Razvojna vizija izvozno gospodarstvo in odprta regija Zaključuje se programsko obdobje 2007-2013, pred vrati pa je že novo 2014-2020, kjer jugovzhodna (JV) Slovenija zdaj kot ena osmih statističnih regij sodi v vzhodno kohezijsko regijo. Kar je dobro, saj bo vzhodnemu delu Slovenije namenjenega več denarja, pravi Mojca Špec Potočar, direktorica Razvojnega centra Novo mesto, ki že 15. leto izvaja vlogo regionalne razvojne agencije. Zato je priprava projektov – ne več posamičnih, temveč regijskih – ključna, saj bo jugovzhodna regija le tako pridobila več sredstev in dvignila kakovost življenja nasploh. Programskega obdobja 20072013 je konec. Kakšni so rezultati? Analizirali smo izvajanje regionalnih razvojnih programov, tudi za JV Slovenijo. V 21 občinah regije so pridobljene bogate izkušnje črpanja sredstev iz evropskih skladov; tako je samo od dodeljenih 51 milijonov evrov iz evropskega sklada za regionalni razvoj počrpanih že 97 odstotkov sredstev. Izkušnje, ki so jih pridobili občine in partnerji v projektih, so izjemnega pomena za nova partnerstva in projektne ideje v novem sedemletnem programskem obdobju do 2020. Ugotavljamo tudi, da je regija težkim gospodarskim razmeram navkljub ohranila status in ostaja prva na področju izvoza v Sloveniji, stopnja brezposelnosti se drastično ne povečuje. Celoten program, določen z regionalnim razvojnim programom 2007-2013, je bil po vsebini, torej po realizaciji projektov, več kot 90-odstotno uresničen. Največji odstotek je na področju velikega gospodarstva, najmanjši pa pri polnjenju poslovnih in obrtno-podjetniških con, saj investitorjev v tem obdobju načeloma ni, le območje Pokolpja v obdobju gospodarske krize zaznamuje vrsta dogodkov, ki pomembno vplivajo na razvoj. Kaj so posebnosti regijskega regionalnega razvoja? Dobri gospodarski rezultati regije zamegljujejo razvojne težave v Beli krajini in na kočevsko-ribniškem. Gospodarska aktivnost je zelo skoncentrirana. Največja je na Dolenjskem, kjer je tudi največ izvozno uspešnih podjetij, delovnih mest, možnosti za zaposlitev in so gospodarski rezultati najboljši. V večini obmejnih občin so gospodarski rezultati primerljivi s skromnimi možnostmi za njihov hitrejši razvoj. V zadnjem času je odstotek brezposelnosti in odliv kadra s Kočevske in iz Bele krajine vse večji. Kljub južni legi pa je donosnost sredstev v JV Sloveniji najboljša. Beleži visok delež prihodkov na
28
Vaš mesečnik
tujih trgih, gospodarske družbe v regiji imajo v povprečju največ zaposlenih, dosegajo nadpovprečen donos na kapital, imajo dobro pokritost stalnih sredstev s kapitalom, poslujejo s podpovprečnim stroškom dela. Razvojne možnosti tega območja so neizkoriščene zaradi odmaknjenosti in slabe povezanosti s sodobnimi prometnimi tokovi. Da bi obmejne belokranjske in kočevske občine opozorile na svoje razvojne priložnosti, ki so zlasti v razvoju podeželja, turizma, povezanega z bogato in ohranjeno naravno in kulturno dediščino, in čezmejnega sodelovanja, so se povezale v Območno razvojno partnerstvo Pokolpje. Tu je nizka stopnja izobrazbe, slabo razvita podjetniška infrastruktura, nezadostna podjetniška iniciativa, podpovprečna dodana vrednost na delavca, slabo razvit inovacijski sistem, preskromna vlaganja v raziskave in razvoj, ki odlikujejo le nekatera velika podjetja. Če dodamo še slabo notranjo povezanost in navezanost regije na sodobne prometne tokove, ohranjenost okolja, razvit zdraviliški turizem, poseljeno podeželje z bogato naravno in kulturno dediščino, so razvojne potrebe in možnosti regije povsem jasne. Pomembna razvojna prednost je koncentracija gospodarskih rezultatov in zaposlovanja v velikih industrijskih družbah, ki pa je hkrati tudi razvojna
nevarnost. Zato regija za dolgoročno razvojno specializacijo izpostavlja ekonomsko, gospodarsko aktivnost (de-
javnost), po kateri je regija prepoznavna, pomeni njeno primerjalno prednost pred drugimi slovenskimi regijami in je podlaga za novo ekonomsko aktivnost in socialni razvoj. Glede na velike razvojne razlike in cilj skladnejšega regionalnega razvoja je pomembno, da izbrana razvojna specializacija ne povzroča novih notranjih razvojnih razlik in da upošteva razvojne možnosti posameznih geografskih območij v JV Sloveniji. Vse prednosti gospodarskega razvoja regije, zaznamuje »izvozno gospodarstvo«. Največ prihodkov ustvari regijsko gospodarstvo na tujih trgih s predelovalno dejavnostjo, s katero se ukvarja največ gospodar-
št. 100, december 2013