še projekt Hmeljčarskega hrama, pa tudi z izvajalci avtoceste imamo pogodbe, da se po izgradnji sanira vse lokalne ceste. Ne bi bilo pošteno, da bi se umaknil, preden se to uredi. Tu je tudi osnovna šola.

bi bil priključek na H1 z avtoceste zgrajen kasneje. Priključno cesto gradijo s polno paro. Izvajalec Vegrad, ki gradi pokrit vkop, je imel finančne težave, ker ni mogel dobiti materialov zaradi plačil. Sedaj naj bi bilo to urejeno, Cestno podjetje Novo mesto, ki gradi preostali del, pa nima težav in gradi s št. 66, junij 2010

podražila. To, da smo dobili vodo, je bil največji uspeh. Ljudje se tega ne zavedajo, ker vedo le, da je iz pipe tekla voda prej in teče sedaj. Skozi leta se bo pokazalo, kakšna pridobitev je ta lastni vir. Mislim, da je to celo večja pridobitev kot priključek na avtocesto.

„„ Vas ne skrbi, da bi v parlamentu sprejeli zakon o nezdružljivosti vaših funkcij, torej poslanske in županske? Verjetno gre zakon o integriteti v smer nezdružljivosti funkcije, vendar kolegi poslanci, ki niso župani, pravijo, da bi bil parlament osiromašen, če v njem ne bi bilo županov, saj ogromno projektov sloni na občinah. Župani poznajo vse težave in postopke ter tako bistveno pripomorejo k boljšemu delu državnega zbora. Seveda pa se politika županov boji, kajti tisti, ki je dober, je težko vodljiv. Tisti, ki je vodljiv, pa tudi ni dolgo župan.

Vaš mesečnik

27

intervju

hranimo dvajset do trideset odstotkov glede na cene, ki so bile pred dvema letoma.


Nova oddaja na Vašem kanalu »Pravi ključi« S podnaslovom oddaje »Kako poiskati pravi ključ za izhod iz osebne in poslovne krize…« je v programu Vaš kanal in v omrežju regionalnih televizij Slovenije, prvo junijsko sredo zvečer, odmevala prva oddaja iz serije oddaj »Pravi ključi.« Zakaj odmevala? Predvsem zato, ker so v studio Vašega kanala še dobri dve uri po oddaji zvonili kar trije odprti telefoni, na katere so odgovarjali vsi, ki so bili gostje v oddaji. In tudi zato, ker kot odziv nanjo še danes prejemamo vaša menja in predloge za sodelovanje v oddaji. Iz množice prispelih odzivov, objavljamo dva. Spoštovani! Odlična oddaja. Hvala vam. Da ti misliti. Zelo. Še več takih oddaj, pa bomo morda tudi mi naredili preklop v svojih glavah. Jaz sem ga že. Sinoči. Saj na tak način nisem nikoli razmišljala. Celo noč nisem spala… Danes grem v knjižnico…… Res spodbudno. Hvala… Marija Štembergar iz Krškega

TELEVIZIJA

V oddaji, ki je nastala v sodelovanju z izobraževalnim Video centrom iz Ljubljane, je voditeljica Irena Vide gostila izjemne predavatelje s področja osebne rasti, motiviranja, timskega dela, komuniciranja in številnih drugih izjemno zanimivih programov za dosego uspeha, ki so ga na ta način dosegli tudi sami in preverjeno delujejo tudi v kriznih časih. Na sliki, z leve proti desni: Franjo Radikovič iz Kranja, ki mu je uspelo narediti tako osebni kot poslovni preboj in je danes uspešen podjetnik ter izjemen predavatelj, Franci Bogovič, uspešen politik, ki deluje kot odličen gospodarstvenik, sicer pa župan občine Krško in poslanec v DZ RS, Aleksander Pokovec iz Ljubljane, vrhunski predavatelj in nosilec vrste programov, ki preverjeno delujejo za 28

Vaš mesečnik

izhod iz osebne in poslovne krize ter Irena Deželak iz Domžal, uspešna podjetnica in izjemna predavateljica, med drugim tudi dobitnica prestižne nagrade TOP 10 PREDAVATELJ leta 2006 in 2007 v Sloveniji. Oddajo Pravi ključi si še vedno lahko ogledate tudi na spletni strani www.vaskanal.com in www.videocenter.si, kjer se lahko tudi prijavite v izbor za brezplačne delavnice za »tehnike reševanje problemov in od idej k dejanjem«. Informacije lahko prejmete tudi na tel št. 01/500 41 44 ali 07 393 08 62, lahko pa nam še vedno pišete na naš naslov: uredniki@tv-nm.si, z naslovom za oddajo »Pravi ključi«.

Spoštovani! Odlična oddaja, odlična tema, vse pohvale...!!! Govorili ste o načinu razmišljanja, ki te kar dvigne. Vsekakor se strinjam, da se je potrebno vreči ven iz svojih okvirov, saj te edino to lahko dvigne ven iz vsakdana in ti da zagon zapolnejše življeneje. Ali ne bi vsi radi maksimalno prispevali na tem svetu za osrečitev ljudi okrog nas in za svojo izpolnitev...? No če ne vsi, sem jaz prav gotovo med njimi. Oddajo in razmišljanje na tak način priporočam vsem okrog sebe!... Lepo pozdravljeni, Erika Kobal iz Kranja

št. 66, junij 2010


Pionirjev duh še živi!

BACHOVE KAPLJICE ZA VAŠE ZDRAVJE

Štiri mesece po ustanovitvi Društva Pionir se zapisani naslov, » Pionirjev duh še živi« udejanja tudi v praksi. Društvo ima iz dneva v dan več članov, zastavljene aktivnosti so v polnem teku. Naj spomnimo, da je enajstega februarja letos, štiriindvajset članov nekoč zaposlenih v bivšem gradbenem velikanu, novomeškem podjetju Pionir z ustanovitvijo Društva Pionir, v praksi udejanjili vrsto let tlečo željo. Prvi predsednik je postal Franci Berlan. Včlanite se tudi vi! Če želite postati član oziroma članica Društva Pionir, izpolnite pristopno izjavo in jo pošljite na naslov: DRUŠTVO PIONIR, Podbevškova ulica 15, 8000 NOVO MESTO

PRISTOPNA IZJAVA Ime in priimek

EMŠO

Stalno prebivališče

Državljanstvo

Datum in kraj

Lastoročni podpis

Izjavljam, da želim postati član DRUŠTVA PIONIR, da sprejemam Statut in da bom po obvestilu o sklepu Upravnega odbora o sprejemu v društvo poravnal vsakoletno članarino v višini, ki bo določena za posamezno leto. Izpolnjeval bom tudi druge članske obveznosti, ki izhajajo iz Statuta in bodo opredeljene v sklepih organov društva. Istočasno izjavljam, da po sprejemu v članstvo društva dovoljujem organom in funkcionarjem društva voditi evidenco, uporabljati in obdelovati moje osebne podatke, navedene v tej pristopni izjavi, za potrebe delovanja društva.

Adecco H.R. d.o.o., PE Novo mesto Kandijska 51, 8000 Novo mesto GSM 041 645 444

ZAPOSLITEV DOBI VODJA KLAVNICE( M/Ž) (okolica Novega mesta) Na delovnem mestu se zahtevajo izkušnje iz področja mesarstva.

VILIČARIST (M/Ž) (okolica Trebnjega) Iščemo kandidata z izpitom za viličarja, 2 letnimi izkušnjami na področju skladiščenja materiala in lastnim prevoznim sredstvom.

CNC OPERATER( M/Ž) (Novo mesto) Zadolženi boste za nastavitve in programiranje CNC strojev, zahteva se izobrazba za strojnega ali elektro tehnika.

SAMOSTOJNI KNJIGOVODJA (M/Ž) (okolica Novega mesta) Zadolženi boste za vodenje glavne knjige ter materialno knjigovodstvo.

www.adecco.si

Z NAMI JE ISKANJE SLUŽBE LAŽJE IN HITREJŠE.

Ste utrujeni, brezvoljni, depresivni, razočarani? Vas pogosto obiščejo slabe misli, zle slutnje, dvomi? Imate težave z zdravjem, pa nikakor ne najdete prave rešitve, izhoda iz začaranega kroga ponavljajočih se težav? Velika večina teh neljubih stanj izhaja iz naših negativnih čustev, iz negativne čustvene naravnanosti. Ta so lahko sveža, pogosto pa se v nas kopičijo že dolga leta, največkrat nas spremljajo celo iz rosnih let. Ko uspemo ta stanja preobraziti, jih transformirati, preprosto zapremo pot številnim bolezenskim stanjem, mnoge trdovratne težave počasi izzvenijo ali pa se vsaj občutno zmanjšajo. »Bachove kapljice« so preprosto, a nadvse učinkovito sredstvo, s pomočjo katerega si povrnete zaupanje vase, se znebite strahov in številnih zavor, ki vas ovirajo pri vsakodnevnem delovanju. V svojem bistvu so to cvetne esence, narejene iz cvetov določenih rastlin s pomočjo sončne svetlobe in studenčnice. So preprost, naraven, blag in varen pripravek, v katerem je skoncentrirana zdravilna, vitalna moč rastlin. So blagega okusa, povsem neškodljive, ne moremo jih predozirati, ne povzročajo odvisnosti in nimajo nikakršnih stranskih učinkov. Če želite o cvetnih esencah, zdravljenju z njimi in njihovih učinkih ter izkušnjah izvedeti kaj več in se osebno prepričati o njihovih številnih pozitivnih učinkih, lahko pokličete na tel. št. 041 22 66 04 ter se dogovorite za osebno svetovanje.

Sliki sta simbolični.

VELIKO ZA MALO DENARJA! 6.990 ¢

Avto Triglav d.o.o., Dunajska 122, 1000 Ljubljana

7.990 ¢ Grande Punto Actual

1.1 8v

KLIMATSKA NAPRAVA, ABS Z EBD, 4 VARNOSTNE BLAZINE, EL. POMIK PREDNJIH STEKEL, DALJINSKO ZAKLEPANJE, DELJIVA ZADNJA KLOP

KLIMATSKA NAPRAVA, ABS Z EBD, 2 VARNOSTNI BLAZINI, SERVO VOLAN, EL. POMIK PREDNJIH STEKEL, NASTAVLJIV VOLAN

Poraba goriva: 5,7 l/100 km, Emisije CO2: 135 g/km

Poraba goriva: 5,0 l/100 km, Emisije CO2: 119 g/km

AVTOHIŠA ADRIA

vaš prijatelj na cesti

št. 66, junij 2010

PANDA CULT

3 vrata, 1.2 8v

Podbevškova 13, Nm telefon (07) 39 35 403

Podbevškova 13, Novo mesto, Tel.: 07 39 35 403

www.fiat.si

Vaš mesečnik

29


Eno leto je minilo od ustanovitve gibanja Slovenska pot Novo mesto, katerega ustanovitelj in predsednik je Igor Perhaj, podžupan MO Novo mesto in direktor Gasilsko-reševalnega centra. Negotova je bila njegova politična pot po izstopu iz Socialnih demokratov, vendar se je zahvaljujoč izkušnjam in priljubljenosti med ljudmi ohranil na političnem prizorišču. S svojo ekipo bo zagotovo resna alternativa obstoječim političnim strukturam na jesenskih lokalnih volitvah. „„Kako ocenjujete dosedanje delo gibanja Slovenska pot? Gibanje Slovenska pot Novo mesto temelji na treh dejavnikih - na ljudeh, na dejanjih in na spremembah. Zavedamo se, da je za uspešnost našega gibanja poglavitnega pomena, da združimo voljo, energijo, znanje ter izkušnje vseh občank in občanov novomeške občine. Enoletno delo gibanja je pokazalo, da smo se s somišljeniki odločili pravilno. Slovenska pot je takoj po ustanovitvi začela aktivno in z vso vnemo realizirati svoja programska izhodišča, ki temeljijo na spoštovanju etičnih in moralnih načel poštenosti in pravičnosti.

naročena objava

„„Mnoge ste presenetili z izstopom iz vladajočih Socialnih demokratov, in to prav v trenutku, ko vodijo državo. Mogoče sem s to potezo res marsikoga presenetil, kajti v navadi je, da politiki menjajo barve takrat, ko v lastnih vrstah ne vidijo več koristi ali nadaljnjega političnega vzpona. S kolegom Ivančićem sva zapustila SD na vrhuncu njene strankarske moči, zato imam glede tega čisto vest. Odšel sem zato, ker v njej nisem več prepoznal tistega pravega

30

Vaš mesečnik

„„S svojim županskim kandidatom? Tako je; osebno bom prevzel to vlogo, kajti zavedam se, da moramo občankam in občanom ponuditi kompletno ekipo z županskim kandidatom na čelu. V tej vlogi sem se pojavil že pred osmimi leti, na začetku moje politične poti, takrat sicer bolj po sili razmer in direktivi kot po lastni želji. Od takrat do danes pa se je marsikaj spremenilo, postal sem zrela politična osebnost, z izkušnjami vodenja zavoda in podžupanovanja v tem mandatu. Še posebno pa so dragocene izkušnje delovanja v društvih, kjer spoznavam težave, s katerimi se srečujejo pri svojem delovanju. Zanimiva je opazka v enem izmed lokalnih časopisov o povezavi folklore, nogometa in gasilstva v Novem mestu. Res je, prisoten sem v vseh treh, v gasilstvu poklicno, v folklori in nogometu prostovoljno in v prostem času, predvsem na željo vseh tistih, ki mi zaupajo in ki jim ni vseeno, kdo jih vodi.

Postali smo gibanje, katerega članstvo se je iz dneva v dan večalo in se še povečuje. Med nami ni medgeneracijskih razlik, združujemo članice in člane različnih narodnosti, generacij, vseh vrst izobrazbenih profilov, tako da zajemamo zelo širok spekter lokalne populacije. Še posebno pa imamo odlične odnose s civilno družbo, kar dokazuje tudi koordinacija in vodenje minule vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Glavna akterja in nosilca akcije Davor Bilić in Matjaž Grum namreč izhajata iz vrst Slovenske poti.

mo na jesenske lokalne volitve kot samostojna lista, v sodelovanju s Slovensko unijo dr. Vlada Dimovskega, bivšega ministra za delo, družino in socialne zadeve. Sestavljamo kakovostno ekipo, znanja in izkušenj nam ne manjka, zato imamo odgovore na številna vprašanja in težave, ki tarejo novomeško občino. Predvsem pa želimo razvojno kolo pognati hitreje, kajti vse se odvija prepočasi in preveč togo.

socialnodemokratskega naboja in okolja, kateremu sem in kateremu bi lahko še pripadal. „„Kako to, da niste hkrati izstopili tudi iz koalicije in s funkcije podžupana? Res je, z Ivančićem sva tvorila županovo koalicijo kot člana SD, zato sva mu po izstopu takoj ponudila izstop iz koalicije, osebno pa sem ponudil tudi odstop z mesta podžupana. Župan tega ni sprejel in stanje je ostalo nespremenjeno. „„Ali vam nasprotniki župana Muhiča ne očitajo ravno tega? Seveda, očitki letijo, vsak ima lahko lastno mnenje, opozicija pa še posebej. Osebno ne vidim v podžupanovanju ničesar takega, kar bi bilo lahko sporno. Delo sem in opravljam korektno, si prizadevam

odigrati vlogo v pristojnosti pooblastil in zadolžitev, ki mi jih dodeljuje župan. Osebno menim, da so premajhne, da je vloga podžupana premalo izkoriščena, preveč protokolarna. Žal, taka je odločitev župana, on je tisti, ki odloča o izkoriščenosti svojega kadrovskega potenciala. Res pa je, da v vlogi podžupana pridobivam neprecenljive izkušnje, znanje in informacije o življenju in vodenju tako velikega sistema, kot je občina. In to je pravzaprav poglavitni razlog, zaradi katerega se omenjeni funkciji nisem odrekel. Torej lahko pričakujemo Slovensko pot na jesenskih lokalnih volitvah? Enotna odločitev vseh članic in članov Slovenske poti je, da gre-

„„S kakšnim programom se boste predstavili volivkam in volivcem na jesenskih volitvah? Programska izhodišča so znana, zadeve je potrebno samo še konkretizirati in realno ovrednotiti. Vsekakor pa bom začel s »formulo 7+7«, kakor sem poimenoval zbir takojšnjih kratkoročnih ukrepov, ki so nastali na osnovi temeljite finančne in vsebinske analize stanja v občini in so nujno potrebni za pričetek sprememb in novega načina dela. Hkrati je Novemu mestu potrebno vrniti »dušo« in vsebino, ki mu ga lahko dajo le številna društva in civilna združenja, v katerih prevladujeta ljubiteljska dejavnost in želja po duhovnem razvoju. In prav zato je SLOVENSKA POT za občanke in občane novomeške občine POT MOŽNOSTI! št. 66, junij 2010


50.000 enot muzejskega gradiva, 30.000 muzejskih predmetov, na stotine razstav, eno najpomembnejših prazgodovinskih najdišč v jugovzhodni Evropi – vse to zaznamuje 60 let delovanja Dolenjskega muzeja, ki je bil ustanovljen 1. junija 1950. 23. junija si boste dokumentarno-igrani film Arheološka podba Dolenjske lahko ogledali tudi na Vašem kanalu. Pred tem, malo pred 20. uro, bodo v studiu Vašega kanala predstavniki muzeja in soustvarjalci filma v pogovoru približali proces nastajanja filma. Vabljeni k ogledu 23. junija ob 19.50. V Dolenjskem muzeju so ob 60-letnici delovanja izdali zbornik 60 let Dolenjskega muzeja, ki opisuje dejavnosti in dosežke muzeja v zadnjih desetih letih. Pripravili so tudi razstavo o založniški dejavnosti med letoma 1950 in 2010. Dogodek, na katerem je bila slavnostna govornica ministrica za kulturo

Majda Širca, so slovesno obeležili 1. junija s premierno predstavitvijo dokumentarno igranega filma Arheološka podoba Dolenjske. 25 minutni film v režiji Jadrana Sterleta zaokrožuje trilogijo o predstavitvi dolenjske arheološke dediščine, ki jo je pred desetletjem napovedala obnova prostorov za novo stal-

Uspešno zaključen 2. Festival posavskih nevladnih organizacij

no razstavo Arheološka podoba Dolenjske. Slednjo so odprli pred dvema letoma, omenjeno trilogijo

Robert Trlep s.p.

pa dopolnili še z letošnjo izdajo obsežnega kataloga. Dolenjski muzej slovi prav po svoji arheološki zbirki, ki velja za svojevrstno dragocenost tako doma kot tudi v tujini. Oddelek arheologije sicer hrani gradivo od mlajše kamene dobe do zgodnjega srednjega veka, pri čemer glavnino predstavljajo najdbe pozne bronaste, starejše železne in mlajše železne dobe. A jubilejno leto ne bo zaznamovala samo arheologija. Že v prihodnjih mesecih vodstvo muzeja napoveduje razstavo, ki so jo s skupino Irwin pripravili ob 90-letnici novomeške pomladi in razstavo ob 100-letnici rojstva pomembnega Novomeščana, enega izmed ustanoviteljev muzeja ter ustanovitelja družbe Krka Borisa Andrijaniča. Načrtovani so tudi projekti, povezani s strategijo razvoja muzeja, kot so dokončanje enotne dokumentacije in digitalizacija muzejskih predmetov in preostalega muzejskega gradiva ter priprava stalne razstave o zgodovini Novega mesta in Dolenjske od zgodnjega srednjega veka naprej. M.M, T.S.

Sela 29, Dolenjske Toplice

Tel.: 07 30 65 843 Gsm: 041 229 074

Robert Trlep s.p., Sela 29, Dolenjske Toplice • strelovodi • domofoni najem • strelovodi • videofoni • novogradnje • računalniška • novogradnje • domofoni dvižnih • dvižne • dvižne rampe rampe • omrežja računalniška omrežja ploščadi • videofoni Tel.: 07 30 65 843, GSM: 041 229 074 nevladnih

Od 3. do 5. junija je v Posavju potekal že drugi festival organizacij, ki ga je priredila Lokalna razvojna fundacija Posavja v sklopu projekta PRSTaN – Posavska regionalna stična točka za nevladne organizacije. Festival smo pričeli z delavnico o prenosu javnih nalog v izvajanje NVO na področju zdravja, nadaljevali z okroglo mizo

Tržiška 10, Novo mesto, tel.: 07/33 72 420

Del. čas: od pon. do pet. od 07. do 19. ure, sob. od 08. do 12. ure

P.E. na Podbevškovi (Mercator center), gsm: 040 234 691

Del. čas: od pon. do pet. od 08. do 20. ure, sob. od 08. do 14. ure

P.E. Trebnje (Mercator center)

Stari trg 48, gsm: 040/323 846 Del. čas: od pon. do pet. od 8. do 20. ure, sobota: od 8. do 14. ure

KOVINSKE OGRAJE

naročena objava

Največja in najugodnejša ponudba kovinskih ograj v Sloveniji. Prepričajte se!

o Kodeksu dobrih praks vključevanja civilne družbe v procese odločanja, zaključili pa v soboto s predstavitvijo organizacij na stojnicah v Brežicah, Krškem in Sevnici ter okroglo mizo o sodelovanju občin in nevladnih organizacij. Poleg predstavitev na stojnicah so se nam organizacije predstavile tudi s svojim kulturnim programom, skupno se je na festivalu predstavilo 40 organizacij iz občin Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeče in Sevnica.

Andreja Pavlin, vodja projekta PRSTaN, www.prstan.eu

št. 66, junij 2010

DRSNA VRATA, DVOKRILNA VRATA, OGRAJNI PANELI 34 VZORCEV POLNIL, VSE BARVE IZ RAL LESTVICE. IŠČEMO MONTAŽERJE IN PRODAJALCE! CONECT d.o.o., Efenkova 61, VELENJE, GSM 031 630 545; Tel: 03 898 57 70; E-mail. Conect @siol.net, WWW.OGRAJE-VRATA-AW.SI Vaš mesečnik

31

obzornik

60 let Dolenjskega muzeja


intervju

BOJAN KEKEC

Kandidat za župana Mestne občine Novo mesto „„Koliko časa je v vas zorela misel, da bi kandidirali za župana Mestne občine Novo mesto in kaj je bilo odločilno, da ste zamisel udejanili v praksi? Takšno odločitev sem sprejel po temeljitem razmisleku, pred približno pol leta. Ključna pri tem je bila podpora nekaterih vplivnih ljudi iz politike, družbenega življenja in tudi gospodarstva, ki so menili, da Novo mesto potrebuje preboj z novimi razvojnimi projekti in nov veter z neobremenjenimi ter strokovnimi ljudmi. Seveda pred tako odločitvijo oceniš lastne sposobnosti in tudi možnosti za uspeh. Zelo pomembna je bila tudi podpora družine.

„„Ob napovedi kandidature 19. aprila ste dejali, da bo vaš volilni program povezovalen. Kdaj boste predstavili ekipo in program? Na tiskovni konferenci sem predstavil pet osnovnih izhodišč za pripravo programa, ki ga v teh dneh dokončujemo. Računam, da bomo program predstavili še pred dopusti oz. pred poletjem. „„Ali bo v vaši ekipi prostora tudi za nestrankarske ljudi različnih strokovnih profilov? Če je odgovor da, nam lahko zaupate kakšno ime? Na tiskovni konferenci sem poudaril tudi to, da nikogar vnaprej ne izključujem. Možno je sodelovanje z vsemi, ki so pripravljeni strokovno delati in imajo podobno vizijo razvoja MO Novo mesto, ne glede na politično prepričanje. Izbira bo temeljila le na strokovnih referencah in medsebojnem zaupanju. Govoriti o imenih je še prezgodaj, marsikdo se v tej fazi tudi ne želi javno izpostaviti. „„Kandidirate na listi SDS - ste se v tem tre-

nutku že dogovorili z ostalimi političnimi strankami glede vaše podpore? Nekaj pogovorov smo seveda imeli, vendar mislim, da bo do povezovanja prišlo po prvem krogu županskih volitev. V preteklosti se je pokazalo, da je število svetniških mest povezano tudi s tem ali stranka nastopa s svojim kandidatom za župana. Po drugi strani pa se je težko povezovati preden stranke predstavitvijo svoje programe. Takšna predhodna povezovanja se lahko bolj ideološka, kar za lokalno raven ni

32

Vaš mesečnik

dobra rešitev. Po drugi strani gre lahko tudi za razna kadrovska pogojevanja, ki ne doprinesejo k dvigu kakovosti ekipe.

„„Kot je še neuradno slišati naj bi se za žu-

panski stol na Rotovžu v Novem mestu na jesenskih lokalnih volitvah potegovalo največ kandidatov doslej. Katere so vaše prednosti pred ostalimi? Ena od bistvenih je po mojem mnenju ta, da nisem obremenjen z aktualno lokalno politiko in vključen v neformalne povezave ljudi, ki v ozadju že več let vodijo občino. V občinskem svetu zaključujem svoj prvi mandat. Poleg tega imam izkušnje z vodenjem gospodarske družbe, z okoljskimi projekti, opravljam pa tudi funkcijo državnega svetnika, kjer sem si pridobil pomembne stike, ki so pri razvojnih projektih še posebej pomembni. Ne nazadnje, tega ne skrivam, sem član Slovenske demokratske stranke že 15 let. Stranka je v porastu, tako da lahko pričakujem, da imamo dobre možnosti na volitvah, čeprav je seveda jasno, da pri županskih

volitvah strankarska pripadnost ne igra odločilne vloge.

„„V iztekajočem se mandatu sedanjega župana Alojzija Muhiča ste, kot ste že omenili, član občinskega sveta. Čeprav v županovi koaliciji, ste nekajkrat glasno izrazili nezadovoljstvo z delovanjem mestnega sveta. Kaj vas je najbolj motilo pri delu sveta v teh štirih letih? Kot sem že večkrat povedal, ključnega preboja, ki bi Novo mesto postavilo ob bok ostalim uspešnim mestnim občinam, ni bilo. Ta mandat ni bistveno odstopal od predhodnih, ko vemo, da v Novem mestu volivci še nobenemu županu niso zaupali dva mandata. Do župana smo bili vseskozi korektni in velikokrat tudi kritični. Vendar smo to povedali njemu in ne medijem. Nismo pa zato odhajali iz koalicije in sklicevali tiskovnih konferenc. Poskušali smo mu pomagati. „„Večkrat ste javno izrazili dvom v točnost

podatkov glede stanja občinskega proračuna oziroma stanja občinskih financ. Je vaša ekipa št. 66, junij 2010


Po končani osnovni šoli v Novem mestu se je vpisal na srednjo elektrotehnično šolo v Krškem, ki jo je leta 1984 končal. Po odsluženem vojaškem roku se je leta 1986 zaposlil v tekstilni tovarni Novoteks, kjer je opravil tudi pripravništvo. V tem obdobju je pridobil znanje in izkušnje s področja uporabne elektrotehnike, kar mu je pomagalo pri nadaljnjem študiju in razvoju. Leta 1988 se je vpisal na Fakulteto za elektrotehniko v Mariboru in sicer na višješolski študij elektronike ob delu. Leto kasneje se je zaposlil v Komunali Novo mesto, ki je takrat začela z razvojem procesnega vodenja in avtomatizacije vodovodnih sistemov. Projekt, za katerega je bil zadolžen, je uspešno izpeljal in ga vseskozi razvijal naprej. Leta 1994 je diplomiral in si pridobil naziv inženir elektronike. Po uspešnem delu na področju avtomatizacije in procesnega vodenja, je leta 1994 na Komunali prevzel vodenje sektorja vodooskrba. Želja po novih znanjih ga je vodila do vpisa na drugostopenjski študij elektronike, kjer je z odlično oceno diplomiral leta 1999. V letih 1997-2001 je poleg vodenja sektorja vodooskrbe kot tehnični direktor vodil celotne tehnične službe na Komunali. Za dosežke na področju avtomatizacije vodovodov mu je Mestna občina Novo mesto leta 2003 podelila Občinsko nagrado za raziskovalno delo in inovacije. Nekaj let je predaval tudi na Višji komunalni šoli v Novem mestu, letos pa zaključuje magisterij s področja energetike. Opravlja še funkciji državnega svetnika v DS RS in občinskega svetnika v MO Novo mesto. Je tudi član glavnega izvršilnega odbora SDS na državnem nivoju. Glede zasebnega življenja lahko povemo, da je poročen in oče treh otrok. Večino prostega časa, ki pa ga je vedno premalo, posveti prav njim. št. 66, junij 2010

dokončala analizo stanja javnih financ v MO Novo mesto in kaj ste ugotovili? Javne finance niso samo proračun. So tudi pomembna javna podjetja v lasti občine. In teh poročil svetniki nismo dobivali na klop, čeprav so se ta podjetja pomembno preoblikovala. Pojavlja se še nekaj odprtih vprašanj pri analizi javnih financ, ki bo predstavljena skupaj s programom. Vemo, da so vsi ključni projekti vezani na financiranje, zato želim imeti realno sliko trenutnega stanja, ki bo pokazala, kaj lahko v naslednjem mandatu naredimo.

„„Zelo dejavni ste na področju varovanja oko-

lja – zavzemate se za trajnostni razvoj okolja. Bo okoljska problematika tista ključna točka programa, s katero boste poskušali prepričati volivce na terenu? Okoljski projekti so ena ključnih točk mojega programa, saj delam na njih že vrsto let. Le zdravo okolje nam zagotavlja visoko kakovost bivanja, dobro urejena infrastruktura, pa je bistvena za razvoj gospodarstva, turizma, obrti itd. Obenem pa je to tudi priložnost za razvoj okoljskih tehnologij, ki prinašajo nova znanja in nova delovna mesta.

„„Kaj vas v Novem mestu najbolj moti in bo-

ste, če vam volivci dodelijo mandat, poskušali najprej spremeniti? Novo mesto mora dobiti bolj prepoznavno vlogo gospodarskega, kulturnega, izobraževalnega in upravnega središča bodoče regije. Pomembno je, da Novo mesto dobi javno univerzo, da se z novimi vsebinami oživi mestno jedro, da čim prej zaključimo pomembne okoljske projekte in se ustvarijo dobri pogoji za podjetništvo, obrt ter turizem. Mesto in podeželje se morata razvijati usklajeno, poskrbeti je potrebno za vse generacije, dati poudarek kulturnemu življenju v mestu, v vse to pa vključiti tudi različne interesne skupine in nevladne organizacije. Predvsem pa je potrebno povečati učinkovitost, kakovost in nadzor povsod tam, kjer gre za javni oz. občinski denar. To lahko naredimo le, če vodenje prevzame mlada, strokovna in neobremenjena ekipa.

„„Glede na to, da prihajate iz gospodarstva –

uspešno vodite javno podjetje Komunala – ali boste pri vodenju občine udejanjali formulo vodenja v slogu gospodarstvenika ali bo pri županovanju v ospredju strankarska usmeritev ter politično delovanje? Vsi vemo, da javna uprava deluje drugače kot gospodarske družbe. Vseeno pa se lahko prenesejo tiste stvari, ki pomenijo večjo učinkovitost, gospodarnost in izboljšanje storitev za občane. V tej smeri bi tudi vodil občino. Vsekakor bi bilo potrebno razviti boljši informacijski sistem in uvesti spremljanje najbolj pomembnih uravnoteženimi kazalnikov kot je to praksa v dobrih podjetjih. Glede političnega delovanja pa naj povem, da župana izvolijo občani in ne politične stranke, zato ne more biti v ospredju strankarska usmeritev.

„„Pred nami je glavna turistična sezona – bo

to poletje kaj časa za počitnice? Prav gotovo si bom vzel čas za krajši dopust z družino. To bo tudi čas, ko bom lahko v miru prebral kakšno knjigo in se čim več posvetil svojim otrokom, saj se zavedam, da bo časa za njih v vroči politični jeseni premalo.

„„Imate tudi mandat državnega svetnika – kaj

vam pomeni delo v Državnem svetu? Državni svet je del slovenskega parlamenta in združuje interese lokalnih skupnosti ter različnih interesnih skupin, pa tudi civilne družbe. Izvolitev v Državni svet je bila zame veliko priznanje in čast, da lahko zastopam interese dolenjske regije. Delo državnega svetnika je zahtevno, saj gre za neprofesionalno funkcijo, ki jo opravljam ob svojem delu. Ima pa svoje prednosti v spremljanju in nadzoru zakonodaje, dajanju pobud ter vprašanj, sodelovanju s civilno družbo. V visoki politiki pa so pomembni tudi osebni stiki.

„„Pred dnevi ste se vrnili iz srečanja v Madridu - kakšna je bila vaša vloga in kaj je ključno sporočilo madridskega srečanja? V Madridu je od 31. maja do 1. junija poteka XLIII. konferenca parlamentarnih odborov za evropske zadeve, ki sva se jo udeležila tudi dva državna svetnika iz Slovenije. Temeljna tema pogovorov je bil položaj nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta v luči Lizbonske pogodbe. Z njo so nacionalni parlamenti dobili določene nove pristojnosti, sodelujoči pa smo se pogovarjali predvsem o prvih izkušnjah uporabe novih inštrumentov in o tem, kako optimizirati uporabo le-teh ter okrepiti sodelovanje parlamentov v zadevah EU. Predstavljene so bile tudi smernice EU z imenom Evropa 2020. Tema pogovorov je bila še prihodnost Konference COSAC, predstavljene pa so bile tudi politične prioritete Evropske Komisije.

„„Ali se boste ob morebitnem neuspehu in ne

izvolitvi v drugi krog – glede na število kandidatov je zmaga v prvem krogu težko verjetna – umaknili iz politike? Tudi jaz menim, da bo v Novem mestu odločitev padla v drugem krogu. V politiki velja rek, da nikoli ne reci nikoli. O tem, kako se bom odločil v takšnem primeru še ne razmišljam, vsak pa se poda na volitve zato, da zmaga. Sicer pa me večina ljudi pozna kot strokovnjaka s tehničnega področja, znanje in osnovni poklic pa človeku vedno ostaneta za nadaljnje izzive.

„„Od danes dalje bo v prihodnjih tridesetih

dneh, glavna tema nogomet in Svetovno prvenstvo v Južnoafriški Republiki. Boste spremljali svetovno prvenstvo ali vas šport ne zanima? Našo reprezentanco sem v kvalifikacijah spremljal tudi v živo, tako da bom z zanimanjem spremljal svetovno prvenstvo in navijal za naše fante. Sicer pa sem se s športom precej ukvarjal v mlajših letih, nekaj lepih uspehov sem dosegel predvsem v atletiki. Tudi danes se ukvarjam s športom, kolikor mi čas to dopušča. Ob dobri telesni pripravljenosti človek tudi lažje prenaša težke psihične in intelektualne obremenitve .

„„Ne tako davno nazaj ste imeli svoj band in

igrali kitaro. Kitaro še vzamete v roke ali je ta zgodba že preživeta? Ja, res je. To so pa bila tista najlepša srednješolska leta, ko se je v Novem mestu vsak vikend igrala živa rock glasba. Skupin je bilo veliko, nekateri fantje iz moje generacije še danes uspešno igrajo. Pred tremi leti sem si res nabavil novo električno kitaro in jo kar pogosto vzamem v roke. Predvsem za svojo dušo, moje otroke in prijatelje.

Slobodan Jovič

Vaš mesečnik

33

intervju

Rodil se je 4. maja 1965 v Novem mestu. Očeta je izgubil že v zgodnjem otroštvu, zato je celotno skrb za družino prevzela mama. Že takrat je spoznal, da v življenju ni nič podarjenega in da sta le znanje ter trdo delo ključ do uspeha.


OBČINA IVANČNA GORICA JE PRAZNOVALA

Ob občinskem prazniku in 10. obletnici pobratenja z občino Hirschaid

Občina Ivančna Gorica praznuje svoj praznik 29. maja, v spomin na dan, ko je pisatelj Josip Jurčič leta 1872 nastopil delo na mestu urednika tedanjega slovenskega časopisa Slovenski narod. Literatu Jurčiču, rojaku z Muljave je tako izkazana tudi čast novinarja in publicista. Letošnji občinski praznik je potekal v znamenju številnih tradicionalnih prireditev, katerim se je pridružila tudi slovesna obeležitev 10. obletnice pobratenja

Letošnji občinski nagrajenci so direktor ZD Ivančna Gorica Janez Zupančič dr. med., Marjan Gros (PGD Vrh nad Višnjo Goro), Jožica Pevec (Vrtec Ivančna Gorica), planinski vodnik in rokometni trener Roman Tratar, upokojeni opat, dr. Anton Nadrah, Kulturno društvo Josipa Jurčiča Muljava, Društvo gojiteljev pasemskih in malih živali Ivančna Gorica, ultramaratonec in gorski tekač Toni Vencelj mivosti v občini, pot pa jih je zanesla tudi v slovensko prestolnico. Zvečer so se nastopajoče skupine in posamezniki predstavili tudi na kulturno-zabavni prireditvi Ivankino srce, ki so jo na ulicah Ivančne

Občinski praznik je tudi priložnost, ko se občina ozre po preteklem letu in oceni posamezne dosežke. Brez dvoma je v minulem letu največja pridobitev izgradnja novega centralnega vrtca v Ivančni Gorici,

Sprejem gostov iz pobratenega Hirschaida je potekal pred novim vrtcem v Ivančni Gorici med občinama Ivančna Gorica in Hirschaid iz Nemčije. Partnerstvo med obema občinama je bilo uradno sklenjeno septembra 1999 in od tedaj naprej poteka sodelovanje obeh občin na različnih področjih javnega in društvenega življenja. Letošnji obisk gostov iz Nemčije je bilo nadaljevanje praznovanja obletnice, ki se je začelo že v lanskem juliju, ko je občino Hirschaid obiskala delegacija iz občine Ivančna Gorica. Osrednja svečanost ob občinskem prazniku in 10-letnici pobratenja je potekala v petek 28. maja, v športni dvorani OŠ Stična. Navzoče sta nagovorila župana obeh občin, Jernej Lampret in njegov nemški kolega Andreas Schlund. Bogat kulturni program, ki so ga sestavljale točke iz obeh občin,

34

Vaš mesečnik

je obogatil čas med podelitvijo posameznih priznanj in nagrad letošnjim občinskim nagrajencem. Prav ob tej priliki je častni občan občine Ivančna Gorica postal, upokojeni stiški opat, dr. Anton Nadrah, ki je kot predstojnik samostana vedno znal prisluhniti tudi potrebam in željam ljudi ter lokalne skupnosti zunaj samostanskega zidu. Nenazadnje pa so se prvi stiki s pobrateno občino rodili prav v stiškem samostanu. Župana sta ob tej priliki tudi simbolično podpisala jubilejno listino, kot zavezo za nadaljnje sodelovanje obeh občin. Tudi sobota in ne nedelja sta potekali v znamenju najrazličnejših prireditev, ki so se odvijale v počastitev občinskega praznika. Gostje iz Nemčije so si lahko ogledali številne kulturne in turistične zani-

Zasaditev spominskih lip je potekala v sproščenem vzdušju Gorice organizirali domači gostinci in lokalna radijska postaja Zeleni val. Tridnevno druženje je bilo sklenjeno z nedeljsko sveto mašo, ki je potekala pod šotorom sredi vinskih goric, na vinorodnem Debelem hribu. Goste iz Nemčije so medse sprejeli člani tamkajšnjega Vinogradniško-sadjarskega turističnega društva Debeli hrib.

in pred kratkim začeta gradnja podružnične šole na Krki, ki bo imela tudi prizidek za potrebe vrtca. Še vedno pa pomeni veliko pridobitev vsak meter novega asfalta in kanalizacijske ali vodovodne napeljave, ob vseh drugih zakonskih obveznostih s katerimi se srečuje tudi občina Ivančna Gorica.

Matej Šteh Foto: Studio Markelj št. 66, junij 2010


KANALIZACIJSKI SISTEM VELIKI GABER

Projekt - investicija se približuje zaključku Občina Trebnje je v smislu izpolnjevanja Operativnega programa odvodnjavanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda zasnovala dokaj zahteven in celovit projekt izgradnje »Kanalizacijski sistem Veliki Gaber«. Projekt kot investicija je bil idejno zasnovan že v devetdesetih letih, vendar prav zaradi obsega in zahtevnosti ni bil realiziran. Leta 2007 je Občina Trebnje pristopila k načrtovanju celovite rešitve kanalizacijskega sistema Veliki Gaber s tem, da je pri zunanjem izvajalcu družbi CHRONOS, d. o. o., iz Domžal, izbranem po ZJN, naročila izdelavo investicijske dokumentacije kot osnovo za načrtovanje same investicije v smislu dinamike in načrtovanja finančne pokritosti in konec leta 2007 prijavila projekt na drugi javni razpis za prednostno usmeritev »regionalni razvojni programi« v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«. Prijava projekta je bila uspešna in s Službo vlade RS za lokalno samoupravo in

Gradbiščna tabla, ki obvešča javnost o sofinanciranju projekta z EU sredstvi za regionalni razvoj.

naročena objava

regionalno politiko je sklenjena pogodba o sofinanciranju projekta v višini 837.272,00 EUR oziroma v maksimalni višini 67 % izkazanih in plačanih upravičenih stroškov. V letu 2008 so nato potekale aktivnosti v zvezi s pridobivanjem projektne dokumentacije, služnostnih pogodb oziroma za pridobitev pravice do gradnje na zasebnih zemljiščih in pridobitev dovoljenje za gradnjo. V nadaljevanju so bili izvedeni postopki na podlagi ZJN za izbiro najugodnejšega izvajalca del, izvajalca gradbenega nadzora

št. 66, junij 2010

jo, kar daje možnost širitve naselij oziroma priključitve novih objektov. Občina Trebnje je kandidirala tudi na razpis za koriščenje sredstev po 23. členu Zakona o financiranju občin (ZFO), vendar zaradi nepravočasne potrditve investicijskega programa na Občinskem svetu teh sredstev ni dobila, tako da smo ostali brez 180.776 EUR. Sprejet je tudi program opremljanja in posamezno gospodinjstvo bo v povprečju (všteta stanovanjska stavba velikosti 166,83 m2 in 1.169,27 m2 gradbene parcele)

Postavitev čistilne naprave 1000 PE, sestavljene iz treh cistern, ki je v celoti zasuta. in varnostne koordinacije v času gradnje. Sedaj, ko se izvajalska dela bližajo zaključku gradnje, se lahko zapiše, da je občina pri izbiri vseh navedenih izvajalcev dobila strokovno usposobljene izvajalce, kar je odločilno za uspešno dokončanje del. Gradnja se je pričela konec septembra 2008 in takoj je izvajalec opozoril, da so projektantske ocene vrednosti, glede kategorizacije zemljine, na trasah izkopov napačne. To se je pri izkopih trase kanalizacijskega sistema v naselju Mali Gaber tudi takoj pokazalo, saj je trasa potekala praktično samo v IV. in V. ktg. (posamezne skale oziroma samo kamnit teren). Medtem ko so bile ocene na trasi tlačnega voda Stranje-ČN pravilne. V letu 2009 se je gradnja nadaljevala v zaselku Gline, naselju Veliki Gaber in delu naselja Medvedjek. Tudi tukaj je teren predvsem kamnit, tako da so bila dela pogosto motena oziroma so zastala zaradi razbijanja ali celo miniranja skal. V letu 2010 se dela nadaljujejo na trasah MedvedjekVeliki Gaber, Stranje-Žubina in Veliki Gaber-Mali Gaber in so v fazi zaključevanja. Projekt - posamezne dele trase se pred vsako najmanjšo izvedbo na terenu preveri z geodetsko zakoličbo, ves čas izvajanja se na

koordinacijah (naročnik, izvajalec, projektant, nadzor in koordinator za varnost) odloča tudi o morebitnih spremembah in tehničnih izpopolnitvah ter racionalizaciji celotnega projekta. Zaključuje se montaža čistilne naprave 1000 PE in črpališč. Obseg vseh predvidenih, hkrati pa tudi večina izvedenih del na projektu je sledeči: • izgradnja kanalizacijskih gravitacijskih vodov v dolžini 7.232 m, • izgradnja kanalizacijskih tlačnih vodov v dolžini 1.302 m, • izgradnja črpališč 3 x in • postavitev in montaža čistilne naprave (ČN 1000 PE). Vrednost vseh del brez individualnih priključkov je ocenjena na 1.682.823 EUR. Brez evropskih sredstev ta projekt ne bi bil uresničljiv vsaj štiri leta. Ob tem je treba še posebej poudariti, da gre pri izvedbi projekta za celovito rešitev odvodnjavanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda na severozahodnem območju Občine Trebnje. Na izveden kanalizacijski sistem bo v naslednjem obdobju priključenih približno 220 gospodinjstev oziroma bo čistilna naprava obremenjena s cca 600-700 PE. Drugače povedano bo delovala s približno 70-odstotno obremenitvi-

vplačalo samo približno 1.300 evrov, brez evropskih sredstev in sredstev okoljskih dajatev, ki so vložena v projekt, pa bi bil komunalni prispevek na gospodinjstvo približno 7.000 evrov. Občina Trebnje se zahvaljuje SVRL-ju, izvajalcu del Komunalne gradnje d. o. o., krajevni skupnosti in krajanom KS Veliki Gaber ter ostalim, ki so sodelovali pri izvedbi projekta, za dobro sodelovanje. Poleg tega projekta v Občini Trebnje gradijo tudi viadukt Zvijavnica, prav tako iz EU sredstev. Skrbnik projekta je DRSC, ki bo projekt zaključil še v tem mesecu. Ob tem pa napovedujemo tudi že nov projekt, ki se bo financiral iz EU sredstev »Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2010-2012«, in sicer Izgradnja vodohrana Medvedjek in zamenjava cevovoda Medvedjek-Temenica, ki sta ocenjeni na 1.641.292 EUR. Od tega zneska je na voljo 852.710,60 EUR EU nepovratnih sredstev, kar bo bistveno olajšalo in pospešilo izvedbo del, s tem pa bo zagotovljena bistveno izboljšana oskrba z vodo in požarna varnost vseh prebivalcev Občine Trebnje. Župan Občine Trebnje Alojzij Kastelic

Vaš mesečnik

35


»Razvojni izzivi Dolenjske« Regija JV Slovenija se uvršča po razvitosti v zgornjo polovico slovenskih razvojnih regij. Vanjo sodi kar 20 občin, razdeljenih po subregijah: Dolenjska, Bela krajina in Kočevsko-ribniška. Več kot tri četrtine površine JV Slovenije sodi med območja s posebnimi razvojnimi težavami in izzivi. Kateri so ti izzivi in kako bodo uresničljivi v prihodnjem srednjeročnem obdobju, ki se zaključi leta 2013, nam je pojasnila mag. Mojca Špec Potočar, direktorica Razvojnega centra Novo mesto, d. o. o.

naročena objava

Največjo gospodarsko aktivnost v regiji izkazuje Dolenjska, kjer je več kot polovica vseh gospodarskih družb, ki zaposlujejo 2/3 vseh zaposlenih v regiji in ustvarijo več kot tri četrtine vseh prihodkov. „„ Razvojni center Novo mesto, d. o. o., je regionalna razvojna agencija. Kakšno nalogo ima pri razvoju regije in na katerih pravnih podlagah deluje? Razvojni center Novo mesto, d.o.o., je bil pred dvanajstimi leti ustanovljen predvsem z namenom spodbujanja razvoja podjetništva. Leta 2000 je na osnovi Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja postal tudi regionalna razvojna agencija, kar pomeni, da deluje na področju regije z namenom izvajanja in krepitve regionalnega razvoja dvajsetih občin v JV Sloveniji. Naloge na področju spodbujanja regionalnega razvoja izvaja tako, da upravlja z regijskimi razvojnimi shemami po enotnih pravilih na celotnem območju regije in pripravlja ter izvaja integralne regijske projekte. Kot subjekt spodbujanja razvoja na regionalni ravni pripravlja, izvaja in spremlja regionalni razvojni program za regijo v posameznem programskem obdobju, pripravlja in koordinira izvedbene načrte in delo lokalnih skupnosti. To se kaže predvsem pri pripravi in prijavi skupnih regionalnih razvojnih projektov, sofinanciranih s sredstvi evropskih strukturnih skladov in kohezijskega sklada. Je nosilec in izvajalec več regijskih razvojnih projektov, ki so sofinancirani z različnimi državnimi in evropskimi razvojnimi sredstvi in so vanje kot partnerice vključene vse občine regije. Razvojni izzivi in priložnosti JV Slovenije so zlasti v razvoju podjetništva in razvoju podeželja v povezavi z ohranjanjem okolja in naravno ter kulturno dediščino kot prevladujočo značilnostjo regije. „„ Razvojni center je spodbujevalec podjetništva in regionalnega

36

Vaš mesečnik

razvoja. Katero področje je v tem trenutku razvojno prevladujoče in zakaj? Obe dejavnosti sta pomembni. Vendar se je v zadnjem času z možnostjo koriščenja evropskih sredstev in obilice razpisov ministrstev okrepila vloga regionalnega razvoja, pa ne samo v smislu regije, temveč tudi širše. Predvsem imajo pomembno vlogo občine, ki s pomočjo dodatnih virov oz. sofinanciranjem projektov lahko vzpostavljajo boljšo kakovost življenja, povečujejo število delovnih mest in gospodarski preboj posameznega območja ter regije kot celote. Hkrati razpisi spodbujajo javno-zasebna partnerstva in s tem omogočajo izvajanje večjih, zahtevnejših projektov. Razvojni center kot regionalna agencija koordinira, usmerja in pomaga pri pripravi, prijavi in izvajanju projektov in je tudi povezovalec med subjekti. Samostojno vodi in izvaja regionalne projekte in sodeluje pri krepitvi usklajenega razvoja regije. „„ Katere so glavne razvojne aktivnosti regije in kam so usmerjene? Glavne razvojne aktivnosti regije so usmerjene k dvigu kakovosti življenja ter ustvarjanju novih delovnih mest. Torej k modernizaciji prometne infrastrukture, vodovoda, kanalizacije in čistilnih naprav ipd. Navedeno je osnova za komunalno opremljanje gospodarske infrastrukture in pogoj za vlaganje zasebnega kapitala v nove investicije. Trenutno se v regiji ugotavlja, da se razvojne razlike z nastopom gospodarske krize poglabljajo. Razvojne aktivnosti na slabše razvitih območjih regije se izvaja težje in počasneje. V Beli krajini in na kočevskem območju je gospodarska aktivnost precej slabša. Poglavitni razlog za zaostajanje je slaba dostopnost teh območij v regiji in slaba »notranja« prometna infrastruktura. Glede na dosedanjo analizo je možno sklepati, da je za hitrejši razvoj treba vlagati sredstva in napore v tehnološko raziskovalne centre, mrežo podjetniških inkubatorjev,

Mag. Mojca Špec Potočar, direktorica Razvojnega centra Novo mesto, d. o. o. vlaganja v razvoj raziskav in znanj (ustrezni izobraževalni programi in kadrovanje), podporo inovacijam (podjetniško ozaveščanje), ekološko pridelavo hrane na tradicionalen način (tržne niše, ki slonijo na čistem okolju), nove visokotehnološke programe (marketing regije), dogovore o izmenjavi tehnologij (združevanje podjetij, javno-zasebno partnerstvo, skupni nastopi navzven) in podobno. Za delovanje visokotehnoloških podjetij so potrebni visoko izobraženi kadri in prenos znanja iz univerz in visokih šol v gospodarstvo, kar je za našo regijo izredno pomembno. „„ Kakšne so možnosti hitrejšega razvoja glede na omenjena dejstva? V zadnjem času je vse večji odsto-

tek brezposelnosti in odliv kadra iz Kočevske in Bele krajine. Dobri gospodarski rezultati regije zamegljujejo razvojne težave v Beli krajini in na Kočevsko-ribniškem območju. Gospodarska aktivnost je zelo skoncentrirana. Največja je na Dolenjskem, kjer je tudi največ izvozno uspešnih podjetij, največ delovnih mest, največje možnosti za zaposlitve in tudi najboljši gospodarski rezultati. V večini obmejnih in obkolpskih občin so gospodarski rezultati primerljivi s skromnimi možnostmi za njihov hitrejši razvoj. Kljub južni legi pa je v JV Sloveniji donosnost sredstev najboljša. Beleži visok delež prihodkov na tujih trgih, gospodarske družbe v regiji imajo v povprečju največ zaposlenih, dosegajo nadpovprečen donos na kapital, imajo dobro pokritost stalnih sredstev s kapitalom, pošt. 66, junij 2010


slujejo s podpovprečnim stroškom dela. Razvojne možnosti tega območja so neizkoriščene zaradi odmaknjenosti in slabe povezanosti s sodobnimi prometnimi tokovi. Da bi obmejne belokranjske in kočevske občine opozorile na svoje razvojne priložnosti, ki so zlasti v razvoju podeželja, turizma, povezanega z bogato in ohranjeno naravno in kulturno dediščino in čezmejnega sodelovanja, so se povezale v razvojno partnerstvo Pokolpje. Tu je nizka stopnja izobrazbe, slabo razvita podjetniška infrastruktura, nezadostna podjetniška iniciativa, podpovprečna dodana vrednost na delavca, slabo razvit inovacijski sistem, preskromna vlaganja v raziskave in razvoj, ki odlikujejo le nekatera velika podjetja. Če dodamo še slabo notranjo povezanost in navezanost regije na sodobne prometne tokove, ohranjenost okolja, razvit zdraviliški turizem, poseljeno podeželje z bogato naravno in kulturno dediščino, so razvojne potrebe in možnosti regije povsem jasne. Najbolj izpostavljene slabosti so torej slaba dostopnost, nezadostna infrastrukturna opremljenost, zaostajanje v izobrazbeni strukturi prebivalstva in pri razvoju podjetniškega sektorja, pomanjkanje kvalitetnih delovnih mest, razlike v razvoju ter neenake možnosti na celotnem območju regije. Pomembna razvojna prednost je koncentracija gospodarskih rezultatov in zaposlovanja v velikih industrijskih družbah, ki pa je hkrati tudi razvojna nevarnost. Za zaustavitev negativnih trendov v razvoju in zmanjševanje razvojnih zaostankov območij regije pa so potrebne zlasti naslednje aktivnosti: izboljšanje prometne infrastrukture (prometnice v okviru 3. in 3.a razvojne osi, ki so obravnavane v okviru sredstev za izgradnjo državnih cest), izboljšanje informacijske infrastrukture (širokopasovne povezave tam, kjer teh še ni), vzpostavitev in razvoj podjetniške razvojne infrastrukture (podjetniški inkubator), krepitev razvojnih potencialov z učinkovitim izvajanjem nalog na osnovi rednega izvajanja regionalnih razvojnih programov (izvedbeni načrti) ter priprava dodatnih razvojnih programov, ki bodo financirani z dodatnimi evropskimi ali državnimi sredstvi. Programsko obdobje 2007-2013 prinaša Sloveniji in regiji nove razsežnosti, možnosti, projektne ideje in dodatna sredstva. „„ Kakšno vlogo ima pri tem Razvojni center Novo mesto? V tem okviru nalog je Razvojni center izdelal Regionalni razvojni program 2007-2013 za JV Slovenijo in merila s kriteriji za delitev sredstev po subregijah. Regionalni št. 66, junij 2010

razvojni program je temeljni programski dokument na regionalni ravni, ki opredeljuje razvojne prednosti regije, določa razvojne prioritete, programe, ukrepe in cilje spodbujanja razvoja v regiji. V okviru programa se po dvoletnem obdobju, skladno z razpisano kvoto sredstev po regijah, izvaja v okviru izvedbenih načrtov. V Regionalnem razvojnem programu JV Slovenije za obdobje 2007-2013 so prepoznane razvojne možnosti, pa tudi slabosti in nevarnosti regije. Nevarnosti

Razvojnemu centru je kot subjektu spodbujanja regionalnega razvoja v interesu, da se sredstva, ki so namenjena razvoju regije, za ta namen tudi porabijo. pretijo zlasti v preveliki odvisnosti gospodarskega razvoja regije od majhnega števila velikih podjetij, ki so tudi zelo uspešna, ogrožena delovna mesta v podjetjih, ki še vedno niso zaključila procesa prilagajanja spremembam na globalnih trgih, pomanjkanje programov z visoko dodano vrednostjo, kar odganja visoko kvalificiran kader v konkurenčnejša okolja, še vedno preslaba povezanost in dostopnost regije, podhranjen storitveni sektor, pomanjkljiva razvojna infrastruktura za spodbujanje podjetništva, R&R in drugo. Projektni predlogi, ki so del Izvedbenega načrta Regionalnega razvojnega programa regije Jugovzhodna Slovenija 2007-2013 za obdobje 2010-2012, predstavljajo zaključeno funkcionalno celoto. Izkazujejo regionalni pomen in vpliv na dodano vrednost gospodarstva v regiji JV Slovenija ter pomen za ustvarjanje novih delovnih mest ali vpliv na izboljšanje stanja okolja in zagotavljanje osnovne komunalne infrastrukture. V celotnem programskem obdobju 2007-2013 je v okviru razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi« za razvojno regijo JV Slovenija na voljo 50.928.355,00 EUR. Razpoložljiva kvota za obdobje 2010-2012 za JV Slovenijo je 19.184.395,00 EUR in predstavlja osnovo za uresničevanje prioritetne liste operacij Izvedbenega načrta Regionalnega

razvojnega programa. Regionalni razvojni programi v okviru izvedbenih načrtov 2010– 2012 predstavljajo Razvojnemu centru in občinam v regiji nove izzive za uresničevanje regionalne politike ter dviga kakovosti življenja in gospodarskega preboja regije. „„ Slišati je, da je »evropskih sredstev na pretek«, črpanje le-teh pa je slabo. Ali to drži tudi za regijo JV Slovenija in če je odgovor pritrdilen, kje so razlogi za tako slabe rezultate? Možnosti za sofinanciranje oz. črpanje evropskih sredstev je kar nekaj, predvsem iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in Evropskega sklada za kmetijstvo in razvoj podeželja. Ravno tako so sredstva evropskega kohezijskega sklada izjemno zanimiva in tudi visoka. Skladno s sprejetim Regionalnim razvojnim programom za regijo JV Slovenija je analiza pokazala, da je črpanje sredstev strukturnega sklada dobro. Izvedbena načrta 2007-2009 in 2010-2012 sta bila pripravljena za črpanje sredstev iz operativnih programov krepitve regionalnih razvojnih potencialov (RRP), regionalne okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI) in operativnega programa razvoja človeških virov (ESS). Nekatere t.i. operacije smo prijavljali tudi na druge vire, kot so npr. Evropski kmetijski sklad (EKRP), INTERREG IIIA idr. Tako je realizacija izvedbenega načrta 2007-2009 glede na analizo uspešna, kajti vsebine izvedenih operacij so z realiziranimi rezultati prinesle nove razsežnosti z dodano vrednostjo in novimi delovnimi mesti. Regija je pridobila na urejenosti komunalne infrastrukture in čistilnih naprav, kar nekaj cest je bilo rekonstruiranih, izdelana je bila strategija prepoznavnosti regije in posameznih občin ter viden napredek v razvoju podjetništva na podeželju. Večina operacij je bila realizirana iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESSR) razvojne prioritete »razvoj regij«. Napovedi iz realizacije RRP za celotno obdobje 2007-2013 kažejo, da bo le-ta uspešna, saj bo urejena okoljska in prometna infrastruktura, razvija se socialno področje ter podjetništvo s poudarkom na turizmu v regiji. Navkljub gospodarski krizi je regiji uspelo v obdobju 2007-2009 izpeljati pomembne operacije in realizirati pomembne razvojne projekte, ravno tako so občine kljub gospodarski krizi za obdobje 2010-2012 optimistično prijavljale projekte visokih vrednosti in se nekatere kljub nizkemu odstotku

sofinanciranja odločile, da jih bodo izpeljale v letih 2010–2012. V Izvedbeni načrt Regionalnega razvojnega programa Jugovzhodne razvojne regije za obdobje 2010-2012 je skupaj prijavljenih 48 operacij. Od tega se 22 operacij oz. 46 % operacij navezuje na Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov. Izvedene operacije bodo prinesle nova delovna mesta v vrtcih, domovih za starejše, 26 operacij oz. 54 % operacij pa se navezuje na Operativni program Razvoja okoljske in prometne infrastrukture. Tako bodo prebivalci JV Slovenije v obdobju 2010-2012 pridobili še veliko dodatno urejenih kanalizacijskih sistemov, s tem pa tudi neoporečno pitno vodo. V Izvedbeni načrt Regionalnega razvojnega programa Jugovzhodne razvojne regije za obdobje 2010-2012 žal ni prijavljenih operacij s področja Operativnega programa razvoja človeških virov, kar pa se načrtuje za naslednje obdobje 2012-2013. Razvojnemu centru je kot subjektu spodbujanja regionalnega razvoja v interesu, da se sredstva, ki so namenjena razvoju regije, za ta namen tudi porabijo. Nespametno bi bilo, da sredstva, ki so regiji dodeljena, ne bi bila porabljena v celoti. To bi lahko pomenilo znižanje sredstev za celotno regijo JV Slovenija v naslednjem programskem obdobju. Ocenjujemo, da je nabor sedaj potrjenih prioritetnih predlogov za naslednji peti javni razpis ustrezno strukturiran, usklajen z Regionalnim razvojnim programom 20072013 za JV Slovenijo in da projekti predstavljajo zaključeno funkcionalno celoto. Zato ni naključje, da je vizija regije v tem programskem obdobju »Regija znanja in enakih razvojnih možnosti«. Uresničiti jo je mogoče z ustvarjanjem novih kvalitetnih delovnih mest, še hitrejšim in enakomernejšim gospodarskim razvojem, z vključevanjem območij, ki zaostajajo v razvoju, z novimi programi izobraževanja za potrebe nosilcev gospodarskega razvoja in podjetništva ter vzpostavljanjem pomanjkljive podjetniške infrastrukture. »Razvojni izzivi Dolenjske»: nove podjetniške priložnosti« in črpanje evropskih sredstev so realnost in še posebej dragocene v trenutnih gospodarskih razmerah, ki nas motivirajo k novim idejam in partnerstvom. Razvojni center Novo mesto, Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto. Vaš mesečnik

37


Velika priložnost do konca junija! Akcijska prodaja, v razstavno-prodajnem salonu kopalniške opreme Kolpa, d.d. Metlika Zelo ugodna ponudba: • • • • • • • •

kopalniškega pohištva kopalnih in tuš kadi masažnih kabin in masažnih kadi akcijske cene armatur, sanitarne keramike in keramičnih ploščic odprodaja razstavnih eksponatov kuhinjski pomivalniki Alveus iz nerjaveče pločevine in algranita sodobne kuhinjske armature svetujemo in izrišemo vam vašo kopalnico

V Metliki je največji razstavno prodajni salon kopalniške opreme Kolpa san v Sloveniji, kateri vam nudi široko izbiro kopalniške opreme in raznovrstnih lesenih izdelkov. Razstavno–prodajni salon Cesta XV. brigade 47 8330 Metlika

telefon 07 36 92 700 www.kolpa.si

38

Vaš mesečnik

št. 66, junij 2010


Alojz Žokvič s.p. Kanižarica 41b 8340 Črnomelj

IZDELOVANJE CEMENTNE STREŠNE OPEKE T: 07 356 75 90 G: 040 678 513 F: 07 356 75 90

• vrtni kamini (tudi za peko odojkov in jagenjčkov) • fontane, lijaki, kipci, stebri za trte • travne kocke, betonski škarpniki Izvajamo vsa gradbena dela za industrijske objekte, hiše, parkirišča, zunanje ureditve, industrijski tlaki Cvorc.

MANA d.o.o., turistična agencija Germova ulica 4, Novo mesto 07/39 35 770 mana.doo@siol.net www.mana.si

Jože Mežnar s.p. Veliki Slatnik 20 8000 Novo mesto

Tel.: 07/33 44 380, GSM: 041 385 599

RENAULT MODUS ŽE OD 9.730 EUR

V septembru Vas vabimo na 5-dnevni izlet z avtobusom iz NOVEGA MESTA na dalmatinski otok VIS CENA: 193 € (CENA za prijave do 30.6. je 183 €) DATUM: od srede, 22.9. do nedelje, 26.9.. CENA VKLJUČUJE: avtobusni prevoz iz Novega mesta in trajekt na VIS, 4 polpenzione v hotelu BIŠEVO, vodenje in organizacijo izleta ter nezgodno zavarovanje. DOPLAČILA: turistična pristojbina 1€/dan/osebo, izleti po želji.

NAJEM apartmaja s klimo v ČERVARU za 7 DNI za 4 osebe ������������������������� od 313 € NAJEM apartmaja s klimo na PAGU za 7 DNI za 2 osebi ������������������������������� od 279 € NAJEM apartmaja v PAKOŠTANIH za 7 dni za 4 osebe v juliju in avgustu ����� od 243 €

RENAULT MEGANE GRANDTOUR ŽE OD 13.900 EUR RENAULT SCENIC ŽE OD 14.900 EUR

AKCIJE V HOTELIH V DALMACIJI – OTROK DO 12.LETA PONEKOD BREZPLAČNO! POKLIČITE ZA KATALOGE IZLETOV IN POTOVANJ PO EVROPI! V TUJINO Z LETALOM - cena vključuje 7-dnevne hotelske storitve, letalski prevoz in vse pristojbine, obrok v letalu, prevoz do hotela in predstavnika. SHARM EL SHEIKH . . . . . . . . . . . . 26.6 . . . 7 X POL 4* . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . od 449 € TUNIZIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16.6 . . . 7 X POL 3* . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . od 299 € TUNIZIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16.6 . . . 7 X ALL 4* . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . od 399 € GRČIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25.6 . . . 7 X POL 4* . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . od 469 € TURČIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23.6 . . . 7 X POL 3* . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . od 379 € TURČIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23.6 . . . 7 X POL 4* . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . od 439 € ŠPANIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16.6 . . . 7 X POL 3* . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . od 389 €

št. 66, junij 2010

RENAULT MEGANE GENERATION ŽE OD 12.320 EUR

AvtohišA vrtin, Črnomelj

Prodaja vozil: 07/35 66 101, www.avto.net/ahvrtin

Vaš mesečnik

39


že 20 let z vami

U N I d.o.o. Podbočje , Kurirska pot 4 , 8270 KRŠKO Tel: 07 490 1980, Fax: 07 490 1981 uprava@skupinauni.si www.skupinauni.si

20 LET TRADICIJE!

»Kar je za vas nemogoče je za nas izziv« Smo družba za gradbeni inženiring, izvajanje in proizvodnjo SVETUJEMO, PROJEKTIRAMO IN IZVAJAMO : »» Zunanje ureditve, urejanje dvorišč, polaganje robnikov, tlakovanje in asfaltiranje »» Urejanje vrtov, zemeljska dela v vinogradih, sadovnjakih in gozdovih »» Izkopi, nasipi, navozi, utrjevanje »» Vgradnja malih ekoloških čistilnih naprav »» Izgradnja cest in dovoznih poti, skupaj z odvodnjavanjem »» Drobljenje odpadnih materialov »» Selitve »» Izgradnja kanalizacijskih sistemov »» Sanacija plazov »» Dobava gramozov in peskov  različnih frakcij »» Dobava zemlje različnih kvalitet »» Rušenje objektov »» Sanacije objektov

En svet, dva vhoda - VAŠ SVET.

NAJLEPŠE KOPALKE

za vaše sončne poletne urice Nancy • Lisca Galeb-Trade d.o.o., maloprodajne enote »GALEB svet perila« PE »GALEB«, Glavni trg 29 Novo Mesto Del. čas: pon – pet od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure Tel: 07 3323 545 www.galeb-trade.si info@galeb-trade.si

Šolski center Novo mesto Enota za izobraževanje odraslih Šegova ulica 112, Novo mesto

VPIS V IZREDNO IZOBRAŽEVANJE V šolskem letu 2010/2011 vpisujemo v programe:

1. poklicno tehniškega in srednjega strokovnega izobraževanja:

ƒƒ Strojni tehnik, avtoservisni tehnik,elektrotehnik, tehnik računalništva, gradbeni tehnik, lesarski tehnik, zdravstvena nega, logistični tehnik, predšolska vzgoja, kemijski tehnik, farmacevtski tehnik, kozmetični tehnik in tehnik mehatronike.

2. srednjega poklicnega izobraževanja:

ƒƒ Avtokaroserist, avtoserviser,inštalater strojnih inštalacij, klepar krovec, mehatronik operater,oblikovalec kovin orodjar, bolničar negovalec, elektrikar, računalnikar, zidar, tesar, pečar-polagalec keramičnih oblog, pečar keramik in mizar.

3. prekvalifikacij: ƒƒ Iz različnih poklicev v vse zgoraj navedene programe Vse informacije, priznavanje predhodne izobrazbe, oceno trajanja izobraževanja in stroškov dobite na tel.št. (07) 3932 202, GSM (031) 396-340, še bolje pa osebno na Šolskem centru Novo mesto v pisarni EIO vsak delovni dan od 9.00 do 17.00. Kontaktirate nas lahko tudi na elektronski naslov zlatko.zepan@guest.arnes.si

VPIS BO 16. 09. 2010 OB 17. URI NA ŠOLSKEM CENTRU

40

Vaš mesečnik

št. 66, junij 2010


Vrtnarstvo in cevtličarstvo Vinko Papež s.p., Grajska cesta 17 b, Črnomelj Telefon: 07/30 52 343 e-pošta: vinko.papez@siol.net

Pravilno rešeno geslo aprilske križanke je BALKONSKO CVETJE.

PEUGEOT PRAZNUJE 200 LET!

Srečni izžrebanci aprilske številke so:

PREOPREMLJENI MODELI PO PREUGODNIH CENAH!

207 za 9.990 €

308 za 13.990 €

Poraba (kombiniran način vožnje, l/100 km): od 5,3 - 7,4. Izpuh CO2 (g/km): od 140 - 181. Cena velja samo pri nakupu s pomočjo Peugeot financiranja (finančni lizing) za fizične osebe za vozila dobavljiva do 31. 8. 2010. *4-letna garancija vključuje 2 leti pogodbene garancije in 2 leti dodatne podaljšane garancije ali 80.000 prevoženih kilometrov.

Ob praznovanju 200-letnice vam predstavljamo MILLESIM 200 - serijo preopremljenih avtomobilov po preugodnih cenah! Ugodnostim dodajamo še posebno ponudbo Peugeot financiranja s podaljšano garancijo na 4 leta*, ki jo prejmete ob doplačilu le enega eura. PEUGEOT

207 & 308

AVTO VELKAVRH d.o.o. Prečna 91 - 8000 Novo mesto Tel. 07 334 85 10

št. 66, junij 2010

www.peugeot.si

1. Amadeja Mencin iz Šentjerneja 2. Stanko Bajuk iz Metlike 3. Janja Bartolj iz Novega mesta Sponzor nagradne križanke v mesecu junij je: Cvetličarna Papež, Vinko Papež s.p., 8340 Črnomelj Dopisnice z geslom nam pošljite do 23. julija 2010 na naslov: Televizija Vaš kanal, za Vaš Mesečnik, Podbevškova 12, 8000 Novo mesto.

Vaš mesečnik

41


Otmar Šturm, vinogradnik in vinar

Vihar z one strani Gorjancev Vinska deželica na skrajnem jugu naše države, ki je ime dobila po belih brezah, je zanimivo umeščena med visoko hribovje Gorjancev na eni strani in mejno reko Kolpo na drugi. In v trenutku, ko se masiv Gorjancev začne polagoma spuščati proti jugu, se popotniku odpre Bela krajina. Dežela prijaznih ljudi je bogato posejana z vinogradi, saj tam »spodaj« skoraj obvezno velja, da ima Belokranjec svoj vinograd. In prav ta »domovinska pravica« je botrovala temu, da je Otmar Šturm ml. jaki in šibki tok zamenjal za trtje, kot vinogradu pravijo domačini. Leta 1992 je od očeta Otmarja prevzel vinogradništvo in žlahtna vinska zgodba je z vsem, kar sodi zraven, njemu in njegovim trem damam - ženi Lidiji in hčerama Maši in Valentini postala način življenja.

42

Vaš mesečnik

št. 66, junij 2010


Slobodan Jovič osebni arhiv

Očetov izvirni greh Šturmovi izvirajo iz starega metliškega mestnega jedra in kot smo zapisali uvodoma, je tudi Otijev oče, kot Otmarja kličejo že od malega, poskrbel za izvirni greh in pod Sveto Ano v bližini Vidoševičev postavil zidanico in v letu 1968 zasadil trte. In v slogu priimka - Šturm v nemškem prevodu pomeni vihar, tudi napad in celo naskok - »napadel« belokranjsko zemljico na svoj način in zasadil tudi rumeni muškat. Z vidika današnjega časa nič posebnega, a v začetku sedemdesetih let zasaditi prepovedano trto je bilo na meji razumnega. Rumeni muškat je namreč bil v Beli krajini prepovedan. Tako kot velja danes, so tudi v tistih časih veljala pravila o tem, kaj vinogradnik lahko sadi v svojem vinogradu in česa ne. Oba Šturma, oče in sin, sta v belokranjsko vinogradništvo vnesla precej svežega vetra, nekajkrat sta celo poskrbela za vihar. Najprej z dvema prepovedanima sortama, rumenim muškatom in tramincem. Otijev oče je leta 1982, na še danes svetovno priznanem vinskem ocenjevanju v Ljubljani, z rumenim muškatom kandidiral za šampiona. Seveda ga ni dobil, saj je omenjena sladka kapljica (najbolj zagreti vinoljubci ji pravijo vino za bogove) dobila belokranjsko domovinsko pravico šele leta 1986.

AKORD – DOBITNA KOMBINACIJA TREH OKUSOV Obe nekoč prepovedani pijači (rumeni muškat in traminec) ter krajevna kraljevina sestavljajo vino z imenom Akord. Akord, ki v glasbeni metodologiji pomeni sozvočje najmanj treh različnih tonov, je po šturmovsko drugačen, nenavaden, mirno lahko zapišem rahlo uporniški. Okus je malo bolj trd, saj vino preživi tri leta v hrastovih sodih, nato pa ga ustekleničijo brez filtriranja. Za vinske strokovnjake, za ljubitelje, avanturiste, vinoljubce absolutno dovolj velik izziv, ki to ostane tudi po končanem požirku. Rimski bog vina Bakhus nikakor ne bi ostal ravnodušen, ali pač?

št. 66, junij 2010

VINU V ČAST A Otmar Šturm se ni ustavil, pred petimi leti je »njegov drugi jaz - vihar« znova udaril in iz zaspanosti prebudil Metliko in širše. V urbanem središču vinske deželice, v tamkajšnjem gradu, je odprl vinoteko in jo poimenoval Grajska klet. Sprva je nastal cel hudič, svež veter je bil močan, mnogi se še danes ne morejo sprijazniti s tem dejanjem. Danes, po petih letih trdega dela, je napredek viden - kultura pitja in pravilna, kakovostna postrežba dajejo rezultate. Zanimivo je, kako se ljudje težko odločamo za spremembe, pa tudi če so te v naše dobro. Še dobro, da obstajajo ljudje, kot je Otmar, ki verjamejo v poslanstvo, ki jim je položeno v nedrje in so ga pripravljeni deliti z drugimi ter zgodbo »sterati do konca«. In posebna zgodba se vsakič zgodi tudi v njihovem vinotoču pod Sveto Ano, ko vam cela družina pričara čarobno doživetje.

SAMO NAJBOLJŠE JE DOVOLJ DOBRO

PREPOVEDANA LJUBEZEN Traminec pa je k Šturmovim, ki od nekdaj slovijo po sladkih vinih - pridelajo jih dobrih 40 odstotkov -, zajadral zgolj po naključju. Otmar mlajši je leta 1993 pod okriljem Svete Ane kupil od soseda vinograd in po šturmovsko ga ni preveč zanimalo, kašne trte so zasajene. Bilo je sedemsto trt traminca. Leta 1994 je iz rumenih opojnih grozdnih jagod pritekel prvi pridelek in to kar suhi jagodni izbor. Otmar, ki se ga še danes, kljub temu da smo zakorakali v 21. Stoletje, drži »etiketa« upornika in posebneža med belokranjskimi vinarji, je aromatično vino hudomušno poimenoval Prepovedano vino, nekaj kasneje Prepovedan sad in po dveh letih Prepovedan sadež. »Prepovedanec« je na številnih ocenjevanjih in tekmovanjih zmagoval in dobival najvišje ocene. Za traminca se je »ležanje v ilegali« za vedno zaključilo leta 2005, to leto je bil uradno dovoljen tudi v Beli krajini. Pustimo ob strani, ali je afirmacija rumenega muškata in traminca v Beli krajini »Viharnikova« zasluga, nesporno dejstvo je, da sta obe sorti v deželi belih brez našli izvrstno rastišče.

kot sin, sta samouka grozdna jezdeca, nikoli se nista vinarsko šolala, izobraževala pa ves čas. Učila sta se na svojih lastnih napakah in izkušnjah. Danes je Šturm na Olimpu, a skromen kot je, tega ne bo nikoli direktno priznal.

UPORNIŠKI VINARSKI DUH Šturmova vina zaznamujejo tri linije, ki se ločujejo po etiketah: z belo etiketo so opremljena sveža vina iz mlajših vinogradov. Z modro etiketo vina iz starejših vinogradov na najboljših legah in izbranega grozdja. Predikatna vina pa so prepoznavna po sličicah na etiketah in jim pravijo zlata kolekcija. Šturmovi so bili od nekdaj drugačni, oče Otmar je veliko potoval po svetu in okušal ter spoznaval vina. Če mu je bilo katero všeč, ga je kljub uradniški prepovedi poskušal vzgojiti v domači belokranjski zemljici. To uporništvo ni samo posledica priimka, ampak veliko več: življenjska danost, ki prehaja iz roda v rod. V šturmovskem slogu biti drugačen, inovativen je Otmar mlajši leta 1999 pod Sveto Ano, ki budno bdi nad njegovimi trtami, z lastnim denarjem zgradil moderno štiristo kvadratnih metrov veliko klet. To je bil odločilen trenutek, odločilen preboj v njegovi takratni osebni vinarski karieri; sodobna klet pa je pomenila tudi nov list v zgodovini belokranjskega vinogradništva. Oba Šturma, tako oče

Kam bo usmerilo »viharnika« v prihodnje? Njegovi domicilji v domačem okolju so nas prepričali o drugačnosti, možnem in potrebnem sozvočju vsega lepega - vse podčrtano z jasnim ciljem »samo najboljše je dovolj dobro«! Zato že slutimo, da v Otiju nastaja nova ideja, nov premik, nova, samo zanj značilna pot. Kje bo spet predstavil sozvočje tradicionalnega in modernega? Vemo samo to - vihar in z njim »viharnik« se ne umakne! Izgine, nabere moči in nas vnovič »preseneti«! Ljubitelji in poznavalci vina smo lahko veseli, da se je Otijeva športna kariera - v najstniških letih je bil uspešen smučar in kolesar končala pri devetnajstih. Če bi bilo drugače, bi danes bile naše brbončice najverjetneje prikrajšane za marsikateri užitek.

Vaš mesečnik

43


Koncert za dober namen Pomlad v Kostanjevici Pomlad pred vsakega izmed nas postavlja nove začetke, nove izzive… Včasih nas ob šepetu pomladnih sap prevzamejo skrivnostne sile, ki jih lahko dojamemo le, če na svet pogledamo s srcem. Žal včasih vigred namesto vznesenosti in novih korakov med nas pošlje usodne trenutke, ki zaznamujejo posameznika ali skupnost. 14. marca 2010 se je kostanjeviški otok prebudil v čudovito pomladno jutro, a v zraku je vel težak vonj po tragediji, ki je tisto noč doletela družinsko podjetje, eno izmed 50 najboljših in najbolj znanih slovenskih gostiln, Gostilno Žolnir, ki jo že več kot 30 let vodita Fanika in Otto Sevšek. Splet nepojasnjenih okoliščin je v obliki ognjenih zubljev v nekaj minutah uničil večino tega, kar je družina ustvarila v minulih desetletjih, hkrati pa so v zraku obvisela tudi delovna mesta domačinov, ki jim je gostilna dajala kruh. Kostanjevica na Krki in njeni ljudje so s prvimi odzivi poskušali spodbuditi lastnike, da ne smejo obupati, da se lahko zanesejo na prijatelje, znance, poslovne partnerje, občane…

Obljuba dela dolg in občina Kostanjevica na Krki se je odločila podpreti Gostilno Žolnir, lanskoletne dobitnike kostanjeviškega zlatnika, enega najvišjih občinskih priznanj, v prizadevanjih, da začnejo na novo…Težko bi našli dru-

štvo, zavod, organizacijo, ki jim Gostilna Žolnir ni pomagala kot sponzor ali donator, težko bi pozabili na vse njihove dobrodelne poteze, na pomembne vloge, ki sta jih tako Fanika kot Otto odigrala v različnih društvih in združenjih…Nešteto parov je svojo zakonsko obljubo sklenilo s poročnim slavjem v tej gostilni, koliko

…Ves otok je odet v pomladne sanje, saj nove se moči v njem spet budé; to je mladosti skrivno šepetanje, ki ga do dna dojame le srce… (Pomlad v Kostanjevici, L. Smrekar ) turistov se je tu okrepčalo ob srečanju s Kostanjevico… Dolžnost vseh, ki smo bili kadarkoli in kakorkoli povezani z Gostilno Žolnir je, da danes mi pomagamo njim, kajti Kostanjevica, Dolenjska, Posavje, Slovenija, slovenski gostinci in vinarji in ves slovenski turizem potrebujejo takšne gostilne! Prireditev, koncert za dober namen Pomlad v Kostanjevici, je na dan mladosti, 25. maja izzvenel kot zahvala družine Sevšek vsem, ki so jim pomagali do sedaj, in kot spodbuda tistim, ki bi Gostilni Žolnir še želeli ponuditi svojo pomoč. Tisti večer je bilo zbranih dobrih 6.000 €, ki so jih darovali številni posamezniki iz Kostanjevice in oklice, ter društva. Poleg znanih glasbenikov in povezovalcev programa so na prireditvi sodelovali tudi nekateri vinarji, domače društvo podeželskih žena, mladi pevci iz Osnovne šole Jožeta Gorjupa in številni mediji, prav vsi pa so se odpovedali svojim honorarjem.

Organizacijski odbor prireditve »POMLAD V KOSTANJEVICI«

Družina Sevšek.

44

Vaš mesečnik

št. 66, junij 2010


Pogovor z direktorico Zdravstvenega doma Novo mesto Mileno Kramar Zupan

Novo mesto mora postati zanimivo za zdravnike „„ Ob različnih priložnostih, še posebej pa v zadnjih dneh ob obeleževanjih 30–letnice Zdravstvenega doma Novo mesto na tej lokaciji, poudarjate, da je zdravje ena največjih človekovih vrednot. Da, tega se zavemo šele takrat, ko ga izgubimo ali začnemo izgubljati. Zdravje je povezano z najbolj intimnim delom našega bivanja in delovanja. Vlogo direktorice zdravstvenega doma zato sprejemam s posebno motivacijo, ambicijo in veliko odgovornostjo. Naš zdravstveni dom predstavlja celovit zdravstveni center, ki občanom in občankam na enem mestu zagotavlja vso zunajbolnišnično zdravstveno oskrbo. Je ena večjih pozitivnih razvojnih pridobitev na področju zdravstva za naše ljudi. Vendar si žal tudi na področju zdravstva vse bolj stojijo nasproti različni interesi uporabnikov, izvajalcev storitev, plačnikov in ustanoviteljev, zato tudi obstoj zdravstvenega doma ni več samoumeven.

„„ Katere so največje nevarnosti, da se ti interesi uveljavijo? Zdravstvena politika v naši občini je bila zadnja leta zelo naklonjena koncesijskemu izvajanju zdravstvene dejavnosti. Podeljevanje koncesij poslabšuje pogoje poslovanja in stroškovno učinkovitost zdravstvenih domov. Nepremišljeno podeljevanje velikega števila koncesij pred tremi leti je resno ogrozilo delovanje zdravstvenega doma, ki je zašel v veliko finančno izgubo, velik primanjkljaj zdravnikov in na drugi strani presežek ostalih zaposlenih, veliko nezadovoljstvo zaposlenih in pacientov ter obremenjujoč konflikt in nerešena razmerja s koncesionarji. Zato je Mestna občina kot edina za to področje dobila tudi negativno mnenje Računskega sodišča Slovenije. Vsak župan bi moral dojeti, da se lahko koncesije podeljuje le na podlagi resnih analiz, kako bo to koristilo pacientom, ne pa kar na pamet ali bog ne daj še iz kakšnih drugih dvomljivih razlogov. „„ Kje smo danes po tako hudem stanju v našem zdravstvenem domu? Po dveh letih lahko ugotovimo, da nam je v Novem mestu uspelo ohraniti naš zdravstveni št. 66, junij 2010

dom, ki ostaja prevladujoča oblika zagotavljanja zdravstvenega varstva prebivalstva na območju kar osmih občin. Še več – iz izgubaša je po finančnih kazalcih in tudi po oceni ministra izpred mesecev postal eden najboljših zdravstvenih domov v Sloveniji. „„ Kako vam je to uspelo? Čeprav preživljamo gospodarsko krizo in zdravstvena blagajna krči finančna sredstva zaradi številnih varčevalnih ukrepov, v teh pogojih poslujemo s presežki prihodkov nad odhodki, kadrovsko smo se zelo okrepili in lahko povem, da imamo v primerjavi z ostalimi zdravstvenimi domovi nadpovprečno dobro preskrbljenost z zdravniki. V zadnjih dveh letih smo na novo zaposlili šest zobozdravnikov (od tega dva specialista: protetika in čeljustnega kirurga), 4 splošne zdravnike, pediatra, internista. Zmanjšali smo število nezdravstvenih delavcev. Uspelo nam je

bistveno izboljšati klimo in zadovoljstvo zaposlenih. V preteklem letu smo pridobili in uspešno izvajali novi program antikoagulantne ambulante in program zdravstvenega varstva v novomeških zaporih, širitev programa mamografije in bolezni dojk, čeljustne kirurgije in preventivnih dejavnosti. Na našo pobudo in pripravo programa nam je v sodelovanju z ZZZS Novo mesto uspelo pripeljati na Dolenjsko 2 nova programa zobozdravstva in 2 programa družinske medicine. S tem smo pomembno izboljšali preskrbljenost Dolenjk in Dolenjcev z zdravniki in zobozdravniki, saj smo bili do sedaj krepko pod povprečjem Slovenije, ter na tak način doprinesli h kakovosti primarnega zdravstva na Dolenjskem. Še posebej smo ponosni na izvajanje preventivne dejavnosti, ki je ena temeljnih nalog osnovnega zdravstva. Po več letih smo rešili tudi izjemno velik problem bolečin zob, in sicer tako, da vsak zobozdravnik nameni vsak dan prvo uro ordinacijskega časa za sprejem pacientov z bolečinami, in to ne le za svoje opredeljene paciente, ampak tudi za vse neopredeljene. Kljub finančni sanaciji in varčevalnim ukre-

pom smo veliko vlagali v opremo in prostore, ki so v 30 letih že dotrajali in so bili potrebni prenove. Tako smo lani prenovili trakt zobozdravstvenega oddelka, zamenjali najbolj dotrajane steklene površine na objektu, zgradili in preuredili nove ordinacije, osvežili, uredili in primerno označili skupne prostore zavoda, klimatizirali ordinacijske prostore in čakalnice. V poletnih mesecih smo v sodelovanju z Gozdnim gospodarstvom in Kmetijsko šolo Grm zasadili osrednji zeleni prostor pred Zdravstvenim domom. Bistveno smo posodobili avtopark v reševalni službi z novimi reševalnimi vozili, nabavili nov digitalni zobni rentgen, veliko smo vložili v informatizacijo poslovanja. Posebej smo ponosni na uspešno izpeljano humanitarno akcijo zbiranja sredstev za nakup sodobnega digitalnega mamografa pod vodstvom Društva Julije, s katerim smo Dolenjkam, Belokranjkam in drugim ženskam zagotovili obstoj in razvoj programa mamografije oziroma zgodnjega odkrivanja raka dojk. Naj povem, da smo poleg Zdravstvenega doma Ljubljana edini zdravstveni dom v Sloveniji, ki izvaja program mamografije in to z najsodobnejšim digitalnim mamografom. To je velika pridobitev za naš kraj, za naše ljudi. „„ Kako se počutite danes po vseh navedenih uspehih kot direktorica? V letih, odkar vodim zdravstveni dom, sem uspela spoznati pogoje dela, zavod, notranja razmerja, medsebojne odnose sodelavcev in zunanje poslovno okolje, ki lahko bistveno poseže v delovanje zavoda. Vsak od naštetih elementov enakovredno tvori celoto in prav vsak del se mora poklopiti, da je delo optimalno in rezultati učinkoviti. Največ mi pomeni, ko to opazijo pacienti in ko mi posamezni zaposleni povedo, da so ponosni, da delajo v zdravstvenem domu. To je res veliko. Uspelo nam je, ker smo vsi zaposleni delali skupaj, iskali pravilne odločitve in ubrali prave poti. Brez njih ne bi bili tu, kjer smo. Ustvarili smo pogoje za doseganje visoke kakovosti zdravstvenih storitev na primarni ravni in za nadaljnji razvoj zavoda. „„ Kaj pa bi radi še izboljšali? Kljub pozitivnim kazalcem vidim veliko možnosti, da bi svoje delo še izboljšali v korist pacientov, zaposlenih, ustanoviteljic, plačnikov zdravstvenih storitev in širše javnosti. Najprej se zavedamo, da moramo vsak dan potrjevati doseženo. In delati nove kakovostne premike. Nujno je, da bi k nam prihajali najboljši mladi zdravniki. Žal ti po študiju veliko raje ostanejo v Ljubljani. Novo mesto se jim preprosto ne zdi dovolj atraktivno za življenje in delo.

Slobodan Jovič

Vaš mesečnik

45


Ali resnično obstaja nevarnost da bo letošnji Rock Otočec zadnjič na idilični jasi ob reki Krki za Gradom Otočec? “Vsaka pogodba se enkrat izteče, tako se bo tudi naša. Petletna pogodba z upravljavci prizorišča se letos bo. Dejansko je zato možno, da je letošnji Rock Otočec zadnji na znameniti lokaciji, ki jo je vredno vsaj enkrat v življenju doživeti.”

Priprave na naš največji glasbeni žur na prostem Roc Otočec, ki bo letos od 2. do 4. julija, so v sklepni fazi. Idejnega očeta festivala Francija Keka smo ujeli po telefonu med urejanjem še zadnjih podrobnosti. Franci, kako bi opisal vaš in seveda tudi naš tradicionalni festival Rock Otočec? “Ljubezen, raj, prijateljstvo, reka Krka, najbolj nora zabava, igre in igrice, kopanje,

Drži trditev, da so vstopnice že skoraj pošle? “Ne, na voljo je še nekaj stojišč in

IZKUŠENI GLASBENIKI Skupino Kok band sestavljajo Zlatko (vokal, kitara), Jaka (bas, vokal), Otmar (kitara, tambura, vokal) ter Matej (bobni). Vsi so izkušeni glasbeniki, v dolgi glasbeni karieri so sodelovali z več zasedbami in preigravali različne glasbene zvrsti: od rock, etno in orkestralne pa vse do narodno-zabavne glasbe. Dober odziv poslušalcev jih je vzpodbudil, da so lani v novomeškem studiu Luca posneli dve lastni skladbi - Bijelina in Pravlica. Tudi v letošnjem letu namerava skupina oditi v studio in posneti nove lastne skladbe, če bodo oboževalce razveselili s CD ploščo, pa zaenkrat še ni znano.

Vabimo k predvpisu abonmajev 2010/2011

Foto: Vesmin Kajtazovič

ležišč. Se je pa treba podvizati.” Vsi, ki boste iz takšnega ali drugačnega razloga festival na Otočcu zamudili, si boste utrinke lahko ogledali na Televiziji Vaš kanal. Kamere Vašega kanala bodo tradicionalno beležile dogajanje na prizorišču in ni dvoma, da se znova obeta atraktivna zgodba.

MOBITEL, d.d., 1537 Ljubljana

glasba - Tarja, Niet, Jaya The Cat, Alen Islamović, Mi2, Šank rock, Noctiferia, Demolition group, Red five point star, AC/DC real tribute, Ironmedian, Zbogom Brus Li ... Improligaši, veselje, smeh ... ti in jaz ... vsi ... od 2. do 4. julija. to je letošnji Rock Otočec.”

14. – 23. junij 2010 od 10. do 17. ure IZKORISTITE 10-ODSTOTNI POPUST!

HTC Desire

Samsung Omnia PRO

BlackBerry ® Curve™ 8520

Sony Ericsson Vivaz

249 €**

49 €*

49 €**

169 €*

Popolna skladnost stila in tehnologije. Za trenutke, ki πtejejo. Mobiteli iz Mobitela. Akcijska ponudba velja do odprodaje zalog ob sklenitvi/podaljšanju naročniškega razmerja: * Mobitel GSM/UMTS za paketa Povezani 44 in Povezani 77 za 24 mesecev (UMTS). Ponudba velja za vse, ki nimate veljavnega aneksa UMTS št. 14/2005 ali UMTS št. 14/2005 Povezani ali aneksa GSM št. 16/2009 in izpolnjujete ostale pogoje. ** Mobitel GSM/UMTS za paketa Povezani 44 in Povezani 77 za 12 mesecev (GSM). Ponudba velja za vse, ki nimate veljavnega aneksa GSM št. 8/2005 ali GSM št. 8/2005 Povezani ali aneksa GSM št. 16/2009 in izpolnjujete ostale pogoje. Mobitelova prodajna mreža uporabnikom omogoča nakup akcijskih aparatov na več kot 350 prodajnih mestih po vsej Sloveniji. Zaradi tega je mogoče, da določen model mobitela ni na voljo na vseh prodajnih mestih hkrati. Cene vključujejo DDV. Družba Mobitel si pridržuje pravico do spremembe cen in pogojev. Slike so simbolične. Za dodatne informacije, cenik pogovorov in storitev ter ostale pogoje v paketih Povezani obiščite spletno stran www.mobitel.si ali pokličite Mobitelov center za pomoč naročnikom na 041 700 700.

46

Vaš mesečnik

GLEDALIŠKI ABONMA GLASBENI ABONMA GLASBENO-GLEDALIŠKI ABONMA OTROŠKI ABONMA

Foto: www.sxc.hu / Oblikovanje: Sandra Hrovat

v objektivu

Rock Otočec 2010

KULTURNI CENTER JANEZA TRDINE

N O V I T R G 5, N O V O M E S T O • 0 7 3 9 3 0 3 9 0 • W W W . K C J T . S I Mestna občina Novo mesto Ustanoviteljica KCJT

št. 66, junij 2010


Fugirna naprava

za 3x hitrejše fugiranje kamnitih zidnih oblog in tlakov

v objektivu

Novo!

T E N d.o.o. Tomaj 110 6221 Dutovlje info@ten-cerne.si T: 05 7640 263 F: 05 7642 011 G: 031 333 404 www.ten-cerne.si

ŠKROPILNICE, NAMAKALNI SISTEMI!

Nošene traktorske škropilnice od 200 do 600 l

Nošeni in voženi pršilniki od 200 do 400 l Črpalke za škropljenje vinogradov in sadovnjakov

Samokolnice

Črpalke za namakanje s pretoki od 400 do 1500 l/min Vreček agro d.o.o. , M. Vadnova 22, 4000 Kranj, T 04 23 41 740, 040 831 441, www.vrecek-agro.si

JE VOZNIK PO 80 LETU, ŠE VAREN VOZNIK? Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Krško, ki ga vodi tamkajšnji podžupan Cvetko Sršen, pripravlja pogovor s predstavniki policije, zdravstva in upokojenci na temo, je zdravje udeležencev v tretjem življenjskem obdobju ključno, za njihovo večjo varnost v prometu. Oddaja bo v programu Televizije Vaš kanal, predvajana v četrtek, 24. junija 2010, ob 19.50 uri!

št. 66, junij 2010

Vaš mesečnik

47


Tel: 07 34 81 481, Obrtniška ulica 51, 8210 Trebnje

service

www.avto-slak.si

VW Caddy furgon

VW Polo 1.2

(climatic, esp, abs, elektro paket)

(climatic, ABS+ESP, el. paket, radio CD/MP3, 4 x air bag …)

Že za 9.990 EUR neto

Že za 10.360 EUR

IZKORISTITE PRILOŽNOST V KATERI IMATE PREDNOST VI!

MOŽNOST UVELJAVITVE 30% INVESTICIJSKE OLAJŠAVE

Novi transporter Že za 17.690 EUR

• ugoden kredit in finančni leasing, • nižji začetni stroški, • ugodno zavarovanje znižano do 50%.

motor ur5

GOLF RABBIT 1.2 TSI

VW PASSAT LIMUZINA

77 kw (105 KM), Cena: 13.990 EUR

2.0 TDI EDITION, Cena: 21.900 EUR

(klimatska naprava, ESP, 7 zračnih blazin, meglenke, 15'' alu platišča, sprednji sredinski naslon za roke, radio RCD 210 CD/mp3, potovalni računalnik, zasilno rezervno kolo)

(lita platišča, 6 x air bag, climatronic, esp, tempomat, meglenke, potovalni računalnik, crom paket, parkirni senzorji spredaj in zadaj, ... )

Mesecnik junij 2010  

Mesecnik junij 2010

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you