Page 1

Utrip tV programa Vaš kanal - brezplačen izvod - št. 96-97 - julij - avgust 2013

www.audiva.si

PLINSKI Center NOVO MESTO

brezplačna številka

080 22 06

ŠOLSKI CENTER Novo mesto

07/39 32 100 www.sc-nm.com

Film na TV Vaš kanal: www.grm-nm.si Tel.: 07/39 34 700

Že 20 let z vami TELEVIZIJA

Prijateljstvo je najvišja oblika ljubezni več na str. 24


Trebnje

Obrtniška ulica 51 07/34 81 474

Avto Slak

novo mesto

Kolodvorska ulica 4 07/393 2 990

www.avtoslak.si

Tiguan je izjemno praktičen avtomobil. Navdušil vas bo tudi višji položaj sedenja, prostorna in uporabna notranjost, števila odlagalna mesta in dinamičen izgled. Udobje je v Tiguanu zagotovljeno že serijsko, saj je že osnovna izvedba Trend & Fun odlično opremljena: • • • • • • • • • •

Tiguan že od 19.975 EUR!

Avtomatska klimatska naprava Climatronic Parkirni sistem s park. avtomatiko Park Assist Električno nastavljivi in ogrevani zunanji ogledali Električen pomik stekel Centralno daljinsko zaklepanje Radio RCD 310 s CD in MP3 predvajalnikom Usnjen volan in glava prestavne ročice Sprednji meglenki s funkcijo statičnih smerno prilagodljivih luči Večfunkcijski prikazovalnik Plus ...

Novi Golf Variant. Brezplačen komplet zimskih pnevmatik!

Novi Golf Variant ima prostora za pet odraslih oseb in 605 litrov prtljage. Novi Golf Variant je športno-eleganten vsestranski avtomobil, ki nizko porabo goriva in hkrati dinamične vozne zmogljivosti združuje z zelo visoko kakovostjo in prilagodljivostjo. Prostornina prtljažnika se je v primerjavi s predhodnikom povečala s 505 na 605 litrov.

Ob naročilu do 30. septembra 2013 vam podarimo komplet zimskih pnevmatik in jeklenih platišč.

Družinski modeli Family Bogato opremljeni družinski modeli Volkswagen Family: Touran, Sharan, Caddy in Multivan nudijo dovolj prostora za kar tri otroške avtosedeže in veliko prtljage. Touran Family 1.2 TSI, 77 kW (105 KM) Comfortline, s prihrankom 3.000 EUR vam je na voljo že za 18.243 EUR.


Piše: Irena Vide

Ne pozabite, da so čudovite stvari, ki se jih učite v šolah, delo mnogih generacij. Vse to znanje, ki vam je položeno v roke, je dediščina, ki jo spoštujte, jo bogatite in nekega dne zvesto prenesite na svoje otroke. Albert Einstein

Vsestransko pregreto poletno ozračje s kar tekmovalno rekordnimi temperaturami tudi v našem okolju se v času, ko šolski hrami spet odpirajo svoja vrata, lagodno umirja. Vsaj skozi vremensko okno. Pogled na vse bolj nestabilno gospodarsko in negotovo politično prizorišče je precej drugačen. A naj na tej strani tokrat ostane zastrt in da prosto pot misli genialnega uma: »Ne pozabite, da so čudovite stvari, ki se jih učite v šolah, delo mnogih generacij. Vse to znanje, ki vam je položeno v roke, je dediščina, ki jo spoštujte, jo bogatite in nekega dne zvesto prenesite na svoje otroke.« In kašno doto in znanje v tem času in v teh dneh prenašamo na mlade, na svoje otroke in otroke naših otrok ... ? Nikar ne dovolimo, da tone v pozabo toliko vrednosti, ki jih preprosto moramo predati naprej. Jih ohranjati z namenom, da bi se ne izgubile v moderni dobi preobširnih informacij, ne več onkraj Gorjancev, pač pa onkraj sveta. Tudi iz oči v oči. Z vsem občutenjem in sprejetjem. Poslušanjem in doživetjem. Ali pa če formulo obrnemo v misel današnjega časa in se vprašamo drugače. Kaj dandanes skozi »škatlice svetovne modrosti« že najmlajši prenašajo na generacijo zimzelenih melodij in »mladih po srcu« … Tehnologija postaja svetlobno hitra, vsem se tako zelo mudi … Res je, da smo del Evrope in spoznanje, da to le ni zgolj »Indija koromandija« z odprtimi mejami in vse bolj slengovskim izražanjem, bi nas moralo spodbuditi k ohranitvi vsega tistega, čemur je vredno reči »moja, tvoja, naša dediščina«. Bodimo pobudniki, akterji in prispevajmo k njej. V programski shemi TV Vaš kanal ji namenjamo posebno pozornosti tudi skozi izobraževalno serijo oddaj za lep slovenski jezik in vsakodnevno rubriko kulturnega utripa; čeprav bi utrip srca »novega starega« kulturnega ministrstva za ohranitev te zvrsti programa ne mogli izmeriti. Pa bi ga že zaradi spoštovanja lastnega poslanstva in črke njenega zakona morali. Ga pa merijo gledalci Vašega kanala z njeno ekipo. Vanj je vtkano znanje mnogih generacij; tradicijo, ki jo spoštujemo skozi televizijski in časopisni medij, bogatimo, hranimo za generacije nove dobe, oplemenitene z bogastvom današnjega dne. In ob koncu še svež odmev, ko sem čakajoč v enem izmed trgovskih centrov v dolgi vrsti pri blagajni ujela pogovor: »Vprašaj, ali imajo delovni zvezek za zgodovino; če ga ni, ga bom v prvih dneh poskušala dobiti v šoli, ni panike«, je hči ogovarjala mamo, hkrati pa aktivno »srfala« na svojem mobilnem telefonu. Presunil me je občutek, da bi to drobno skuštrano dekletce v moderno natrganih kavbojkah najraje videlo, da bi delovni zvezek kar »vstopil« v njen mobilni telefon. Mrmrajoč sama pri sebi, da pa ima vendarle vse svoje meje, se na odhodu domov boj kot običajno zazrem v mimoidoče. Tudi znanci so bili vmes. In ni vrag, da ga skorajda ni bilo, ki bi ne imel svojega hišnega, bolje rečeno osebnega prijatelja, s katerim je komuniciral. Pa ne na štiri oči. Tok misli prekine brnenje v moji torbi … Nova doba, nova znanja, drugačna komunikacija … Pa vendarle, dragi Einstein, potrudila se bom v sodelovanju z ekipo naše medijske hiše, ki jo vodim, in našimi medijskimi sopotniki, ki letos deseto leto soustvarjajo tudi pisni utrip televizijskega programa Vaš kanal, to je Vaš mesečnik, da vsaj del vrednot, vse od šolskih klopi do sodobnih tablic, ostane spoštljivo shranjen. Srečno v novem šolskem letu.

Izdajatelj: Televizija Novo mesto, d. o. o. Odgovorna urednica: Irena Vide Glavna urednica: Živa Zakšek Uredniški odbor: Mojca Kren, Marko Mesojedec, Vesna Lakner Sofrić, Petra Prijanovič Lektoriranje: Živa Zakšek

Naslov uredništva: Podbevškova 12, 8000 Novo mesto Telefon: 07/39 30 860, faks: 07/39 30 870 www.vaskanal.com Marketing in oglaševanje: tel. 07/39 30 876, 39 30 867, faks: 07/39 30 877 e-mail: marketing@tv-nm.si

Oblikovanje in grafična priprava: Fotografika, Boštjan Colarič, s. p. Tisk: SET d. o. o., Ljubljana - Polje Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Št. vpisa v razvid medijev: 803 Prepovedana je vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava in objava vsebin ali delov vsebin ter oglasov brez dovoljenja uredništva Vašega mesečnika.

Foto: Boštjan Colarič

št. 96-97, avgust 2013

Vaš mesečnik

3


novo mesto

Prekuhavanje, zbogom! Voda – za vsa živa bitja na Zemlji najpomembnejša dobrina. Človek za minimalne fiziološke potrebuje do tri litre vode na dan, za vse potrebe pa je dnevno lahko porabi tudi do 300 litrov ali več.

Za nemoteno oskrbo s pitno vodo na območju Dolenjske skrbi Komunala Novo mesto. Eden njenih najpomembnejših projektov ta čas je zagotovo „Hidravlične izboljšave vodovodnega sistema na območju osrednje Dolenjske“. Hidravlične izboljšave vodovodnega sistema na območju osrednje Dolenjske je projekt, ki obsega dograditev vodovodnega sistema vseh občin, ki jih povezuje magistralni vodovod Novo mesto. To so MO Novo mesto, Šentjernej, Škocjan, Mirna Peč, Straža in Šmarješke Toplice. Naložba med drugim zajema hidravlično izboljšavo 40 kilometrov vodovodnega omrežja ter izgradnjo štirih vodohranov in dveh vodarn. Cilj projekta je povezati v enoten sistem, v regionalni vodovod, oskrbo s pitno vodo šestih dolenjskih občin, s čimer naj bi zagotovili zadostno količino zdravstveno ustrezne pitne

4

Vaš mesečnik

vode vsem prebivalcem na tem območju. Novomeška komunala je sicer pred kratkim pridobila pozitivno mnenje ministrstva za kmetijstvo in okolje za dodelitev evropskih sredstev za projekt, ki je bilo nato posredovano ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Po zadnji različici vloge za dodelitev evropskih sredstev je naložba ocenjena na dobrih 26 milijonov evrov. UVM

Reportažo Prekuhavanje, zbogom! si oglejte na spletni strani www.vaskanal.com v arhivu oddaj Z vami – za vas.

HILARIJ TUDI V NOVEM MESTU – Ljubiteljski utramaratonec Radovan Skubic Hilarij se je lotil zahtevnega podviga – prikolesariti v vse slovenske občine. 2900 kilometrov je za njim, ovirali pa ga niso niti dež, sonce in huda vročina. Potem ko ga je lani ustavila poškodba, je 60-letnik projekt letos, odločen, da izpelje svoj cilj, nadaljeval. Na svoji poti se je ustavil tudi pred novomeškim Rotovžem, kjer ga je pričakal tamkajšnji župan Alojzij Muhič. Skupaj sta tako na zemljevidu s slovenskimi občinami lipov list, ki velja za simbol slovenstva, pripela tudi Novemu mestu. Hilarijev osnovni cilj je bil s projektom „Iz srca Slovenije v vse slovenske občine“ povezati državo in ljudi ter opozoriti na pomen njenih naravnih danosti in lepot. IŠČE SE MEJE – Kdor išče, ta najde, pravi slovenski pregovor. Včasih je treba iskati dlje, spet drugič smo uspešni takoj. Že 30 let arheologi izkopavajo na enem največjih prazgodovinskih grobišč v srednji Evropi, novomeški Kapiteljski njivi, a meja do kod pravzaprav segajo grobišča niso našli. Letos so temu v enomesečnih izkopavanjih namenili posebno pozornost, zato so delali na treh koncih. Meja sicer niso odkrili, so pa našli 28 grobov – žgan grob iz pozne bronaste dobe, bogate najdbe je skrivalo sedem grobov starejše železne dobe, iz časa Keltov pa so odkopali 20 grobov. „V njih so bili številni lončeni predmeti, presenetila pa nas je izjemna najdba petih dolgih železnih mečev,“ je povedal arheolog Borut Križ iz Dolenjskega muzeja. Vse te in tudi množica najdb iz prejšnjih treh desetletij dokazujejo, da je bilo Novo mesto v tistem času pomembno središče.

št. 96-97, avgust 2013


novo mesto Ivo Kuljaj, direktor Zavoda za turizem Novo mesto V NOVEM MESTU ZADOVOLJNI Z OBISKOM – Sodeč po statistiki bo to leto za dolenjsko prestolnico po številu turistov uspešno. V primerjavi z lanskim polletjem je bilo za 40 odstotkov več nočitev, predvsem na račun tujih gostov, katerih porast je 58-odstoten. Tako smo v objektiv ujeli nekaj italijanskih turistov med obiskom v Turistično informacijskem centru Novo mesto. Kot poudarja Ivo Kuljaj, direktor Zavoda za turizem Novo mesto, skokovito narašča tudi zanimanje za nov turistični produkt na Dolenjskem – zidaniški turizem.

Srečko Vovko, direktor Agencije za šport Novo mesto KMALU PO NOVI STEZI – Ljubitelji športa v Novem mestu se veselijo skorajšnjega dokončanja prenove mestnega stadiona Portoval. Nova atletska steza naj bi služila za naslednjih 20 let, naložba pa je vredna milijon evrov. „Večina sredstev je iz proračuna Mestne občine Novo mesto, 200 tisoč evrov pa smo pridobili od Fundacije za šport,“ je povedal Srečko Vovko, direktor Agencije za šport Novo mesto. Po končani prenovi nameravajo omejiti dostop do stadiona, med drugim pa načrtujejo evidenco rekreativnih športnikov, ki tam vadijo.

NEPOZABNA GLASBENA IZKUŠNJA – S koncertom Rišemo glasbo so člani in članice Mešanega pevskega zbora Pomlad Novo mesto obeležili 20 let svojega delovanja in odprli Novomeške poletne večere. V prvem delu so predstavili svoje zborovske začetke, v drugem pa jazz in pop-rock skladbe. Za uspešno delovanje sta se jim zahvalila tako župan MO Novo mesto Alojzij Muhič kot direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Igor Teršar. (Foto: Danilo Kesić) št. 96-97, avgust 2013

OPRAVLJA KAR TRI FUNKCIJE – Čeprav so poletni meseci pregovorno bolj umirjeni, pa jih je zagotovo bolj pestro, morda tudi stresno, doživljal novomeški škof msgr. Andrej Glavan. Poleg novomeške škofije od konca julija - po odstopu dr. Antona Stresa z mesta ljubljanskega nadškofa – začasno vodi še ljubljansko nadškofijo, prav tako pa je postal predsednik Slovenske škofovske konference. Pred skorajšnjim 70. rojstnim dnevom, ki ga bo praznoval oktobra, je torej prejel odgovorno nalogo, ki jo nekateri vidijo kot priznanje, spet drugi kot dodatno obremenitev.

ŠOLSKI CENTER V NOVI PODOBI – Bližajoče se novo šolsko leto bo na novomeškem šolskem centru prineslo kar nekaj dobrodošlih novosti. Tako v teh dneh pospešeno izvajajo energetsko sanacijo vseh pripadajočih stavb in urejajo učilnice v novem prizidku višje strokovne šole, znane pa so tudi že vpisne številke v srednješolske in višješolske programe. Kot pravi direktor Štefan David, so z njimi zadovoljni. Glede na to, da je skoraj 80 odstotkov dijakov vozačev, pa je najpomembnejša novost v novem šolskem letu nedvomno ukinitev popoldanskega pouka. Po skoraj desetletju bodo namreč prešli na enoizmenski pouk za dijake.

Vaš mesečnik

5


Ujeli smo jih – JANA DULAR h i Pikantn „Za en evro otrok zajtrkuje en mesec!“ „Afrika je nekaj čudovitega, tam čutiš srce, radost na vsakem koraku,“ navdušeno pripoveduje 27-letna diplomirana pravnica Jana Dular, doma iz Jurke vasi pri Novem mestu, za zadnja leta pa bi lahko rekli, da je njen prvi dom za marsikoga skrivnostna Afrika.

Že kot študentka se je odpravila tja, v Tanzanijo, da bi „v živo“ preverila, kako se odvijajo mednarodne posvojitve. In ugotovila, da otrok ni nujno najbolje iztrgati iz njihovega okolja, ampak jim po-

noviti doma, ni klopi, v razredu je na eno učiteljico 100 otrok. Veliko otrok ima tako učne težave, pripoveduje Dularjeva. Odločila se je, da pomaga prav njim. V Malaviju v vasici Mazembe ob malavijskem jezeru je kupila zemljo, na njej pa s pomočjo donatorjev in ljudi dobre volje raste izobraževalni center za otroke z

magati, da lahko ostanejo v Afriki, v svoji kulturi. Sijoča energija, pozitivna usmerjenost, pripravljenost pomagati in zavedanje, da ima vsak narod svojo kulturo in običaje, so jo zasidrali v Afriki, kjer je pomagala že mnogim. Zanimive so njene zgodbe, kako so se prebivalci v Ugandi že pred leti z njeno pomočjo naučili saditi poljščine, rediti kokoši, Pigmejcem je postavila bivališča. „Pomembno je ljudi naučiti veščin, da bodo to znali delati. Nič ne pomaga, če jim kupiš krompir, saj jih nahraniš le za kakšen dan, če jih naučiš, kako ga pridelati, jim pomagaš za vse življenje, pa tudi prihodnjim generacijam.“ V Sloveniji si težko predstavljamo, da otroci nimajo možnosti za izobrazbo, a v Afriki je precejšnja razlika med zasebnimi in javnimi šolami. V slednjih so praviloma, ni pa nujno, možnosti za napredovanje v višji razred slabe. Razlog? Otroci nimajo zvezkov, svinčnikov, učbenikov in tako snovi, če je niso razumeli, ne morejo popoldne po-

učnimi težavami. Že nekaj časa namreč pomaga tamkajšnjim otrokom pri učenju, vsak dan pa nahrani več kot 340 otrok. Zakaj? V marsikateri družini otroku ne zmorejo dati zajtrka, ta pa lačen nima moči za prihod v šolo in sledenje pouku. Pred letom in pol se je to z njeno pomočjo spremenilo. „Da nahranim enega otroka, za en mesec potrebujem en sam evro, a ker nimam rednih donatorjev, zbrati 340 evrov na mesec ni lahko. A nekako mi s pomočjo vseh ljudi, ki verjamejo vame, to uspe,“ pravi Jana Dular. Zato, da bi še lažje pomagala, je ustanovila društvo ELA (Education – izobrazba, Literacy – opismenjevanje, Art – umetnost), s katerim je prisotna tudi na svetovnem spletu (www. drustvoela.org), pomoč pa je tako le klik stran. Z njihovo pomočjo ji je uspelo kupiti terenski avto, ki bo rešil marsikatero stisko, pa zgraditi izobraževalni center, ki so ga, piše v blogu na spletni strani, uradno odprli konec junija. Dnevno se iz-

Mojca Kren arhiv Vaš kanal

Tokrat odgovarja Janez Ogulin, direktor Policijske uprave Novo mesto.

vam je zgodila?

Najbolj nora stvar, ki se

Med kolesarjenjem sem se le za las izognil trčenju s srno.

bi si želeli spoznati in

Katero znano osebnost

zakaj? Izredno cenim slovenske športnike. Dolgoletno trdo delo, trud, pogosto slabe razmere za treninge in dejstvo, da vse to ne prinese nujno tudi vrhunskih rezultatov, terja od posameznika posebno notranjo energijo. So odlični promotorji naše države in pozitiven zgled številnim mladim.

četi dneva?

Brez česa ne morete za-

Brez optimističnih ljudi, ki iščejo rešitve problemov in se ne izgovarjajo na slabo zakonodajo in napake drugih.

Rad imam svoj poklic in Vaša prva služba?

službo.

Ne

Pikantno je za vas ... maram pikantnih stvari v kakršnihkoli oblikah.

6

Vaš mesečnik

obraževalnih delavnic udeleži tudi do 150 šolarjev, tudi poletnega počitniškega programa, ki je za otroke neobvezen, so se z veseljem udeleževali. „In to je enega brenčanja okoli centra pa smeha, radosti, celo krikov navdušenja, še posebej, ko so na urniku športne igre z žogo, baloni, poligoni,“ piše Dularjeva in tudi tako ohranja stik z rojaki in vse, ki ji pomagajo, obvešča, kaj počne in kako koristno porabi vsak evro, ki ga dobijo v društvu. Otrokom v centru pomagajo prostovoljci in nadeja se, da jih bo tudi iz Slovenije prišlo čim več in so, kot pravi, toplo vabljeni. In njena trdna volja in pripravljenost pomagati sta zagotovilo, da bo ta center živel in da bodo otroci z velikim veseljem in pričakovanjem srkali vase znanje ter imeli večje možnosti za nadaljnje izobraževanje in dobro zaposlitev. „Vsega tega ne počnem sama, za mano stojite vi, ki mi pomagate,“ pravi. Vsako leto se tako polna novih idej in pozitivnih zgodb, ki govorijo o „njenih“ otrocih, po pomoč obrne k svojim rojakom. Ko pride domov, svoje načrte predstavi številnim Slovencem in Slovenkam, marsikdo pa, ker ve, kam denar gre, rad priskoči na pomoč. Naslednjo vrnitev načrtuje v septembru, ko upa, da jo bodo šole in društva povabili medse in bo z njimi lahko delila svoje izkušnje o življenju, projektih in humanitarnem delu, ki ga opravlja od leta 2008 dalje.

Jana Dular je bila večkrat gostja na TV Vaš kanal. Med drugim si lahko njen potopis ogledate v arhivu oddaj Brez panike, ki je na ogled na spletni strani www.vaskanal.com. št. 96-97, avgust 2013


jul ij V Vašem mesečniku bomo vsak mesec po izboru uredništva TV Vaš kanal objavili pet prispevkov iz dnevno-informativne oddaje Novice, ki je na sporedu od ponedeljka do petka ob 18:45. Med predlaganimi prispevki boste lahko izbrali tistega, za katerega menite, da si zasluži naziv novica meseca. Kateri prispevek bo dobil največ glasov in kdo bo srečni izžrebanec, ki je sodeloval pri glasovanju, bomo objavili v naslednji številki Vašega mesečnika. Na koncu boste med izglasovanimi prispevki izbrali še novico leta 2013.

Med prispelimi glasovi bomo izžrebali nagrajenko ali nagrajenca, ki ji/mu Gostišče Vovko podarja kosilo za dve osebi.

Svoj glas za novico meseca julija pošljite najkasneje do 8. septembra na vasmesecnik@tv-nm.si ali pa pošljite izpolnjeni kuponček na naslov Televizija Vaš kanal, Podbevškova 12, Novo mesto. Na www.vaskanal.com si lahko ogledate predlagane novice in dobite več informacij o nagradni igri.

1

MISS KOLPE – Člani Športno turističnega društva Vinica in njihovi hrvaški prijatelji iz Kasunov so 15. leto zapored pripravili prireditev Miss Kolpe – Kupe, ki je pritegnila več kot 1500 ljudi z obeh strani mejne reke Kolpe.

2

3

4

5

TOČA SKLESTILA LETINO – Po zahodnem delu občine Krško – od Selc nad Leskovcem proti Brezovski gori – je julija klestila toča. Kot oreh debela toča je ponekod padala 20 minut, ponekod pol ure in naredila različno škodo.

GLAVAN NA ČELU NADŠKOFIJE – Odstopa nadškofov Antona Stresa in Marjana Turnška kot posledica finančnega zloma družb, povezanih z mariborsko nadškofijo, sta na čelo ljubljanske nadškofije postavila škofa Andreja Glavana.

NEMANIČEVI MAROLTOVA PLAKETA – Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je letošnjo Maroltovo plaketo kot najvišje priznanje za področje folklorne dejavnosti, podelil Majdi Nemanič iz novomeškega Folklornega društva Kres.

PRESKOK NA NOVEM TRGU – Atletski stadion v Novem mestu je sredi prenove, kar pa ni ustavilo navdušencev, da izvedejo tradicionalni atletski miting v nekoliko spremenjeni obliki. Preskok 2013 je potekal kar na Novem trgu.

Pokrovitelj nagradne igre

Novica meseca maja

Ime in priimek:

Med predlaganimi prispevki za novico meseca maja ste izbrali prispevek Krkaši državni prvaki. Nagrado, ki jo podarja Gostišče Vovko, je prejela IRENA PETANČIČ iz Novega mesta.

Naslov:

Novica meseca junija

Novica meseca julija:

Telefonska številka: Izpolnjeno glasovnico pošljite do 8. septembra 2013 na naslov: Televizija Novo mesto, Podbevškova 12, 8000 Novo mesto s pripisom "Novica meseca"

št. 96-97, avgust 2013

Gostišče Vovko

Med predlaganimi prispevki za novico meseca junija ste izbrali prispevek Jubilejno 50. Jurjevanje. Nagrado, ki jo podarja Gostišče Vovko, je prejela OLGA TOMAŽIN iz Novega mesta. Vaš mesečnik

7


Vozniki, pozor! Šolarji spet na cesti! Ob začetku šolskega leta se vedno zavemo problemov prometne varnosti ob prvih korakov v svetu prometa, ki jih naredijo naši prvošolci. Starejši v prometu se moramo zavedati, da otroci nimajo tako širokega vidnega polja kot odrasli in zato kasneje vidijo vozila. „Vozila tudi slišijo, vendar smeri zvoka ne povezujejo s smerjo prihoda vozila. Ne znajo presojati hitrosti vozila in ocenjevati razdalj, nimajo dolgotrajne koncentracije, njihova pozornost se hitro preusmerja na objekte, ki jih pritegnejo in mimogrede jih kaj zmoti,“ pravi Borut Šuštaršič, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Novo mesto. S prometno vzgojo bi morali začeti med drugim in tretjim letom, ko začnejo otroci aktivneje raziskovati okolje. S svojim obnašanjem in

da so med nami otroci, ki še niso samostojni v prometu,“ pojasnjuje.

Borut Šuštaršič, Predsednik SPV Novo mesto ravnanjem moramo biti otrokom vzor, saj vemo, da nas otroci opazujejo in posnemajo. „Otroci so majhni, zato jih v prometu kasneje opazimo. Z izbiro vidnih oblačil živih barv z lahkoto dosežemo, da jih ostali udeleženci v prometu prej opazimo. Pri slabi vidljivosti in v mraku naj vedno nosijo odsevna telesa, kot so kresničke, odsevni trakovi, starši pa naj kupujejo oblačila, obutev in torbice, kjer so odsevna telesa že del njih. Tudi rumene rutice so znak za ostale,

Ne smemo pa pozabiti niti na prevoz otrok. „Otroški sedeži in jahači za nekoliko večje otroke (nad 18 kg) pa so obvezni po zakonu do 12. leta starosti oz. do višine 150 cm. Tudi za šolske avtobuse veljajo posebni kriteriji, ki jih morajo šole in prevozniki pri organiziranju prevozov otrok upoštevati,“ izpostavlja. Priprave na novo šolsko leto potekajo že ves avgust. Pregledujejo okolice šol, dopolnjujejo in prenavljajo manjkajočo prometno signalizacijo, opravljajo skupne posvete, organizirajo se prostovoljci, ki v prvih dneh stojijo ob prehodih za pešce v bližinah šol in poskrbijo za varno prečkanje ceste. „Na našem območju za prostovoljno delo na tem področju vsako leto poskrbijo člani ZŠAM, za kar smo jim zelo hvaležni,“ pravi Šušteršič. „SPV si je že pred leti zadal tako imenovano “vizijo nič”, kar pomeni nič mrtvih na slovenskih cestah. Ta vizija zahteva spremembo razmišljanja vseh, ki jih povezujejo glavni dejavniki prometa: cesta, vozilo in človek. Ta vizija je dolgo-

ročen cilj, ki ga je težko doseči. Če pa pogledamo podatke o mrtvih in ranjenih v preteklih letih, lahko ugotovimo, da se je število mrtvih in hudo ranjenih v Sloveniji zelo zmanjšalo, kar pomeni, da smo na pravi poti. Vsi skupaj poskrbimo, da bomo šli po poti proti cilju “vizije nič”,“ še poudarja.

Prevozi Prijatelj

041 627-132 031 377-287

€ 5 2 za e ž a ic n vozov Mesečna je - Mirna Peč - Novo mesto

- Šentrupert - Mirna - Trebn Velja za relacijo: Bistrica

- Sevno in obratno

Vloge najdete na www.prijatelj.biz

P R E V O Z I P R I J AT E L J d . o . o . , Š e n t r u p e r t 9 9 , Š e n t r u p e r t, p r e v o z i @ p r i j at e l j . b i z 8

Vaš mesečnik

št. 96-97, avgust 2013


pleskarstvo

TESARSTVO IN KROVSTVO MITJA KOSEC S.P. • Krovska dela (prekrivanje in adaptacija streh,

FASADERSKA DELA

rekonstrukcija in novejših stanovanjskih objektov)

Simon Cafuta

Meniška vas 59, 8350 Dolenjske Toplice

041/590 988

T: 041 63 89 21

• Tesarstvo (menjava ali montaža ostrešij, frčade) • Demontaža (varna odstranitev azbestnih kritin) • Vgradnja strešnih oken • Stavbno kleparstvo

VELIKE BRUSNICE 72, 8321 BRUSNICE; Mobitel: 041 63 89 21, Telefon: 07 30 85 697

Šolski center Novo mesto Višja strokovna šola Šegova ulica 112, 8000 Novo mesto

Visokošolski strokovni študijski program (VS) ▪ izredni študij ▪ študij na daljavo INFORMATIVNI DAN: 3.9. ob 16. uri in 5.9. ob 17. uri

strokovni naslov: DIPLOMIRANI/-a inženir/- ka STROJNIŠTVA

Play

KOZMETIKA

št. 96-97, avgust 2013

Vaš mesečnik

9


intervju

Pogovor z Mirjanom Kulovcem ob 35. obletnici Kolpe

Izhod iz krize: razvoj in izvoz „Podjetje Kolpa je kot reka Kolpa – lahko je velika, lahko vse poplavi, lahko je majhna, presahne pa nikoli,“ poudarja Mirjan Kulovec, predsednik uprave in generalni direktor, ki v Kolpi dela že vseh 35 let njenega obstoja, zadnjih 17 let pa jo tudi vodi. Podjetje so sicer ustanovili v okviru straškega Novolesa z namenom, da bi poleg lesa predelovali tudi plastične mase, proizvodnja pa je stekla leta 1978 v Rosalnicah pri Metliki. Takrat je bilo v podjetju 14 zaposlenih, danes jih skupina šteje okrog 560, od tega približno 380 v Sloveniji. Verica Marušič, Živa Zakšek Matej R. Škof „„ Katera so bila prelomna leta za Kolpo? Teh prelomnic je kar nekaj. Razvojna prelomnica je bila to, da smo začeli razvijati dodatno novo pohištvo. Prvi smo naredili masažno kad v nekdanji Jugoslaviji, v Evropi pa smo bili tretji ali četrti proizvajalci masažnih kadi. Razvijali smo nove tuš kabine, razvili program Kolpa Ker, nato Kerrock. Že leta 1982 smo zgradili sodobno skladišče gotovih proizvodov, leta 1984 smo postavili obrat v Radatovičih, ki je svoj čas v tem nerazvitem območju zaposloval tudi prek 60 ljudi. Naredili smo oddelek kemije, šli v izgradnjo hale za proizvodnjo kerrocka. Glavni razvojni cikli pa so se zgodili od leta 1996 dalje, ko je Kolpa doživela največjo ekspanzijo razvoja tako na razvojnem kot prodajnem področju. „„ Veliko ste vlagali v razvoj. Je to še vedno ena od prioritet? To še vedno počnemo, o čemer pričajo naši patenti na področju kemije – imamo jih prek 15. Pridobili smo vrsto nagrad tako na ravni države kot Evrope. Vsa leta vlaganja v razvoj so se nam izplačala. Mislim, da če želiš obdržati svojo blagovno znamko v svetu, moraš tudi veliko vlagati v razvoj. To se nam je v zadnjih letih krize nekako obrestovalo.

moramo obiskovati tudi vse svetovne sejme. Vsako leto se udeležujemo različnih sejmov v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, Franciji, Belgiji, na Finskem, Madžarskem, v Rusiji, na Hrvaškem, v Srbiji, Makedoniji in Črni gori. Naši produkti se pojavljajo na teh trgih in brez konkretnih sejmov ter predstavitev prodaja tam preprosto ni možna. „„ Danes poslujete v sedmih državah, izvažate pa v še več držav. V evidenci imamo 35 držav, v katere izvažamo naše produkte. To so skoraj vse evropske države, pa še ZDA, Indija, tudi Singapur ... „„ Kolpa si je sloves pridobila s kopalniško opremo. Je še vedno tako? Razvojno gradimo na tej opremi, vendar v tem trenutku veliko več pozornosti posvečamo razvoju kemijskih proizvodov. Razvite imamo kerrock plošče, ki so vsestransko uporabne, razvili smo nova laboratorijska pohištva, v katerih je kerrock prisoten, dobro razvite imamo operacijske sobe, s katerimi uspešno nastopamo na tujih trgih, saj imamo doma težave z zakonodajo in nemogočimi razpisi na tem področju. Ukvarjamo se tudi s

fasadami – ob svoji 35. obletnici smo uredili fasado na Zavarovalnici Tilia v Novem mestu. To so naši produkti, ki jih v zadnjem času razvijamo, ker v tem vidimo večjo dodano vrednost kot v sami kopalniški opremi. Prodaja kopalniške opreme upada v vsem evropskem prostoru. Slovenija predstavlja skoraj najsevernejšo proizvodnjo te opreme, saj v Nemčiji ni več proizvodnje kopalniških kadi. Naš cilj je, da še vedno ostanemo med največjimi proizvajalci sanitarne opreme v Evropi, vendar dolgoročno prihodnosti na tem ne moremo graditi.

slavijo, smo med letoma 2008 in 2010 zabeležili manjši upad, v letih 2011 in 2012 pa se je upad drastično povečal, in zato na teh trgih beležimo tudi 30-odstotne padce prodaje. Do leta 2008 smo v Kolpi beležili eno zgodbo, po tem letu pa drugo. Kolpa se je od leta 1996 do 2008 ukvarjala samo s tem, kako kopalniško opremo narediti, ne pa, kako jo prodati. Težavo je predstavljalo vprašanje, kako proizvesti dovolj količin, delali smo tudi po tri ali štiri izmene. Čez noč pa se je to vprašanje spremenilo v vprašanje, komu opremo prodati.

„„ Kriza gradbeništva se verjetno odraža tudi pri proizvodnji in prodaji kopalniške opreme? Ker smo na tem področju bolj vezani na Slovenijo in nekdanjo Jugo-

„„ Je padec Merkurja prizadel tudi vas? Zagotovo je. Žal mi je, da je takšna hiša, kot je Merkur, zašla v tako stanje poslovanja. Glavni problem vseh, ki smo poslovali z Merkurjem, je ta, da tako velike hiše, kot je Merkur, ni več. Moto ostalih velikih tujih kupcev je obdržati svoje dobavitelje, slovenski dobavitelji pa smo potisnjeni na stran. „„ V Kolpi ste dokaj zgodaj občutili krizo. Kje se je to najprej začelo odražati? Takoj smo začeli opozarjati na krizo. Nikoli ne bom pozabil – ko smo zaključili proslavo ob 30. obletnici obsto-

„„ Kljub krizi se predstavljate na različnih sejmih. Kako pomembne so pravzaprav te predstavitve? Izvozimo prek 85 odstotkov naših produktov, zato

10

Vaš mesečnik

št. 96-97, avgust 2013


„„ Ste krizo preživeli tudi na račun odpuščanja zaposlenih? Na ravni celotne skupine smo zmanjšali število zaposlenih za okrog 130, vendar nas je bilo takrat v v sistemu prek 700. V času konjunkture smo imeli zaposlene ljudi iz Bosne, Makedonije in Srbije; najprej smo gostoljubje odpovedali tem. Nekaj je bilo tehnoloških viškov in nekaj upokojitev. Zadeve v času krize smo poskušali rešiti na čim bolj mehek način. „„ Kaj pa letos – se obetajo kakšna zmanjševanja števila zaposlenih? Letos v Sloveniji zaenkrat odpuščanj ne načrtujemo, seveda pa je vse odvisno od poslov, ki jih bomo pridobivali. Za določen čas smo zaposlili 23 delavcev. Povpraševanje po delu v Beli krajini je sicer zelo veliko, na razpis se je v dveh dneh javilo prek 200 zainteresiranih, tako da smo imeli veliko izbiro za pridobitev dobrega kadra. „„ Je uspeh vašega podjetja tudi v tem, da ste ves čas iskali nove trge? Nismo odvisni samo od posameznega trga. Tako bi bilo zelo težko gospodariti. Prodaja na trgu pade in temu se je treba prilagoditi.

„„ Kaj pa zdaj - pred petimi leti se je kriza pri vas začela, so se zdaj trgi stabilizirali? Na standardnih programih – kjer imamo, na primer, kopalniški program – zadeve stagnirajo ali delno upadajo. Dokler gradbeništvo ne bo spet zaživelo, mislim, da ne moremo pričakovati velike prodaje. So pa zadeve bolj vzpodbudne na področju kemije in predelave teh produktov – z našimi proizvodi vidimo novo tržno nišo v zdravstvu, ki jo bomo v prihodnjih letih samo še poglabljali in razvijali.

tudi velik trg, čeprav osiromašen. Trg v Rusiji, kjer smo postali prepoznavna blagovna znamka, raste za približno 20 odstotkov na leto. Veseli nas, da stvari normalno tečejo naprej. „„ Leto 2012 ste zaključili pozitivno. Kaj kažejo rezultati za prvo polovico leta 2013? Rezultati, vezani na redni program, so nekoliko nižji od pričakovanj, smo pa dobili nekaj dodatnih poslov, tako da bo Kolpa glede na zdajšnje rezultate tudi letos poslo-

„Kolpa se je od leta 1996 do 2008 ukvarjala samo s tem, kako kopalniško opremo narediti, ne pa, kako jo prodati. Čez noč pa se je to vprašanje spremenilo v vprašanje, komu opremo prodati.“ „„ Omenjali ste težave z razpisi za program zdravstva. Je lažje prodati te produkte v drugih državah kot v Sloveniji? Da. Pred tremi leti smo opremili 12 operacijskih sob v novi bolnišnici v Splitu. Opremili smo nekaj bolnišnic v Nemčiji, delali smo operacijske sobe v Rusiji. Pri nas so predpisi strogi in natančni, tako da nekdo, ki hoče na novo priti v to branžo, težko izpolni te pogoje. „„ Po nekaterih podatkih naj bi se kriza v Nemčiji in Franciji končala. Tudi vi to občutite? Imeli smo srečo, da smo delali z dobrimi kupci, zato prav na teh dveh trgih nismo občutili posebne recesije. Izvoz v ti dve državi smo nekako držali na neki stalni ravni oziroma smo ga celo povečevali. Drugače pa smo v Beneluksu začeli delati normalno, vesel sem, da se je delno odprla Anglija, imamo posamezne posle z Indijo, ki je

vala pozitivno. Kakšen bo izplen, bomo še videli. Res pa je, da smo v letošnjih prvih sedmih mesecih delali 13 odstotkov več kot lani. Bomo pa videli, kaj bo še prinesla jesen. „„ Kako gledate na gospodarsko politiko v Sloveniji in način, kako želi država pomagati izvoznim podjetjem? Se vam zdijo ti instrumenti pravi? Mislim, da niso posrečeni. Večkrat sem povedal, da bi morala država narediti okolje, primerno za izvoznike. S tem ne mislim na subvencije, ker je to samo potuha. Mi smo v petih letih sicer dobili nekaj malega denarja, a če gledamo, koliko so dobila nekatera druga podjetja, je to enako nič. Navajeni smo s svojim denarjem, ki ga zaslužimo, delati pozitivno. Mislim, da bi se dalo pri nas denar oplemenititi na boljši način. Če pogledamo, na primer, Kitajsko

– zmagala je s tem, da je stavila na izvoz. Vsaka država, ki ima majhen trg, mora staviti na izvoz, samo tako se lahko ustvarja dodano vrednost. Potem je tukaj še kup drugih stvari: imamo najdražje kurilno olje, najdražjo elektriko. Če bi to spravili na neko normalno ceno, ki velja v Evropi, so stroški takoj nižji in tako se lahko lažje kosaš s konkurenti. Slovenijo bosta iz recesije potegnila samo razvoj in izvoz. „„ Kakšna je vaša vizija za naprej? Glavna vizija je ostati med največjimi proizvajalci sanitarne opreme v Evropi, posebej na področju kopalnih kadi, kjer smo že med prvimi petimi največjimi proizvajalci v Evropi. Močan delež imamo v našem kerrocku – iz teh produktov iščemo nove tržne niše. V tem času smo razvili inženiring, kjer se ukvarjamo z opremo hotelov – naši strokovnjaki so, kar zadeva opremo, sposobni narediti hotel na ključ. To so naše vizije, ki jih bomo v naslednjih letih še poglabljali in razvijali. „„ 17 let vodite Kolpo. Toliko let se že vozite čez Gorjance v Belo krajino. Ste kdaj razmišljali, da bi družbo premaknili bližje Krki ali drugi državi? So bili Gorjanci kdaj ovira? Gorjanci za samo poslovanje niso ovira. Imamo še tri proizvodnje na drugi strani Gorjancev. Težave imamo le zaradi povezave – v Kolpi prepeljemo 15 tisoč ton repromateriala čez Gorjance na leto in približno toliko produktov tudi odpeljemo. V zimskih mesecih se zgodi, da smo dan ali dva odrezani od sveta, zato upam, da se bo to v prihodnje spremenilo na bolje.

Reportažo o 35 let delovanja in razvoja metliške Kolpe si oglejte v oddaji Smo dobri gospodarji?, ki bo v programu TV Vaš kanal v torek, 10. septembra, ob 20. uri. št. 96-97, avgust 2013

Vaš mesečnik

11

intervju

ja, to je bilo avgusta 2008, sem prišel v pisarno, prižgal računalnik in videl, da ni naročil. Tako smo dejansko že septembra zabeležili prvi močan udarec naročil. Začelo se je v Španiji, potem v Franciji in Italiji, nato še v Skandinaviji. Že oktobra smo bili, kar zadeva izvoz, v precej veliki krizi. Začeli smo se temu prilagajati – tako smo do konca novembra pripravili sanacijske programe in s 1. januarjem 2009 začeli z zategovanjem pasu in zmanjševanjem vseh možnih porab. Ta hitri ukrep je tudi eden od uspehov, da smo krizo preživeli in nismo beležili rdečih številk.


Anima-Audiva tudi v Novem mestu!

naročena objava

V starem mestnem jedru Novega mesta, na Prešernovem trgu 5, so odprli svetovalnico Anima-Audiva,ki deluje tudi v Ljubljani in v Sevnici in zajema delo s celotno družino. Nudi psihosocialno pomoč, svetovanje in terapije ter individualno pomoč otrokom in mladostnikom z učnimi, vedenjskimi in čustvenimi težavami. Glavna področja obravnave: psihosocialna pomoč in svetovanje, klinična Imago partnerska terapija, na čustva usmerjena EFT terapija, individualna, družinska in skupinska terapija, pomoč otrokom in mladostnikom z učnimi, vedenjskimi in čustvenimi težavami, avtogeni trening, ločitev, depresija, težave v odnosih, delo na sebi in osebna rast, perfekcionizem, stres, izgorelost, travmatične izkušnje, EMDR terapija, psihično in fizično nasilje, spolne zlorabe, motnje hranjenja in druge odnosne odvisnosti, družinska mediacija, spopadanje z občutkom jeze, premagovanje občutkov krivde, regresija, težave ob življenjskih spremembah (izguba službe, razveza, afere oz. nezvestoba) ipd. Poleg tega je poudarek dela na iskanju lastnih, notranjih virov moči in na graditvi svoje samopodobe ter na osebnostni in duhovni rasti. Svetovalnico vodi Amina Mehano-

vić Vimpolšek, specializantka klinične Imago in EMDR terapije in učiteljica za dodatno strokovno pomoč z dolgoletnimi izkušnjami dela in mnogimi izobraževanji, tudi v tujini. Nekateri domačini so jo že spoznali na prireditvah RIC-a v Novem mestu, kjer je v tednu vseživljenjskega učenja sodelovala s svojimi predavanji in delavnicami na teme: zavestno partnerstvo – ključ do boljšega starševstva po načelih Imago partnerske terapije, partnerski odnos po načelih Imaga, Moj otrok – največje darilo, šola življenja za otroke in mladostnike, tibetanske vaje z meditacijo in avtogenim treningom. Prav na področju partnerskih odnosov in starševstva so udeleženci izrazili željo po kontinuiranem

izobraževanju skozi vse leto. Vabljeni torej v celoletno šolo partnerskih in starševskih odnosov, s čimer bodo začeli v septembru v prostorih Anima-Audiva na Prešernovem trgu v Novem mestu. Ali imate občutek, da sta se s partnerjem odtujila? Imate občutek, da je pretirano odsoten in da se vam izogiba? Se počutite v odnosu nemočni, nevideni in neslišani? STARŠI! Ali vaš otrok moči posteljo, grize nohte, je izredno tih in miren, pretirano boječ ali pa izrazito nemiren in agresiven? Se morda vaš otrok ali mladostnik prenažira s hrano ali pa jo v celoti odklanja? Morda čutite, da je vaš otrok ali mladostnik v stiski, pa mu ne zmorete pomagati, kot bi si želeli?

Psihosocialna pomoč, svetovanje in terapije Pomoč otrokom in mladostnikom s čustvenimi, vedenjskimi in učnimi težavami Amina Mehanović Vimpolšek, univ. dipl. soc. del., specializantka klinične Imago in EMDR terapije Novo mesto, Prešernov trg 5 Sevnica, Glavni trg 27 Ljubljana, Slomškova 35 www.audiva.si anima.audiva@gmail.com 031 229 259

Krovstvo in stavbo kleparstvo Jože Kramaršič s.p. Sela pri Dolenjskih Toplicah 1 8350 Dolenjske Toplice

T: 07/39 35 420 M: 041 274 231 E-pošta: info@integral-voznik.si Ljubljanska cesta 26 8000 Novo mesto

Ste se znašli v nasilnem odnosu? Se počutite izgoreli? Ste morda preživeli hud stres ali travmatičen dogodek, ki pomembno vpliva na kvaliteto vašega sedanjega življenja? Toplo ste vabljeni v varno okolje, kjer bo vaša zasebnost strogo varovana! Obvezna so naročila!

www.integral-voznik.si

Pokličite:

Tel.: 07 30 65 423

041/647 465

DIJAKI, ŠTUDENTJE MESEČNE VOZOVNICE Tudi v šolskem letu 2013/14 bodo veljale ugodne cene mesečnih vozovnic. Letošnja novost so polletne ali letne vozovnice s popustom. NOVA AVTOBUSNA LINIJA Obveščamo vas, da smo uvedli avtobusno linijo, ki dnevno povezuje LOG PRI BOŠTANJU z NOVIM MESTOM NOVE POVEZAVE Z LJUBLJANO OB NEDELJAH Z letošnjim šolskim letom smo uvedli nedeljske povezave z Ljubljano iz naslednjih krajev: Šentjanž, Mokronog, Mirna, Trebnje, Zbure, Šmarješke Toplice, Novo mesto Za več informacij nas pokličite ali obiščite našo spletno stran www.integral-voznik.si. 12

Vaš mesečnik

KROVSTVO

• pokrivanje s kritinami priznanih proizvajalcev (tudi s črno kritino) • izdelavo fičar • vgradnjo strešnih oken proizvajalcev Velux in Roto • strojno barvanje opaža • postavitev sončnih kolektorjev VELUX • izvedbo vseh vrst streh, nadstreškov in strešnih konstrukcij

KLEPARSTVO

• izvedbo žlebov, odtočnih cevi • pokrivanje streh s pločevino • izvedba INOX dimnikov. Pri delu uporabljamo kakovostne strešne kritine priznanih proizvajalcev. joze.kramarsic@siol.net

www.kramarsic.si št. 96-97, avgust 2013


www.denig.si

deni.guculovic@gmail.com

Zaključna dela v gradbeništvu slikopleskarstvo, fasaderstvo, suhomontažni sistemi Deni Guculović s.p. Trška gora 94, Novo mesto

Tel./fax: 07 30 75 778 gsm: 031 689 944

NOVO MESTO, LOKA SOBOTA, 31. AVGUST 2013 OD 18. URE DALJE 9.00 18.00 Promenadni koncert Novomeške godbe z nastopom ma oretk iz kluba Takt Art market - tr nica Muzejska otroška delavnica – 18.20 19.30 Podelitev priznanj tekmovalcem »Belega teniškega turnirja« ter drugim zmagovalcem 20.00 20.30 21.00 Festival novomeških kantavtorjev

Made in AUSTRIA Vaša nova DAN kuhinja

VROČA

22.30 Kok Band

AKCIJA Veljavnost akcije: od 20.08. do 03.09.2013

IO UD ANjo vSaT VD sanj! ih š kuhin po

AKCIJA -40% do

na izbrane kuhinjske modele Akcija velja v skladu z veljavno DAN-ovo akcijsko listo.

No.1 v Avstriji v Avstriji Vodilni proizvajalec kuhinj

NOVO!

LA Corte

Dobavljivo v 30 barvah lak / visok sijaj

vabljeni v prenovljen salon v novem mestu. čakajo vas otvoritveni popusti! tel. : 08/20-56-444 e-mail.: dannovomesto@gmail.com Žabja vas 4, Novo mesto št. 96-97, avgust 2013

Krška cesta 4b, Kostanjevica na Krki, kt.trsinar@siol.net

• izdelava brunaric • lesenih hiš • kozolcev • ut • ostrešij ...

Tel.: 07-30-81-448 Gsm: 041 651 435

LEOPOLD KOŠČAK s.p. Kamnje 7a, Šentrupert, tel.: 07/30 40 214 GSM: 041 754 051

izdelava kotlov za pripravo živinske krme Vaš mesečnik

13


intervju

Pogovor z Jožetom Simončičem, direktorjem Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto

ki se je že pred leti odločila za ta ukrep in kandidirala na ustrezne razpise – po izvedeni komasaciji ima, na primer, kmet namesto šestih tri ali celo dve parceli, ki so dva do tri krat večje. To je eden osnovnih pogojev za večjo konkurenčnost, ki je za preživetje panoge bistvenega pomembna.

Trebnje. Največji obseg škode je bil na koruzi, močno je bilo poškodovanih 300 hektarjev vinogradov ter nekaj sadovnjakov in vrtnin. Močna poškodovanost trajnih nasadov bo poleg zmanjšanja ali izgube letošnjega pridelka imela za posledico tudi zmanjšanje pridelka v naslednjem letu ali dveh.

mooskrbe v Sloveniji? Stopnja samooskrbe je pri nas zelo različna. Samooskrba z mlekom, jajci, perutninskim mesom in vinom je dobra, z govejim mesom nekoliko slabša, s svinjskim mesom, žiti ter zelenjavo pa zelo slaba. Smo daleč od samooskrbe. Hrana je zame strateška surovina. Imamo skupno kmetijsko politiko, ki veliko finančnih sredstev vlaga v kmetijstvo prav s tem namenom. Temu mora biti podrejena tudi davčna politika – poskrbeti je treba za ugodne razmere za razvoj kmetijske dejavnosti. Pogosto se ne zavedamo, da lahko samo nekoliko resnejša kriza na območjih glavnih transportnih poti ali nekoliko povečan strošek transporta povzročita, da se cena uvožene hrane zviša ali da celo ostanemo brez nje. Najbolj uspešne in ekonomsko močne države, kot so ZDA, Nemčija, Kitajska ..., imajo močno kmetijstvo ter do te dejavnosti spoštljiv in pozitiven odnos. Vedo, da brez lastne hrane ni miru in stabilnosti, posledično pa tudi ne vlaganj, razvoja in blaginje.

„„ Letos je kmetijstvo močno prizadela suša, stanje so poslabšale še rekordno visoke temperature. Vse kaže, da bo država zaradi hude suše na določenih območjih razglasila naravno nesrečo. Kje je škoda največja? Po naših podatkih je bil obseg poškodb ocenjen na skoraj 50 tisoč hektarjih kmetijskih zemljišč. Škoda je od deset do 100-odstotna, odvisno od območja in kmetijske kulture. Največji obseg škode je na travinju, potem pa na poljih, kjer po obsegu in intenzivnosti škode prednjači koruza. Najbolj oškodovana je živinoreja, ker gre za izpad krme iz travinja in njivskih površin. Ker se suše vrstijo, zalog krme ni. Kmetje, ki se preživljajo z živinorejo, bodo morali krmo kupiti, če bo to sploh mogoče, zagotovo pa bo draga, ali pa bodo morali zmanjšati stalež osnovne črede, kar pa je zelo slabo z vidika ekonomike kmetovanja in samooskrbe. Treba bo narediti širši nacionalni načrt in stremeti k regijskim projektom, torej pripravljati regijo na takšne razmere. Tukaj vidim veliko vlogo naše službe – že doslej smo dajali velik poudarek prilagajanju tehnologije vremenskim spremembam, v prihodnjih letih pa bomo temu dali še večji poudarek.

„„ Čemu dajete v novomeškem zavodu prednost – konvencionalnemu, ekološkemu ali integriranemu kmetovanju? Vsak kmetovalec si ima pravico izbirati svoj način pridelave oziroma prireje. Okolju je najbolj prijazno ekološko kmetovanje, a zavedati se je treba, da samo z ekološkim načinom pridelave ne moremo zagotoviti zadostnih količin hrane, ki jih današnje število prebivalcev potrebuje. Sem zagovornik sodobne tehnologije in znanja, ki omogočata ob čim manjših negativnih vplivih na okolje optimalne pridelke tako v smislu količine kakor tudi kakovosti. Ko vložke, torej gnojila, zaščitna sredstva, semena in sadike, pogonska goriva, opremo, objekte, nasade in stroje, pretvorimo na kilogram pridelka, moramo dosegati optimum. Naloga naših strokovnih služb je, da svetujemo na tak način, da vsak način kmetovanja dosega svoj optimum. Zato ne zagovarjam samo ene usmeritve, temveč stavim na moderno, tehnološko sodobno pridelavo in prirejo, ki sta okolju kar najbolj prijazni. Gre za nujen kompromis med močnimi težnjami potrošnikov po poceni hrani in še kolikor toliko vzdržno ekonomiko pridelave oziroma prireje. Pomembno je poudariti, da tak kompromis ni izbira kmetovalcev, temveč gre za okvir, ki ga kmetijstvu določa odprti trg. Prav gotovo je na področju tehnologije še nekaj rezerve, vendar se je treba zavedati, da v sodobno tehnologijo lahko vlaga le tisti, ki ekonomsko uspešno kmetuje. „„ Kakšno je zdajšnje stanje sa-

„„ Kmete naj bi po žepih dodatno udaril nov model ugotavljanja katastrskega dohodka. Kaj so pokazali izračuni? Obdavčitev kmetijske in gozdarske dejavnosti na osnovi katastrskega dohodka je pavšalni način obdavčitve. Katastrski dohodek ni davek, temveč je pavšalna davčna osnova, od katere se fizični osebi, ki se ukvarja z osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, odmeri davek. Zelo pomembno je, da je višina katastrskega dohodka res povprečni dohodek, ki ga s povprečno tehnologijo, torej s povprečnimi pridelki ob povprečnih stroških pridelave in povprečnih prodajnih cenah, dosega povprečno uspešen kmetovalec v določenem okolju – po novem je to statistična regija. Katastrski dohodek je torej izračunana pavšalna davčna osnova za osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost, ki se jo tako kot vse ostale obdavčljive dohodke fizičnih oseb obdavči z dohodnino. Od leta 1976 do 2011 se je ugotavljalo katastrski dohodek po starem modelu, pri katerem so bila razmerja med panogami stalna, ažuriralo se ga je samo s stopnjo inflacije.V letu 2011 je bil sprejet nov Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka, ki je uzakonil drugačen model izračuna, ki je razmerja med panogami in regijami spremenil. Letos aprila razgrnjene nove vrednosti katastrskega dohodka so bile glede na stare izračune zelo visoke, predvsem za vinograde, intenzivne sadovnjake in gozdove. Na podlagi številnih pripomb in izpostavljenih pomanjkljivosti je prišlo do novih izračunov, v katerih je bil velik del

„Hrana je zame dobrina in strateška surovina!“ „Hrana je dobrina, ki jo bo treba bolj spoštovati in ji namenjati določen izdatek. Hrana na trgovskih policah ni poceni, prav gotovo pa so cene, ki jih za svoje pridelke dobi kmet, prenizke. Zdaj so, na primer, prodajne cene vina pri vinogradniku ali zadrugi prenizke, posledično so nizke tudi cene grozdja, zaradi česar je premalo obnov vinogradov, manj ter počasneje se uvaja sodobne tehnologije. Živa Zakšek Jernej Piko „„ Vedno pogosteje poslušamo o ekstremnih vremenskih razmerah in naravnih nesrečah. Kako se lahko kmetijstvo prilagodi na takšne spremenjene razmere? Ekstremne razmere so pogoste, vendar vsako leto teh razmer ne bomo mogli smatrati za naravno nesrečo – to je nekaj, kar se zgodi izjemoma. Spremenjenim vremenskim razmeram se bomo morali v kmetijstvu prilagoditi. Posevkom oziroma kulturam, ki so za sušo bolj rizični, bo treba nameniti primernejša zemljišča. Tu so še tehnološke rezerve, ki se jih da izkori-

„Najbolj uspešne in ekonomsko močne države, kot so ZDA, Nemčija, Kitajska, imajo močno kmetijstvo ter do te dejavnosti spoštljiv in pozitiven odnos.“ stiti. Rezerve so tudi v odpornejših sortah. Pomembno je seveda tudi namakanje. Posledica prilagajanja bodo tudi višji stroški pridelave. Naša država je med najbolj vodnatimi, a voda steče mimo nas; ko je suša, pa vode ni. Morali bomo razmišljati o tem, da bomo znali vodo zadržati takrat, ko je je preveč, in jo porabljati takrat, ko je je premalo. Takrat bo treba iz akumulacij, v katere bo treba investirati, namakati. Velika težava je v tem, da imamo izredno razdrobljeno posestno strukturo. En kmet ima zemljo na številnih in relativno majhnih parcelah. Močno zamujamo s postopki komasacij, se pravi z združevanjem zemljišč. Lep zgled na tem področju je Občina Krško,

14

Vaš mesečnik

„„ Posavje in Dolenjsko je to poletje prizadela tudi toča. Kako veliko škodo je povzročila? Toča je povzročila škodo v dveh terminih. Skupaj je prizadela 800 hektarjev zemljišč, od tega 250 hektarjev v občini Krško, ostalo pa v občinah Sevnica, Žužemberk, Mirna Peč, Mokronog-Trebelno in

št. 96-97, avgust 2013


„„ Pa se strinjate z obdavčitvijo kmetijstva? Vsaka gospodarska dejavnost mora biti obdavčena, enako velja tudi za kmetijstvo. Kmet se je v zgodovini izkazal za enega najbolj vestnih plačnikov davka, vendar je kmetijska dejavnost zaradi nekoliko nižje dodane vrednosti v primerjavi z nekaterimi drugimi gospodarskimi panogami na višino davka zelo občutljiva. Menim, da sta pri obdavčitvi pomembni dve izhodišči. Prvo je, da mora biti davčno breme kar najbolj sorazmerno porazdeljeno med različne panoge in v primeru katastrskega dohodka med različne regije, drugo pa, da stopnja obdavčitve ne sme biti previsoka, saj v tem primeru davčno breme ovira razvoj in na dolgi rok negativno vpliva na količino zbranih davkov. Davki ne smejo biti le način zbiranja denarja za državno blagajno, temveč naj bodo tudi instrument razvojne politike. Pristojne inštitucije so do sedaj odpravile že številne nepravilnosti v izračunih katastrskega dogodka, menim, da je treba nujno vložiti še nekaj truda in potrpežljivosti ter dokončno ustrezno zapreti to področje. Ker višina katastrskega dohodka za leto 2013 ni problematična, predlagamo, da se najprej ustrezno uredi vse potrebne evidence, za tem pa pripravi ustrezen model, ki bi ga bilo treba predhodno testirati. Obdavčitev kmetijstva naj bo zastavljena vzdržno in dolgoročno ter naj se vendar ne spreminja iz leta v leto. Vlaganja v kmetijstvo se, če sploh, vračajo v daljšem časovnem obdobju, zato nestabilno davčno okolje še dodatno negativno vpliva na vlaganja v to dejavnost.

pripomb upoštevan, nekatere pomembne pripombe pa v celoti niso bile sprejete. „„ Kaj je glavna pomanjkljivost novih izračunov? Glavna pomanjkljivost je ta, da so bili za izračun katastrskega dohodka uporabljeni nekateri podatki, ki jih niso zbirali in obdelovali na način, ki bi bil primeren za namen izračuna katastrskega dohodka. Predvsem podatki o prodajnih cenah za nekatere vrste rabe oz. pridelke pomembno odstopajo navzgor od tistih, ki se jih v resnici dosega. Cena pridelka ima na višino izračuna katastrskega dohodšt. 96-97, avgust 2013

ka zelo velik vpliv. Tak primer so prav gotovo prodajne cene grozdja in vina ter sadja, zaradi katerih je katastrski dohodek za vinograde in intenzivne sadovnjake še vedno nesorazmerno visok glede na nekatere ostale vrste rabe. Druga velika pomanjkljivost novega modela izračuna pa je ta, da se izračunava enoten katastrski dohodek za grozdje in vino. To pomeni, da imajo vinogradniki, ki svoj pridelek grozdja prodajo podjetju ali zadrugi, enako davčno osnovo kot tisti, ki svoje grozdje sami predelajo v vino. Katastrski dohodki za gozdove so v nekaterih regijah višji od katastrskih dohodkov za njive. To

„„ Kaj pa prinaša kmetijstvu davek na nepremičnine? Gre za uvedbo novega davka v taki obliki, ki s svojo polodstotno davčno osnovo od vrednosti kmetijskih in gozdnih zemljišč ter objektov, ki se jih uporablja za proizvodnjo, pomeni relativno visoko davčno obremenitev. Računali smo, kakšen bi bil ta davek glede na predlog po zdajšnji vrednosti nepremičnin, in ugotovili, da bi višina davka na nepremičnine na letni ravni znašala od 500 do 5000 evrov, odvisno od tega, koliko zemljišč ima kmetijsko gospodarstvo, koliko ima objektov (kleti, hlevov in ostalih stavb, ki služijo kmetijski pridelavi in prireji) in koliko ima nezazidanih stavbnih zemljišč, ki so v uporabi kot kmetijska in gozdna zemljišča. To je zelo visoko davčno breme za kmetijstvo in celotno podeželje, ki bi v primeru uveljavitve tega zakona imelo za

posledico propad številnih kmetijskih gospodarstev. Na eni strani ugotavljamo, kako zaskrbljujoče nizko stopnjo samooskrbe s hrano imamo in uvajamo različne ukrepe za njeno povečanje, na drugi strani pa z uvajanjem nepremišljenega davka uničujemo preostanek kme-

tijske pridelave, ki jo še imamo. Naš predlog je, da se iz obdavčitve v celoti izvzame vsa kmetijska in gozdna zemljišča ter objekte, ki služijo pridelavi, z višjo davčno stopnjo pa se obdavči neobdelana zemljišča. „„ Ko ste po enem letu vnovič sedli na direktorski stolček, je bil zavod v rdečih številkah. Kako rešujete te težave? Stanje ob prevzemu funkcije direktorja ni bilo ravno rožnato, situacijo smo podrobno analizirali in ugotovili, da bo treba nujno izvesti manjšo reorganizacijo, ki bo izboljšala učinkovitost dela in preprečila nastalo izgubo iz poslovanja. Obseg finančnih sredstev za opravljanje javne službe se že vrsto let zmanjšuje, v zadnjem obdobju v še večji meri, vendar sem navkljub temu prepričan, da smo sposobni z zelo dobro kadrovsko strukturo, ki jo na zavodu imamo, in s predvidenimi ukrepi zagotoviti stabilno poslovno okolje in dati možnost razvoju stroke. Cilj javnega zavoda ni dobiček, mora pa biti poslovanje prilagojeno finančnim virom in možnostim za zaslužek na trgu ter tako zagotavljati obstoj in prepotreben strokovni in poslovni razvoj zavoda. „„ Kakšni so vaši prihodnji načrti? Z načinom dela, ki bo dal več poudarka delu na terenu, se želimo približati kmetovalcem in njihovim problemom, s katerimi se soočajo, naše poslanstvo je prepoznati težave in jih kar se da uspešno reševati. Večji poudarek želimo dati razvojnim regijskim projektom, po mojem mnenju sta v tem smislu na vrhu prioritet priprava ter izvedba komasacij in izgradnja namakalnih sistemov. Trudimo se za še bolj intenzivno sodelovanje s poslovnimi subjekti, kot so zadruge in večja podjetja, menim, da brez usklajenega sodelovanja z njimi ni mogoče pričakovati prepotrebnega tehnološkega in poslovnega napredka kmetijstva.

Vaš mesečnik

15

intervju

ni sorazmerna in pravična porazdelitev davčnega bremena. Katastrska dohodka za grozdje in vino morata biti ločena.


informativni dan za vpis 2013/2014 za višješolska programa

POSLOVNI SEKRETAR in ekonomist (računovodja)

IZREDNI ŠTUDIJ v četrtek, 5. septembra 2013, ob 16. uri Duga prijava za vpis do 1. oktobra 2013! Informacije: tel.: 07/39-33-267 spletna stran: http://www.esnm-visja.si E-pošta: referat@esnm.si

Center za izobraževanje in kulturo Trebnje

Vabimo vas k vpisu v brezplačne programe splošnega neformalnega izobraževanja za odrasle (SNIO). Projekt SNIO zajema 14 različnih izobraževalnih programov, za različne ciljne skupine: zaposleni v starosti od 25. do 55. leta, brezposelni, starejši odrasli (nad 55. letom), prebivalci podeželja, Romi in zaporniki. Več o programih, pogojih za vključitev in urnikih na:

www.ciktrebnje.si/projekti/item/snio T: 07 34 82 103 | info@ciktrebnje.si

CIKoglas_SNIO_84x118mm_14-5-2013.indd 1

16

Vaš mesečnik

Vabljeni.

14.5.2013 12:45:37

št. 96-97, avgust 2013


Drska 15, Novo mesto tel. 07 30 23 302 mob. 031 709 970 mizarstvo.p@t-2.net proizvodnja, vgradnja in vzdrževanje ...

• okna in vrata, vrata za zidanice • starinska okna in vrata, izdelava ali restavriranje • balkonske ograje • klopi in mize • pohištvo • kopalniško pohištvo • obnova in popravilo pohištva zanesljivi, strokovni, prilagodljivi hitro in ugodno, ...

Življenje brez bolečin s fizioterapijo Corpus Izidor Ivanović, kjer uspešno odpravljamo: • bolečine v vratnem, ledvenem predelu hrbtenice • išias • bolečine v rami s kalcinacijo ali brez • poškodbe pri rekreativnem ali profesionalnem športu • težave s koleni • trn v peti ali plantarni fasciitis • sindrom pisarniškega vratu

POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE

OKLEŠEN (07) 33 70 200 -

NON STOP

Nudimo vam vse storitve na enem mestu. Trudimo se biti najboljši ter najugodnejši. Oklešen d.o.o., K Roku 26, Novo mesto

št. 96-97, avgust 2013

Naročanje: 031 331 819 ali email: izidor.ivanovic@corpus.si Seidlova cesta 46, Novo mesto. www.corpus.si. Vaš mesečnik

17


LOKAR RADO s.p. dobava in montaža toplotnih črpalk • inštaliranje vodovodnih in plinskih napeljav • toplotne oz. centralne inštalacije in vzdrževanje • inštalacije talnega ogrevanja • diamantno vrtanje • čiščenje hišnih in večjih kanalizacij Dolnja Prekopa 20, 8311 Kostanjevica na Krki tel.: 07/49 87 310 gsm: 041 630 456 e-mail: instalacije.lokar@volja.net

Vse oddaje Vašega kanala si lahko ogledate tudi na spletni strani

www.vaskanal.com Pridobivanje delovnih dovoljenj (urejamo celoten postopek za delo tujcev v Sloveniji)

Imate poslovno idejo? Želite ustanoviti d.o.o., vendar pa vam na začetku poti manjka 7.500€ za osnovni kapital? Ponujamo vam nakup popolnoma novega podjetja! (za katerega ne potrebujete 7.500 € osnovnega kapitala)

Hitro (že v 1 dnevu) in ugodno!

18

Vaš mesečnik

Priglasitev opravljanja dejavnosti in napotitev delavcev (za delo v AUS)

Pridobitev vize

(za delo tujcev v NEM)

Računovodske storitve Virtualna pisarna

(najem poslovnega prostora)

041 77 77 61 www.agencijaspin.si

št. 96-97, avgust 2013


vaš kanal

Televiziji Vaš kanal posebna zahvala

Partnerski odnos prerasel v iskreno prijateljstvo Biograd na Moru, hrvaško kraljevsko mesto, se prvič omenja sredi desetega stoletja, medtem ko je bilo v enajstem stoletju sedež hrvaških kraljev in škofov. Je priljubljena turistična destinacija Slovencev, še posebej ljubiteljev jadranja, saj ima eno od najlepših jadranskih marin. Mesto je kraljevski pridih ohranilo vse do današnjih dni. Prvič so s televizijsko kamero Vašega kanala utrip tega dalmatinskega mesta, ki ga imenujejo tudi srce Jadrana, ujeli pred petimi leti. Za reportažo z naslovom Biograd na Moru – cvet Dalmacije, v kateri so strnili utrip s prvega turističnega festivala izvirne hrane, pijače, folklore, glasbe in etno spominkov Biogradski stol, so prejeli prestižno priznanje zlatno penkalo, ki ga

medijem za promocijo hrvaškega turizma v tujini podeljuje Hrvaška nacionalna turistična zveza. Tako kot se je razvijal in rasel festival, se je krepil partnerski odnos med TV Vaš kanal in Turistično skupnostjo Biograd na Moru, ki je skozi leta prerasel v iskreno prija-

Direktorici in odgovorni urednici Ireni Vide je listino izročil predsednik Turistične skupnosti Biograd na Moru, Ivo Eškinja.

teljstvo. Za medijsko podporo in izjemno odmevno promocijo turistične prireditve Biogradski stol v Sloveniji so

TV Vaš kanal podelili posebno zahvalo. Direktorici in odgovorni urednici Ireni Vide je listino izročil legendarni in neuničljivi predsednik Turistične skupnosti Biograd na Moru, Ivo Eškinja. Ob tem je poudaril, da festival tudi po zaslugi TV Vaš kanal postaja vedno bolj prepoznaven in priljubljen tudi med Slovenci, saj se iz leta v leto povečuje število slovenskih razstavljavcev in nastopajočih skupin. UVM

IMOS v območju urejanja ZN Podbreznik nadaljuje z investicijskimi projekti.

Vabimo vse investitorje in kupce, da izkoristijo priložnost in se odločijo za nakup: - zazidljivih zemljišč velikosti od 3.300 m2 dalje za lastno poslovno/proizvodno/ storitveno gradnjo

Za znanega naročnika gradi nov večstanovanjski objekt, vsi že zgrajeni poslovno proizvodni objekti pa so tudi že prodani.

- zazidljivih zemljišč velikosti od 600 m2 dalje za lastno individualno gradnjo samostojnih hiš - že zgrajenih stanovanj na naslovu Podbreznik 104 in 104a, kjer lahko ponudimo takoj vseljiva 2 sobna stanovanja velikosti 56,6 m2 z balkonom 7,85 m2 ter pripadajočim lastniškim zunanjim parkirnim mestom že za 90.000 eur.

Za informacije o ponudbi ter ogled pokličite 041 754 382, vodja prodajne službe Boštjan Blatnik št. 96-97, avgust 2013

Vaš mesečnik

19


TIM-S Robert Lovše s.p., ŠENTRUPERT 69 TEL:+386 7 30 40 788, MOBI: 031 788 032

www.tims.si

oa r 25 l e rv

»»Biološke čistilne naprave »»Greznice »»Zbiralniki za vodo

na pol iet

gar anc tna

i ja

nsk i reze ile

info@tims.si

100 95 75

• Slikopleskarstvo • fasaderstvo • montaža mavčnih plošč

25 5

Boris Pakar s.p.

0

Gorenje sušice 17a, 8323 Uršna sela

Tel.: 041 803 411 Mirka Vadnova 22, 4000 Kranj T.: 04/204 14 79 PEČI ZA CENTRALNO M: 040/831 441 OGREVANJEE: vrecek@vrecek-agro.si HITOP

�a�

��s�� ��� 93 � 42 ��

ŠKROPILNICE/ 6. avgust 2013 9:54:26

NAMAKALNI SISTEMI

• na trda goriva in olje

OPREMA ZA HIŠNE LJUBLJENČKE

KOMBINIRANE • na pelete PEČI ZA CENTRALNO OGREVANJE NA TRDA GORIVA IN OLJE • na lesne sekance

• Ovratnice proti lajanju (na zvok, s pršilom, statične) • Daljinski upravljalci za šolanje psov • Nevidne – vkopane ograje za pse • Vrata za mačke in pse • Pitniki in avtomatski (digitalizirani) dozirniki hrane 

škropilnice

pršilniki

črpalke z elektro in bencinskim motorjem

 zelo visok izkoristek  majhne dimenzije • zelo visok izkoristek izdelava po naročilu  prodaja kombiniranih bojlerjev  možnost ogrevanja na lesne sekance in pelete • prodaja kombiniranih bojlerjev 40-letna tradicija (začetki izdelovanja peči v Britofu pri Kranju) • 40 letna tradicija www.vrecek-agro.si 

Pravo in zračno orožje, loki, samostreli

samokolnice

traktorske črpalke za namakanje

črpalke za pretok gnojevke

Vreček agro d.o.o., M. Vadnova 22, 4000 Kranj , T 04 23 41 740, 040 831 441, www.vrecek-agro.si

Kmetijska apoteka in vinski laboratorij Novo mesto, 07/302 31 99 AGRO NASVET d.o.o., Smrečnikova ulica 45 (Pri vrtnariji v Šmihelu)

vse za trgatev

»» 20 vrst kvasovk, hrana za kvasovke, encimi, čistila, barvila, ... »» sredstva za kletarjenje »» refraktometri »» škarje za trgatev ... »» analiza vina »» strokovno svetovanje IZKORISTITE NASVET AGRONOMA

Delovni čas: pon. - pet: 8.-18. ure, sobota: 8.-12. ure

20

Vaš mesečnik

št. 96-97, avgust 2013


Predstavljamo ustvarjalce Vašega kanala – Anita Frlan

Vse se začne z dobrim načrtom 1. september je eden najbolj pričakovanih dni prvošolčkov, saj takrat prvič stopijo v hram učenosti. Vrata TV Vaš kanal pa je na ta dan pred desetimi leti prestopila Anita Frlan. Danes je vodja poslovne pisarne in oglasnega trženja. „„ Nepoznavalci si delo v poslovni pisarni predstavljajo zgolj kot sedenje za mizo in dvigovanje telefonske slušalke. Kako bi ti opisala delo vodje poslovne pisarne? Delo v poslovni pisarni naše medijske hiše zahteva učinkovito opravljanje pisarniških obveznosti ter še vrsto dnevno razgibanih opravil. Moj urnik je izredno dinamičen, dnevno se srečujem z novimi izzivi, komuniciram z različnimi ljudmi tako osebno kot telefonsko. Vestno si pripravim načrt dneva in tedna s prednostmi današnjega in jutrišnjega dne. Žal pa to ni vedno tako, saj se tudi v poslovni pisarni nenehno čuti utrip medijskega dogajanja, ki ne more biti načrtovan vnaprej. Tako moje organizacijske kot tržne aktivnosti se precej prepletajo z delom kolegov in sodelavcev, zato je naše medsebojno sodelovanje za dobro opravljeno delo nujno. Med sabo si pomagamo, si izmenjujemo izkušnje in zelo dobro sodelujemo. A ne glede na dinamiko in spremenjene prioritete načrtovanega se moj urnik konča šele tedaj, ko opravim načrtovano.

„„ Kaj je pri tvojem delu najpomembnejše? Za svojo dobro vrlino štejem najprej odgovornost za kvalitetno in pravočasno opravljeno delo. S svojimi izkušnjami, nenehnim izobraževanjem in vedno ažurnimi informacijami znam presoditi, kaj je v danem trenutku zares pomembno. Skozi leta pa sem si nabrala tudi odlične organizacijske izkušnje – še posebno v poslovnem protokolu in odmevnih medijskih dogodkih. Vseskozi skrbim za dodatna tekoča izobraževanja tako na področju poslovnega komuniciranja kot marketinga. Ponosna pa sem tudi na izjemno urejeno poslovno dokumentacijo in red na svojem delovnem mestu. Sama vedno poizkušam iskati dobro in pozitivno v ljudeh.. „„ Na Vašem kanalu nisi zgolj vodja poslovne pisarne, delaš tudi na področju oglasnega trženja. Delo je glede na razmere iz leta v leto precej drugačno in zahteva poglobljen individualni pristop, strateško analizo trga, vedno pa se poglobim tudi v kožo stranke in zanjo pripravim v danih možnostih kar najbolj

učinkovito oglaševalsko akcijo. Kajti le če je akcija učinkovita, čutim pravo zadovoljstvo. Zato sem še posebej pozorna na skrbno pripravo media plana in kreativne vsebine oglasa. „„ Kako preživljaš prosti čas in si polniš baterije za delo na Vašem kanalu? Baterije si polnim z rekreacijo, s sprehodi, z bran j e m dobrih knjig in druženjem s prijatelji. Največ prostega časa preživim z družino, ki mi polepša vsak trenutek življenja in mi daje energijo za naprej. Ž. Z.

"Zadetek v polno" na Vašem kanalu

"Meni se zdijo bolj pametni kot ljudje. Razvijejo in razmnožujejo se samo takrat, ko imajo dovolj hrane." polhar JANEZ MIKLAVČIČ s Krke o polhih

št. 95, junij 2013

„Tukaj bi dejansko moral nekdo ves čas patruljirati, če bi želeli te naše pridelke zaščititi.“ - IGOR JARKOVIČ, pridelovalec iz Podbočja, o tatvinah poljščin

„Kazenski zakonik določa, da se storilca lahko kaznuje z zaporom do petih let.“ - SEBASTJAN VIRANT, policijski inšpektor na PU Novo mesto, o prepovedanem lovljenju ježev

„Stanovalci tukaj denarja nimajo. Dobijo sicer žepnino v višini okrog 20 evrov na mesec.“ – MATEJA RIBIČ, v. d. direktorice Doma starejših občanov Trebnje, o tem, da gredo celotne pokojnine stanovalcev za plačevanje doma

"Dajmo raje začeti s cerkvijo. Dajmo oznanjati etiko in moralo, ki ju krščanstvo oznanja. Naj bo to namesto igralništva." – MATIC VIDIC, novomeški občinski svetnik, o igralnici v Novem mestu.

Vaš mesečnik

21


Dokumentarno igrani film na TV Vaš kanal

Prijateljstvo je najvišja oblika ljubezni Film o Kostanjevici na Krki, o dopisovanju med Jožetom Plečnikom in lastnico prve lekarne v Kostanjevici, mag. Emilijo Fon, ter načrtih slavnega arhitekta za to otoško mesto. Kdaj in kako je Emilija Fon spoznala 25 let starejšega Jožeta Plečnika, ni jasno, njuno pisemsko razmerje pa se je začelo že vsaj v letu 1930. Sprva je bila vsebina njunih pisem povezana predvsem z informacijami o domačih opravilih in

, vsakdanjem življenju. četrtek er, b m e t Emilija Fon je Plečni5. sep uri . 1 2 ku naklonjenost izkaob zovala tudi z drobnimi pozornostmi (pošiljala mu je domače vino in žganje, mu priskrbela rastline za njegov vrt, za družbo mu je poslala celo svojega mladega mucka). Plečnik je Emilijo večkrat vabil v Ljubljano, kar je v mnogo mlajši prijateljici vzbudilo upanje, da bi se iz njunega odnosa lahko razvilo še kaj več. Pisma Jožeta Plečnika Emiliji Fon med leti 1930–1955 hrani Arhitekturni muzej Ljubljana (310 pisem). Izbor pisem je leta 2002 v knjigi Prijateljstvo je najvišja oblika ljubezni predstavila Elizabeta Petruša Štrukelj, po kateri je nastal tudi scenarij za dokumentarni film z enakim naslovom. Film je v celoti nastal s podporo Občine Kostanjevica na Krki ter kostanjeviških ustvarjalcev. Scenarij je oblikovala Melita Skušek, vlogi Fonove in Plečnika pa sta odigrala dramska igralca Ajda Smrekar in Stani Tomazin. Film je posnel in montiral Boštjan Colarič. Televizijsko premiero filma si poglejte v programu TV Vaš kanal v četrtek, 5. septembra 2013, ob 21. uri!

22

Vaš mesečnik

št. 96-97, avgust 2013


vaš kanal predstavlja Kako prodati, kupiti in dobro zaslužiti

Posavski obzornik

Pokličite župana!

Sreda, 11. septembra, ob 21. uri Se spomnite zadnjega projekta v Piranu, kjer so spustili princesko z zvonika na Tartinijev trg? Kako na dogodek privabiti več tisoč ljudi, je tema oddaje z Alešem Liscem, ki bo gostil Mojmirja Kovača, predsednika društva Škit – Jaz sem najboljši.

Četrtek, 5. septembra, ob 20.30 Počitnic je konec in na TV Vaš kanal se vračajo Obzorniki. V prvi oddaji Posavskega obzornika bodo pod drobnogled vzeli tudi kruh. Kako ga mesijo in pripravljajo v različnih deželah, so mladi spoznavali na mednarodni delavnici Kruhapečke v Kostanjevici na Krki.

Sreda, 28. avgusta, ob 20. uri V sklopu Straške jeseni se obetajo številne prireditve, ki jih bo predstavil župan Alojz Knafelj. Razkril bo tudi podrobnosti o pomembnejših naložbah v občini, med katere sodita tudi gradnja kanalizacije Potok–Prapreče. Z vprašanji bodo lahko sodelovali tudi gledalci.

Imago – nova pot k ljubezni

Moja sLOVEnščina

Zanimivo zanimivi

Kruh v različnih deželah

Jaz sem najboljši

Živahna spolnost

Ime mi je ...

Četrtek, 26. septembra, ob 21. uri V prvi jesenski oddaji se bodo posvetili spolnosti. Spolnost je del partnerskega odnosa, ki moža in ženo lahko zelo povezuje in prinaša v odnos veliko veselja in zabave. Seveda pa lahko spolnost v odnos prinese tudi veliko stisk in stresov.

Torek, 3. septembra, ob 21. uri Oddaja začenja jesensko sezono z napotki za pisanje poimenovanj šolskih in študijskih predmetov. Ustaljenim rubrikam dodajajo še – Ime mi je … V tej rubriki voditeljica izbere eno ime in ga predstavi – čas nastanka, geografski izvor, pomen, zanimivosti, pogostost imena v Sloveniji, različne različice imena ...

Kaj prinaša Straška jesen?

www.vaskanal.com Novinarske ekipe TV Vaš kanal so v poletnih mesecih iskale ljudi, ki se ukvarjajo z zanimivimi dejavnostmi ali so zanimivi sami po sebi. Predstavljali so jih v rubriki Zanimivo zanimivi, ki je bila na sporedu ob sredah v dnevno-informativni oddaji Novice. Vsi prispevki so na ogled tudi na www.vaskanal.com.

Hladnikova 1, Novo mesto, Tel.: 07/384-44-33, e: naslov:knjigarna-kapitelj@siol.net

darila •  sveče •  CD-ji/DVD-ji •  jaslice, •  križi in kipi, •  rožni venci, •  voščilnice, •  slike 

knjige •  sveta pisma, •  molitveniki, •  kuharice •  priročniki, •  leposlovje, •  duhovnost, •  otroške knjige

Lepa darila za vse praznične priložnosti! Obiščite nas! ste zamudili novice.indd 1

št. 96-97, avgust 2013

15.11.2007 10:40:01

Vaš mesečnik

23


S CIK-om Trebnje v novo študijsko leto Učimo se vsi, povsod, ves čas in zaradi različnih razlogov. Odrasli se učimo, ker novo znanje potrebujemo v službi, pri iskanju nove zaposlitve ali pa zgolj za lastno zadovoljstvo. Zato je izobraževanje odraslih prijetno in uporabno, gradi na izkušnjah, na znanju preteklih let ter se prilagaja posebnostim odraslih (službene obveznosti, družinske ovire…). zator socialne mreže ali logistično inženirstvo, ki jih bo kot študij na daljavo tudi v tem študijskem letu izvajal Izobraževalni center ERUDIO iz Ljubljane.

naročena objava

Patricija Pavlič, direktorica CIK Trebnje E-študij ali študij na daljavo je učinkovita oblika sodobnega učenja, ki poteka v virtualnem učnem okolju, ob podpori tutorja in elektronskega gradiva. Na CIK-u Trebnje tako vabimo k vpisu v višješolske študijske programe ekonomist, organi-

Že vrsto let razvijamo široko paleto srednješolskih izobraževalnih programov za odrasle z različnih področij: ekonomije, trgovine, gostinstva, predšolske vzgoje.... Poklicno usposobljenost pa lahko udeleženci pridobijo tudi po drugi, krajši poti. Na našem izobraževalnem zavodu lahko z ustreznim predznanjem pridobijo nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK) socialni oskrbovalec na domu, pomočnik kuharja ter številne druge s področja ekonomije. Z bogato ponudbo jezikovnih tečajev omogočamo učenje angleščine, nemščine, španščine, za tujce pa je na voljo tudi tečaj slovenščine. Na tečajih računalništva udeleženci usvajajo novosti računalniške in digitalne tehnologije, na usposabljanjih za

07 / 304 1 3 1 9

knjigovodska dela pa znanja s področja vodenja poslovnih knjig in računovodstva. Na CIK-u se ponašamo z več kot petdesetletno tradicijo na področju izobraževanja odraslih, kar nam je uspelo le s trdim in kakovostnim delom. Pomembno je, da vsakega posameznika skozi izobraže-

vanje spremljamo, mu svetujemo in nudimo pomoč, kar prispeva k uspešnosti vseh naših udeležencev. Tako smo spomladanski rok poklicne mature, junija 2013, ponovno kronali z zlato maturantko. Več o programih in ostali ponudbi v študijskem letu 2013/2014 pa si lahko prebereta na spletni strani www.ciktrebnje.si.

Pri nas lahko kupite izdelke navedenih blagovnih znamk in še kaj

Obrtniška ulica 20, 8210 Trebnje, Gsm: 051 335 133 info@pohistvo-raj.si, www.pohistvo-raj.si

Akcijska prodaja od 11. 9. do konca septembra! • • • • •

notranja vrata vhodna vrata lesena okna kljuke in okovje vgradne omare po meri

• • • • • •

posteljni sistemi kuhinje bela tehnika otroške sobe spalnice dnevne sobe ...

Delovni čas: od pon. do petka od 9 – 13h in 14 – 18h, sobota od 9 – 13h

24

Vaš mesečnik

št. 96-97, avgust 2013


Zdravje drugače

Zdrav je človek, ki se dobro počuti „Zdrav je človek, ki je opravilno sposoben, se dobro počuti, dobro spi, ni v stresu, premaguje vse svoje težave in vsakodnevne probleme na zelo miren in preudaren način, obvladuje svoja hotenja in misli, stoji trdno na realnih tleh,“ pravi Irma Ogorevc. Zakisanost telesa pomeni nepravilen pH telesa in se odraža v prebavnih motnjah, v otečenih nogah, v utrujenosti, glavobolih in težkem dihanju, njena posledica pa so bolezni srca in ledvic, diabetes I in II,

imunski sistem propada. Pri tem ključno vlogo opravi hrana. Irma in Igor Ogorevc poudarjata, da naše telo lahko brez škode prebavi le pet odstotkov hrane živalskih beljakovin (meso, mleko in mlečni proizvodi), s pretiranim uživanjem tovrstne hrane pa porušimo imunski sistem in poškodujemo energijski sistem. „Če nismo zdravi, smo zakisani. Naredili smo že krepko več kot sto tisoč analiz – ljudje, ki imajo zdravstvene težave, imajo prekislo krvi, torej je pH prenizek, in zato so napačni tudi vsi klinični proce-

št. 96-97, avgust 2013

si v telesu,“ pojasnjuje Ogorevc in dodaja, da je najboljši, najhitrejši, najbolj natančen in najbolj enostaven način preverjanja, ali je človek zakisan, merjenje pH krvi. V Planetu zdravja lahko pH izmerijo

med posebnim neinvazivnim postopkom na AMP aparatu, ki samo v treh minutah o našem telesu in njegovem delovanju naredi 130 analiz, tudi izmeri pH krvi. Osnovno informacijo o tem, ali smo zdravi, lahko dobimo tudi doma, z merjenjem telesne temperature – pod obema pazduhama in v dimljah. Za celosten pregled pa Ogorevčeva priporočata obisk Planeta zdravja, kjer opravijo pregled in naredijo analizo krvi na AMP aparatu. Na osnovi dobljenih rezultatov se poišče vzrok za težave, strokovnjaki pa svetujejo, kako ta

vzrok izločiti – običajno je prvi korak razkisanost, do katerega pride posameznik s pravilno prehrano in tudi ustreznimi prehranskimi dopolnili, med katerimi izpostavljata lastni produkt olje 36, ki med drugim pomaga tudi pri zaprtju. Gosta redne mesečne oddaje Zdravje drugače na TV Vaš kanal večkrat poudarjata, da mora imeti telo urejen pH in tudi pravo telesno temperaturo, ki narekuje v telesu pravilen tlak, pravilne pretoke ob pravem času in s tem pravilne funkcije vseh organov in žlez ter tudi pravilno psiho-fizično stanje. Vse oddaje so na spletni strani www.vaskanal.com v arhivu oddaj.

Novo na Televiziji Vaš kanal

Alternativni postopki reševanja sporov

Septembra bo na sporedu TV Vaš kanal nova serija svetovalno pogovornih oddaj „Alternativni postopki reševanja sporov“. Mesečne enourne studijske oddaje bodo pripravljali v sodelovanju z Evropskim centrom za reševanje

sporov (ECDR) iz Ljubljane, katerega ustanovitelja sta Katarina Kresal in Aleš Zalar. Namen novega televizijskega

trgovine in svetovalnice Lokacije in telefoni za obisk in naročilo na osebni posvet pri svetovalcu Novo mesto 07 332 50 17 Ljubljana 01 518 76 10

projekta je seznaniti gledalce, da sodno reševanje sporov ni več edina možnost in da lahko posežejo po alternativnih postopkih reševanja sporov, ki so časovno in stroškovno učinkovitejši. V oddajah bodo predstavljeni alternativni postopki reševanja sporov, njihove prednosti, potek postopkov, ki so primerni tako za fizične kot pravne osebe. Jasno in nedvoumno pa bodo tudi pojasnili, kdaj in v katerih situacijah lahko posežemo po alternativnih postopkih reševanja sporov. Tovrstni pravni postopki so v tujini že stalna praksa. Tako, na primer, v Združenih državah Amerike na sodišču rešujejo le še en odstotek gospodarskih sporov. V prvi oddaji, ki bo na TV Vaš kanal premierno na sporedu konec septembra, bo nosilna tema reševanje potrošniških sporov. V oddaji bo govor tudi o vlogi in pomenu ECDR. Celoten medijski projekt bo na ogled tudi na spletni strani www.vaskanal.com.

Vaš mesečnik

25


Program 27. straške jeseni

Petek, 30. avgust 16.00 Žetev prosa (Vrh pri Ljubnu) Sobota, 31. avgust 08.00 Začetek 1. likovne kolonije pod vodstvom Kostje Viranta (kmetija Vidic Hruševec)

19.00 Koncert PO Krka – glasbena delavnica (KD Straža)

Petek, 6. september

Ponedeljek, 2. september

13.00 - 16.00 Dan odprtih vrat prenovljenega Zdravstvenega doma v Straži.

7:00 – 10:30 Krvodajalska akcija na Centru za transfuzijsko dejavnost SB Novo mesto

16.00 Predelava (vlaganje) zelenjave (delavnica) – KGZS Novo mesto (OŠ Vavta vas)

Torek, 3. september

18.00 Priprava na trgatev – DV Straža in KGZS Novo mesto) - predavanje Sama Hudoklina

08.30 Pohod do jame Velika Prepadna (odhod z avtobusne postaje v Straži, malica iz nahrbtnika)

10.00 Srečanje pohodnikov DU Straža in meddruštveni turnir v pikadu (Športni park Breza)

17.45 Otvoritev razstave 1. likovne kolonije (Kulturni dom Straža)

Sreda, 4. september

18.00 10. srečanje ljudskih pevcev in godcev »Moja ljubca mi je pošto poslala«

17.00 Kako ohraniti straško goro nezaraščeno - možnosti pridelave in trženja aronije, namiznega grozdja, fig… (predavanja in delavnice) – KGZS NM (OŠ Vavta vas)

Nedelja, 1. september

Četrtek, 5. september

14.00 Metev prosa na podu kmetije Derčar, Podgora 15

16.00 Pridelava in predelava zelenjave – KGZS Novo mesto (OŠ Vavta vas)

20.00 Praznik kruha, vina in salam - srečanje vinogradnikov - degustacija vin - veseli večer z ansamblom Slavček 20.00 Spust lučk po reki Krki (»govejak v Straži«) Sobota, 7. september 09.00 Knjižnica Mirana Jarca – Bibliobus (na parkirišču pri knjižnici)

14:00 Predstavitev Slovenske vojske (pred pošto) 15.00 Vožnja z »lojtrnikom« in jahanje konj (pred pošto) 16.00 Prodaja domačih pridelkov s področja straške doline (pred pošto) 16.00 Razstava ročnih del DU Straža in šarkljev TD Straža (Kulturni dom Straža) 17.00 Finalno tekmovanje za Slovenskega Martina Krpana 2013 (pred pošto) 19.30 Nastop folklorne skupine MFS Ivan Navratil (Kulturni dom Straža) 21.00 Veseli večer s skupino Kok Band Nedelja, 8. september 08.00 – 10.00 Zbiranje naj pridelkov

- sofinancirano

iz občine Straža (pred pošto) 09.00 Odhod konjenice po meji občine Straža – odhod konjenice bo iz vasi Prapreče 10.00 Sveta maša, ki jo bo vodil novomeški stolni župnik Silvester Fabjan 14:00 Prodaja domačih pridelkov iz straške doline 14.30 V križišču v Straži osrednja prireditev POVORKA: IZ RODA V ROD Po povorki sledi gasilska veselica z bogatim srečelovom in ansamblom Nemir z gosti Fantje s Praprotna Vsi dogodki, ki nimajo napisan kraj dogajanja, se odvijajo v šotoru.

VPIS V IZREDNI ŠTUDIJ POTEKA OD 13. DO 30. 9. 2013.

VABIMO VAS NA JESENSKI INFORMATIVNI DAN, ki bo 5. 9. 2013 ob 16. uri v prostorih VSŠ. 26

Vaš mesečnik

št. 96-97, avgust 2013


Kamnoseštvo Plut Otovec 15, 8340 Črnomelj Tel./fax: 07/ 30 56 380 GSM: 040 517 517 GSM: 040 507 507

Izdelava in montaža: polic, stopnic, tlakov, stebrov, nagrobnikov, nagrobnih napisov

lokacija: Industrijska cona Kanižarica www.kamnosestvoplut.si, kamnosestvo.plut@volja.net

v j a r i d u t Š ESTU NOVEM M

Informativni dan 5. 9. 2013 ob 17. uri v prostorih fakultet

Fakulteta za organizacijske študije Faculty of organisation studies

Menedžment kakovosti

Inženiring in vozila

Ulica talcev 3,

Novi trg 5,

Šegova ulica 112,

Novo mesto

Novo mesto

Novo mesto

T: 07 373 78 84

T: 059 074 164

T: 07 393 22 06

info@fis.unm.si

info@fos.unm.si

fini-unm@guest.arnes.si

www.fis.unm.si

www.fos.unm.si

www.fini-unm.si

UNM Univerzitetni prostor Novo mesto št. 96-97, avgust 2013

Vaš mesečnik

27


Darilo ob sklenitvi zavarovanja Vzajemna Nezgode za otroke in mladino • Majica Vzajemko, ki si jo lahko vaš otrok oblikuje prek spleta • 20 % popust na Vzajemna Tujina Multitrip – družinsko zavarovanje. • 10 % popust, če boste sklenili zavarovanje prek www.vzajemna.si PE NOVO MESTO Trdinova 4 tel.: 07/ 39 35 360

POSLOVALNICA NOVO MESTO Prešernov trg 5 tel.: 07/ 39 35 360

Oglas ZOT_93x131_(08-08-2013).indd 1

Avtobusni prevozi Kastigar & Rokast d.o.o. Dobrnič 13, Dobrnič info@kastigar.si www.kastigar.si

05 99 400 95 041 651 548 031 725 515

Mesečna vozovnica (petek - nedelja) za srednješolce in študente do Ljubljane Študenti in dijaki! Na naši spletni strani si lahko natisnete vlogo za mesečno vozovnico, kjer dobite tudi vse potrebne informacije. Dijaki in študenti lahko vloge za mesečno vozovnico pošljejo tudi po pošti .Želimo vam srečno vožnjo in uspešno šolsko leto. Vabljeni v gostilno Pr'Lubčku • dnevna ponudba malic in nedeljskih kosil, • pizze, • žar ponudba, • sarajevski čevapčiči...

Od ponedeljka do nedelje 7.00 -22.00 28

Vaš mesečnik

9.8.2013 13:30:51

Nedelja - Odhod: 18.45 Dobrnič – 18.55 Žužemberk - 19.00 Vrhovo – 19.05 Zagradec – 19.15 Krka, prihod Ljubljana 20.00 Petek - Odhod: 15.40 Ljubljana (avtobusna postaja) – Krka - Zagradec – Vrhovo – Žužemberk – Dobrnič Srednješolci 1. red. linija Odhod: 5.50 Rdeči Kal – 5.55 Vrbovec – 6.00 Dobrnič – 6.03 Zagorica – 6.05 Dobrava – 6.12 Žužemberk – 6.17 Dolnji kot – 6.23 Soteska – 6.25 Gorno polje – 6.30 Straža - prihod v Novo mesto 6.50 Odhod: 13.39 Novo mesto – Straža – Gorno polje – Soteska – Dolnji kot – Dvor – Žužemberk – Dobrava – Zagorica – Dobrnič

2. Redna linija Odhod: 6.25 Dobrnič – Zagorica – Dobrava – 6.39 Žužemberk – 6.44 Dvor – Dolnji kot – 6.50 Soteska – Gornje polje – 6.55 Straža – 7.05 Jurka vas / Potok – 7.10 Novo mesto – 7.15 Sevno Odhod: 13.10 Sevno – 13.39 Novo mesto, 14.10 Sevno – 14.30 Novo mesto Vsi dijaki z vstopno postajo Žužemberk in Dvor imajo v mesecu septembru 100 % komercialni popust prevoznika s pravočasno oddajo vloge za mesečno vozovnico. Možen nakup mesečne vozovnice že od 26.8.2013 za mesec september v pisarni Dobrnič 13 (nad gostilno Pr' Lubčku).

št. 96-97, avgust 2013


v objektivu JERNEJEVO PESTRO TAKO IN DRUGAČE – Lahko bi rekli, da je bilo letošnje Jernejevo, ki se bo sicer končalo z odprtjem razstave Sama Kralja 30. tega meseca, pestro v vseh pogledih. Kot vsako leto je občinska uprava z županom Francem Hudoklinom odpirala pomembne pridobitve za občino in občane, ti pa so se lahko udeležili različnih prireditev. Tokrat na novi lokaciji, saj se je središče dogajanja preselilo h gradu Vrhovo v Hrastje pri Orehovici, kar nekateri občani niso dobro sprejeli. To je nenazadnje pokazal tudi obisk v soboto, ko naj bi bilo na sporedu osrednje dogajanje s pozdravnimi nagovori in nastopi glasbenih gostov. Letos prvič ni bilo povorke, kar je spet razjezilo določene občane. Kljub temu, da je bilo vsako leto slišati, da je videti vedno eno in isto, da društva niso dovolj izvirna, pa so občani in obiskovalci od drugod vendarle množično prihajali na povorko. Kar se doslej med Jernejevim še ni zgodilo, pa je protestni shod civilne pobude in opozicijskih svetnikov, ki je zasenčil odprtje izjemno pomembne pridobitve za občino – centralne čistilne naprave.

SREBRNA ŠPILERJEVA PRI MOLANU – Športniki so pomembni promotorji tako države kot krajev, zato je izjemno brežiško atletinjo Barbaro Špiler, ki je na evropskem prvenstvu za mlajše člane na Finskem v metu kladiva osvojila srebrno medaljo, sprejel brežiški župan Ivan Molan in ji izročil simbolično darilo z željo, da uresniči svoje cilje. Njenemu trenerju Vladimirju Kevu pa je izrekel priznanje in zahvalo za uspešno delo.

BOBRI NA DELU – V priprave na Noč na Krki zadnjo soboto v tem mesecu so se v Novem mestu poleg turističnih, gostinskih, športnih in drugih delavcev aktivno vključili tudi novi stari prebivalci evrazijskih voda – bobri. Dokaze o njihovem delu so s fotografijami zabeležili v Zavodu za turizem Novo mesto, kjer si želijo, da se novomeški bober v svoji ekosistemski vlogi poloti tudi razvpitih novomeških alg, ki na okljuku Krke okoli Novega mesta puščajo na vodni površini nevšečne ostaline svojega cvetenja.

DOBRODELNOST V KRŠKI OBČINI ŽIVI – Klicu solidarnosti dobrodelne akcije, ki je pred Občino Krško potekala ob svetovnem dnevu humanitarnosti, se je odzvalo več kot 60 ljudi, ki so darovali hrano, oblačila, obutev, igrače in šolske potrebščine. Župan Miran Stanko v takšnih akcijah vidi zgled in možnost, da se čim več ljudi ali organizacij po svojih močeh odzove z dejanji, ki stiske lahko olajšajo.

Šmarješka c. 2, 8000 Novo mesto

AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI

delovni čas: pon. - pet. od 7.00 - 19.00 ure sob. od 7.00 - 11.00 ure Tel.: 07/393 4 740, Tel.: 07/393 4 751 www.veterina-nm.si izven delovnega časa e-mail:vetnm@siol.net pokličite 112

VETERINARSKA LEKARNA NAJVEČJI IN NAJBOLJ SEKSI – Festival zvoka, sonca in zabave je tudi letos na idilično lokacijo ob reki Kolpi privabil ogromno obiskovalcev. Po podatkih organizatorjev naj bi letošnji Schengenfest obiskalo okoli 25 tisoč zabave in glasbe željnih ljudi vseh starosti. Slogan „Nismo največji, smo pa najbolj seksi“, s katerim se je festival promoviral na začetku, po šestih letih tako ne drži več. Festival je skupaj gostil 37 nastopajočih, seveda pa tudi letos ni manjkalo popoldanskih aktivnosti, daleč najbolj priljubljeno je bilo zagotovo hlajenje v reki Kolpi. št. 96-97, avgust 2013

delovni čas: pon. sreda: od 7.00 - 18.00 ure tor., čet., pet.: od 7.00 - 15.00 ure sobota: od 7.00 - 11.00 ure

Vaš mesečnik

29


v objektivu VZGOJILA VELIKANA – Kljub ekstremnim vremenskim pogojem, ki so ljudi marsikje prikrajšali za njihove pridelke, pa je Jožici Pavlin, ki na TV Vaš kanal opravlja delo tajnice režije, uspelo vzgojiti pravega velikana med paradižniki, težkega slabih 700 gramov. „Na začetku je zaradi mraza slabo kazalo, potem pa je prišla še suša,“ pravi Joži. Kljub temu pri njih letos paradižnika ni manjkalo, saj ga je vztrajno in z veliko ljubezni zalivala na dva dni.

ODMEVALA RUSKA PESEM – V samostanski cerkvi Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki je Krka letos gostila svetovno znan ruski akademski zbor Mihaila Ivanoviča Glinke iz St. Peterburga. Njegovi začetki segajo v leto 1476, zgodovinsko pa je povezan z razvojem ruske glasbene kulture. Od leta 1974 ga vodi Vladislav Černušenko. Eden najboljših zborov na svetu se je predstavil z rusko cerkveno glasbo in z ruskimi ljudskimi pesmimi. To je bil sicer le del letošnjih Krkinih kulturnih večerov, s katerimi že od leta 2008 vedno znova in znova popestrijo poletni kulturni utrip na Dolenjskem. Da ima kultura v Krki posebno mesto, potrjuje tudi delovanje Kulturno-umetniškega društva Krka. DOBRODELNE ŽABICE – Otroci skupine Žabice iz Vrtca Mavrica Trebnje so zadnji dve leti zbirali knjige za njihovo lastno malo knjižnico. Na ta način je vrtec spodbujal bralno kulturo in pravilen odnos do knjige. Ob zaključku vrtca so se odločili, da zbrane knjige podarijo otroškemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, da si bodo bolni otroci lahko krajšali dolge urice v bolniških sobah. Otroci so poleg knjigic podarili še igrače, ki jih dobijo bolni otroci ob prihodu v bolnico in nato odnesejo kot spomin domov. Dobrodelnost, ki je del družbeno odgovornega ravnanja in tudi del vzgoje vseh generacij, je plemenito dejanje in otrokom se je ta izkušnja vtisnila v spomin kot nekaj zelo pomembnega.

Ste zamudili vašo najljubšo oddajo?

Najdete jo na www.vaskanal.com

PNIK NI ZASTO ŠKO GENERAL VA R H IN NIJO ZA SLOVE KAMINSKI

VLOŽKI

Najboljša kv a l i t e t a p o n a j b o ljš i h cenah.

031 691 469

slovadria@gmail.com www.slovadria.com

30

Vaš mesečnik

ŠE VEDNO NE MORE BREZ KAVE – Marija Bratkovič, rojena v Cerovem Logu pri Šentjerneju, zdaj pa živi v Novem mestu, je 8. julija praznovala 100 let. Rodila se je v družini s petimi otroki, sicer pa ima poleg hčerke Maje dva vnuka in tri pravnukinje. Čeprav že malce slabše vidi, je to ne ustavi, da si ne bi privoščila sprehoda ali popila jutranje razvade – kave. št. 96-97, avgust 2013


v objektivu REVOZOVCI NA GORJANCIH – Rekreativno društvo Revoz deluje od leta 2004, ko je nasledilo Športno društvo Revoz. Kot prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje zaposlenih in upokojencev Revoza nudi rekreativne aktivnosti članom in spodbuja zdrav način življenja. Trenutno ima 18 sekcij, priljubljene so igre z žogo, organizirana vadba, obiski kopališč, množične rekreativne prireditve (kolesarske, tekaške, pozimi smučanje) ... Člani društva se uspešno udeležujejo tudi Delavskih športnih iger Občine Novo mesto (DŠI). Od letošnje pomladi je nov predsednik društva Franci Bratkovič, sicer član uprave in direktor Direkcije človeških virov, ki je poskrbel za nov zagon v delovanju društva, med drugim so bili julija vsi člani, ki so sodelovali na DŠI, povabljeni na pohod in srečanje na Gorjancih.

PLES V ŠKORNJIH – Plesna skupina COUNTRY KORAL z izvirnim country plesom razveseljuje obiskovalce po Dolenjskem. Popolno so obnoreli tudi Belokranjce na Vinski vigredi. Njihov nasmeh in udarjanje s škornji ob tla, zaradi katerega gledalce zaskrbijo podplati, so njihov adut na vseh nastopih. Skupina sicer izvira iz Dolenjskih Toplic, kjer tudi vadijo. Foto: Foto Asja – Robert Kokol RAJ NA KOPALIŠČU LAGUNA – Tako smo na mestnem kopališču Laguna v Ljubljani v fotografski objektiv ujeli Katjo Cimermančič in Maria Murka, novinarko in snemalca TV Vaš kanal. Tam se je namreč letos odvijal Rock Otočec, najstarejši festival v Sloveniji, poznan predvsem po prizorišču – zelenem otoku ob reki Krki. Nekaj stalnih obiskovalcev festivala letos sicer ni bilo moč opaziti, smo pa opazili številne nove obraze, ki so festival obiskali predvsem zaradi večernega koncertnega dela. Popoldansko dogajanje so tudi letos zapolnile številne aktivnosti, tokrat večinoma osredotočene na bazenski kompleks.

PRIJAZEN REDAR – Tako kot v drugih večji slovenskih mestih tudi v Novem mestu pravilno parkiranje in red na mestnih parkiriščih nadzira občinska redarska služba. Med opravljanjem vsakodnevnega dela smo v naš objektiv ujeli Petra Pahljino, ki je zoper nevestnega voznika, ki je svojega jeklenega konjička pustil na označenem mestu za invalide, spisal plačilni nalog. Pahljina, ki je po rodu z Raba, je prijazen redar, saj voznike, če je to le mogoče, najprej opozori, šele nato kaznuje. Včasih pa ne pozna milosti, saj pravi: „Red je red in treba ga je spoštovati!“

Servis Nino

www.servis-nino.si

email: info@servis-nino.si

Servi s g os p od injs kih a pa r atov in b e le t e hnike

Dančulovič Ninoslav s.p., Vorančeva 5, Novo mesto Tel: 07 3375 080, mobitel: 041 236 375; 041 612 070

št. 96-97, avgust 2013

NAJBOLJ PIKANTEN SRBSKI – Bo že držalo, da se morajo župani spoznati na različna področja. Tudi kulinarika jim ne sme biti povsem tuja – to velja tudi za župane, ki so kuhali golaž na letošnji Topliški noči v Dolenjskih Toplicah, kjer na ta dan že vrsto let omamno diši po tej specialiteti, ki jo v kraju, kot smo lahko slišali, pripravljajo po receptu izkušenega, danes že upokojenega kuharja Petra Kotarja. Jože Muhič, župan Občine Dolenjske Toplice, in prva moža obeh pobratenih občin Rekovca v Srbiji in Tuhlja na Hrvaškem Goran Ðorđević in Milivoj Škvorc so se naloge tudi letos lotili z največjim veseljem. Prav vsak je v brbotajoči lonec poleg običajnih sestavin dodal svojo začimbo, najbolj pikanten pa je bil po pričakovanjih srbski golaž. A dobri so bili vsi, saj so bili lonci na koncu prazni, želodci polni, v dobrodelne namene pa so zbrali nekaj manj kot 300 evrov. Vaš mesečnik

31


Vaš mesecnik avgust 2013  

Časopis za Dolenjsko, Posavje in Belo krajino

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you