Page 1

Utrip tV programa Vaš kanal - brezplačen izvod - št. 64 - marec 2010

www.armat.si

okna vrata senčila 031 614 719 www.av-invest.si

TELEVIZIJA


20 let vaš kanal

Danes, 19. marca, na jožefovo, regionalni televizijski program Vaš kanal obeležuje 20 let oddajanja. Dve desetletji dolgo medijsko krmarjenje je bilo sila pestro, velikokrat nepredvidljivo. Televizija Vaš kanal je postala pomemben in uveljavljen igralec na medijskem prizorišču. Ob jubileju objavljamo razmišljanja nekaterih, a še zdaleč ne vseh, sodelavcev, ki vsakodnevno tako ali drugače sooblikujejo televizijski program. kšna televizija ima smisel in zgolj takšno televizijo je vredno soustvarjati.« Tjaša Pureber

»Vaš kanal bo še bolj skrbel za dobro obveščenost in postal še večji osrednji regijski informator.« Irena Vide, odgovorna urednica in direktorica

»Dragocenost Vašega kanala se kaže predvsem v sledenju zgodbam vsakdanjega utripa ulice, ki na prvo mesto ne postavlja tistih, ki sprejemajo odtujene odločitve, ampak konkretne usode ljudi, ki potrebujejo glas, ki njihove zgodbe lahko ponese v svet. Zgolj ta-

2

Vaš mesečnik

stiku z njimi. Televizijska ladja je s sposobno posadko previharila že marsikateri vihar in čim več zmagovalnih regat ji želim tudi v naslednjih desetletjih. Srečno! Irena Potočar Papež

gledalcev!« Marko Mesojedec

»Lepo je Vaše zgodbe objaviti z nasmeškom, prijetno je začutiti val toplih občutkov ob srečno zaključenem pripetljaju, izziv je izbirati besede in sliko ter podati izčrpno poročilo o Vašem dogodku.« Danijela Radjen

»Ko sem prišel na TV Vaš kanal kot neizkušen snemalec, nisem niti sanjal, da bom spoznal toliko novih obrazov tako na terenu kot tudi v sami hiši. Veliko pozitivnih izkušenj se je nabralo v mojem 10-letnem delovanju. Še jih bo! Čestitke celemu kolektivu.« Bojan Žafran

»Televizija je mozaik marljivih sodelavcev, kreativnih idej in zvestih

»Televizijo soustvarjamo ljudje za ljudi.« Mojca Kren

»Včeraj, danes, jutri. Vaš kanal z vami in za vas doma in po svetu!« Silvester Polak

Na palubo Vašega kanala sem stopila natanko pred desetimi leti. In v trenutku me je prevzela z radovednostjo, adrenalinom, izjemnimi možnostmi in priložnostmi. Uživala sem v prav vsakem stiku s kamero in ljudmi; v oddajah v živo, Novicah in ne nazadnje oddaji Povej!, ki sem jo ustvarjala za mlade in vse, ki smo v

»Delo na Televiziji Vaš kanal je zame vsakodnevni izziv, ki je poplačan z odzivom gledalcev.« Verica Marušič

»Leta, ki sem jih preživel na Vašem kanalu, so v mojem življenju pustila št. 64, marec 2010


počnem, vse bolj pogosto prepletajo in dopolnjujejo, kar mi daje nov ustvarjalen zagon.« Jure Marolt

»Televizija je medij za oči in ušesa. Pri svojem delu snemalca sem se in se vedno trudim zabeležiti lepe trenutke in dogodke zavoljo zvestih gledalcev in predvsem svoje lastne želje vedno in povsod prikazovati le lépo.« Matej R. Škof

»Pri delu za Vaš kanal mi je všeč, da v ospredju niso le negativne teme, ampak lahko delam tudi zgodbe o pozitivnih stvareh.« Živa Zakšek

»Dinamično delo, odprtost do različnosti, neposrednost pri poročanju, stičišče nasprotnih pogledov ... to in še več zna biti televizijski vsakdan.« Petra Krnc

»Delo na televiziji je polno novih izkušenj in je zabavno.« Mario Murko

»Všeč mi je dejstvo, da se delo na televiziji in stvari, ki me sicer tudi osebno zanimajo in jih rad št. 64, marec 2010

»Delo novinarja na Vašem kanalu na nek način predstavlja antipod aferaškemu, tabloidnemu mrhovinarstvu, ki ga gojijo nekateri spletni in komercialni mediji in ki botruje slabemu stanju duha v družbi. In prav je tako!« Jernej Petrovič

»Delo na televiziji je kot doživljanje najslajše ljubezni – strastna predanost, ki vsakič znova vzplamti v nenasitnem še.« Tanja Sluga

»Televizija je medij, ki mi omogoča, da s kamero ujamem dogajanje okoli sebe.« Robert Sajovec

20 let vaš kanal

neizbrisne sledi. Pečat so mi odtisnila srečanja z različnimi ljudmi. Zaradi življenjskih izkušenj, ki sem jih pridobil v dvajsetletnem obdobju na Vašem kanalu, sem mnogo bogatejši. Spoznal sem, kako zelo so pomembni ljudje, in zato zdaj bolj cenim življenje samo. Brez čudovitih sodelavcev bi bil prikrajšan za prijateljstva, ki obstajajo.« Dušan Pezelj

televizija, pa specifično. Rada imam drugačnost, pester vsakdan mi ponuja veliko zadovoljstva in me bogati.« Anita Frlan

»Delo na televiziji je raznoliko in polno adrenalina. Za vedno si bom zapomnil dan, ko smo se preselili na sedanjo lokacijo na Podbevškovi 12. V osmih urah sem usposobil improvizirano režijo za zagon popoldanskega programa.« Iztok Fink

»Če bi bilo na svetu le veselje, se ne bi nikoli naučili biti pogumni in potrpežljivi« je dejala H.Keller. Res je. V dobrem desetletju tvornega dela, toliko ga piše moja zgodovina na Vašem kanalu, nemalokrat ni bilo lahko. Naučili smo se biti pogumni in potrpežljivi, predvsem v boju za preživetje in za bolj prijazno zakonodajo do medijev, ki delujejo lokalno, regionalno, pozitivno in objektivno, za »MALEGA ČLOVEKA«. Brez veselja pač ne gre, zato se veselimo drobnih pozornosti. Tatjana Petrič

»Delo na televiziji je podobno televizijskemu sporedu: dnevno aktualne zadeve, resne debate, poučne vsebine, zabavni dogodki in tudi humorja ne zmanjka.« Petra Prijanovič

»Televizija: zgodba, ki se zjutraj začne in zvečer, ko ugasnejo kamere, konča. Ampak naslednji dan se vse ponovi - »televizijski svet« nima omejitev. In v tem je poanta!« Slobodan Jovič

»Raznolike programske vsebine so odlična priložnost za trženje programa Vaš kanal.« Milan Žibert »Na televiziji ni nikoli dolgčas. Ko se dela, se dela, ko pa je čas za zabavo,se zabavamo.« Nina Čuk

»Televizijska produkcija je kot nedokončana pesem: ko že misliš, da si prišel do konca, se z novimi tehnološkimi spoznanji začne vse od začetka.« Sebastijan Ajdišek

Biti za kamero in ujeti trenutke vsakdana domačih ljudi, mi je vedno pomenilo prijeten del mojega televizijskega dela. Vse do tistega 13. julija, ki je Posavju vzelo 13 življenj. Šele skozi objektiv kamere sem videl, kaj se dogaja. To so bili eni prvih posnetkov usodnega spusta in z medijskega vidika »vroča roba«, a v tistih trenutkih sem razmišljal le, kako pomagati. Boštjan Colarič

»Uspeli bomo in smo že, ker smo pridni, vztrajni in televizijci z velikim srcem.« Jožica Pavlin

»Delo z ljudmi je zahtevno, delo v mediju, kot je Vaš mesečnik

3


intervju

IRENA VIDE:

Stik z gledalci je najpomembnejši! Televizija Vaš kanal je v svojih dvajsetih letih prehodila dolgo pot uspehov in padcev. Na začetku projekt nekaj navdušencev je danes ena največjih regionalnih medijskih hiš s pestro vsakodnevno produkcijo. Zadnje desetletje razvoj usmerja direktorica in odgovorna urednica Irena Vide. Pod njenim vodstvom se je zvrstilo nekaj najodmevnejših premikov: od pridobitve statusa posebnega pomena, Rastoče knjige, t.i. Naj izborov, posebnih jubilejnih oddaj, tradicionalnega srečanja županov Jugovzhodne Slovenije, vse do letošnje prve nominacije za prestižnega viktorja. Ob dvajsetletnici Vaš kanal obrača nov list, saj se loteva ključnega mejnika – digitalizacije. »To je zahteven tehnični, finančni in vsebinski premik, a močno verjamem, da ga bomo zmogli,« pravi Videtova in dodaja:«Medijska prihodnost je namreč negotova!« Tjaša Pureber Boštjan Colarič, Fotografika „„ Kaj je vaša prva asociacija, ko vam nekdo reče Televizija Vaš kanal? Odlična medijska hiša! Moja, vaša, naša televizija. Medij, za katerega se zdi, da se je skozi čas vtihotapil v vse pore mojega življenja. Izjemen medij z izjemnimi ljudmi. Televizija, ki dela za ljudi »zunaj ekrana« in ima do njih odkrit in spoštljiv odnos.  „„ Vaš  kanal letos praznuje dvajset let. Obdobje, ki je bilo zaznamovano tako z vzponi kot padci. Se je izplačalo vztrajati? Da, zagotovo! Vesela sem, da so vzponi vidni, zaznani in opaženi. Tako v regiji kot tudi širše, nagrade in priznanje za naše delo smo prejeli tudi izven meja Slovenije. Ravno danes sem dobila sporočilo uglednega gospodarstvenika (pokaže, op. p.), ki pravi: »Čestitam! Iz preproste vaške televizije ste uspeli hišo popeljati v osrednjo slovensko krajino. Dopoldne sem v ponovitvi jubilejne

4

Vaš mesečnik

športne oddaje poslušal vaš govor izpred let: točke, metri, sekunde štejejo … Vem, da jih je bilo mnogo; točk in metrov, in hvala vam za vse, kar ste in še boste storili za nas, ki vas radi gledamo …« To dobro dene. Pohval, takšnih in podobnih, ni malo. Veseli smo tudi čestitk, ki te dni kar dežujejo v naše uredništvo,  za nas to pomeni priznanje za dobro delo in zanje smo hvaležni. A bili so tudi trenutki, ko smo bili dobesedno na tleh. Brez denarja. V nenehni bitki, da se Vaš kanal, ki je bil že davno prepoznan kot pomembno (!) dopolnilo programu RTV Slovenija, saj prav tako deluje v javnem interesu, kot tak obravnava tudi skozi finančno oko, so se v zakulisju odvijale manj prijazne zgodbe. Tudi z udarci čisto pri tleh nam ni bilo prizaneseno. Karte se žal skozi dejavnost oblasti in državniško modrost v tem pogledu niso bistveno premešale. A močno upam, da je tudi to poglavje blizu pravega konca. Padci so bili boleči, a posledično odločilni za nova spoznanja in zagon. Naj spomnim na še vedno odprto poglavje iz leta 2005, na tri dni v maju, ki zgovorno pričajo o priznanju in veliki zvestobi naših gledalcev,


želja vseh televizijcev in slej ko prej se bo morala udejanjiti. „„ Pod vašim vodstvom je Vaš kanal pridobil status posebnega pomena. Po eni strani velik prestiž, po drugi pa predstavlja ogromno obveznosti. Kaj status v resnici prinaša? Spomnim se tistega januarskega dne pred sedmimi leti,  ko je sodelavec v izredno slabih zimskih razmerah iz tedaj resnično bele  Ljubljane pripeljal odločbo, s katero se »mediju Vaš kanal in izdajatelju družbi Televizija Novo mesto, d. o. o., dodeli status regionalnega televizijskega programa posebnega pomena,« s katerim smo se zavezali k visokim poklicnim standardom in zagotavljanju profesionalnega novinarstva, skrbi za slovenski jezik in visokim produkcijskim ter tehničnim merilom. Dokument, pridobljen na osnovi natančne analize našega progama, smo potrebovali tudi kot prilogo k razpisni dokumentaciji za nepridobitne, a obvezne programske vsebine. Vstopil je sredi kolegija, vzel iz torbe papir in radostno dejal: »Imamo jo, naš trud ni bil zaman!« Tedaj sem tudi sama tako mislila. Verjela sem (kako utopično, kajne?), da bodo vsebine, ki smo jih s tem namenom posodobili, in nove oddaje, ki smo jih uvrstili v program, glede na nepridobitnost, javni interes in pridobljeni status končno sistemsko sofinancirane iz državnega proračuna. A dejansko je precej drugače. Vaš kanal spoštuje črko zakona, saj kot program posebnega pomena opravlja del javne službe. Deluje v javnem interesu, kajti naša osnovna naloga ni ponujanje donosnih komercialnih vsebin, ampak zagotavljati vsebinsko raznovrstnost, pluralnost, razvijanje kulture javnega dialoga in spodbujanje ustvarjalnosti v lokalnem in regionalnem okolju. Če torej strnem: status programa posebnega pomena je prinesel upanje za kadrovski in tehnološki razvoj, za redni in stabilni vir za izvedbo lokalnih in regionalnih vsebin. Zgodilo pa se je, da so se v istem žaklju znašli tudi neodvisni producenti, ki vseh teh obveznosti praktično nimajo. Imajo pa pravico do sredstev iz istega naslova. A o tem je bilo prelito že toliko črnila, da ga verjetno ni več vredno prelivati.

Dobro televizijsko oddajo odlikuje dobra vsebina, za njo pa stojijo odlični novinarski prispevki, dobri posnetki, izvirna montaža in karizmatični voditelj, voditeljica.

„„ Gospodarska kriza je močno prizadela tudi medijski prostor. Kaj je po vašem Vaš mesečnik

5

intervju

ki so iz vseh koncev prihajali na našo televizijo in s svojim podpisom izražali podporo za referendum in 3 odstotke RTV naročnine, ki bi bili namenjeni lokalnim programom, torej tudi Vašemu kanalu. Da ne bo pomote: gledalci v Sloveniji še danes plačujejo naročnino izključno za javno televizijo, ne pa izključno za javni program. Referendum bi tedaj zagotovo uspel! In prav to poglavje je v času, ko se pripravlja nova medijska zakonodaja, za obstoj in razvoj našega programa v taki obliki vitalnega pomena.   „„ Na televizijo ste prišli kot vodja marketinga, a kmalu prevzeli številne druge naloge, med drugim tudi vodenje. Kako se razlikuje današnji produkcijski način od takratnega? Res je, imela sem precejšnjo bero marketinških izkušenj, ki sem jih pridobivala v tedaj največjem gradbenem gigantu bivše Jugoslavije GIP Pionir, zato mi to delo ni bilo tuje. Tudi produkcija mi je bila blizu, saj sem aktivno sodelovala pri nastajanju odličnih medijskih akcij, spotov, filmov, pa tudi oddaj, nekatere še danes hranim v svojem arhivu. Izkušnje, ko se človek kar naenkrat znajde v drugi vlogi, so bile tedaj še kako dobrodošle. Moje marketinško delo na televiziji je bilo tesno povezano s produkcijo oddaj in vpetostjo v programske vsebine, ki sem jih tudi soustvarjala. Sprva precej aktivno, ko pa sem leta 2000 prevzela vodenje naše medijske hiše, za to ni bilo več časa. Prav produkcijska pot pa se je od tedaj do danes nenehno spreminjala. Potrebe in želje naših tehnikov po tehnični posodobitvi se polagoma udejanjajo.  Včasih smo snemali s kamerami, ki jih  danes praktično ni več, tudi posnetki s kaset, ki čakajo na digitalno hrambo, so precej slabše kakovosti. Današnji studio je že na tretji lokaciji, a še vedno preskromen za vse tisto, kar znamo in bi želeli ponuditi našim gledalcem. Danes je v ospredju sodobna računalniška tehnika, ki omogoča vedno hitrejši prenos podatkov in skorajda ni več nenehnih težav, kako dostaviti kasete s terena v Novo mesto in novico še isti dan uvrstiti v program. To je velik napredek. Z mobilno opremo in reportažnim avtom smo v drugem desetletju posneli vrsto javnih dogodkov, nekatere pa smo prenašali tudi v živo. Nov, prostornejši studio in tehnično posodobljen reportažni avto je


intervju

mnenju pravilna strategija za izhod iz krize? Mnogi menijo, da mora gospodarski sektor, če želi spet zagnati prodajo, veliko vložiti prav v oglaševanje …  Se popolnoma strinjam. A dogaja se ravno obratno. Ne sicer pri vseh oglaševalcih in poslovnih  partnerjih, a vendarle pri večini. Že konec leta 2008 je bilo očitno, da gre za drastičen upad naročil, ki ga danes beležimo v skoraj 30-odstotnem zmanjšanju klasičnega oglaševanja. Menim, da mora biti v pravilni strategiji za izhod iz krize načrtno opredeljena tudi dobra promocija. Ta ima v kriznih časih, ko podjetja krčijo in klestijo stroške za reklame in oglaševanje,  pomembno družbeno vlogo. In dogaja se, česar sem vesela, da se uspešna podjetja čedalje bolj zavedajo, kaj za svoj oglaševalski denar dobijo. In prav tu vidim pomembno vlogo naših tržnih strokovnjakov in eno od poti za izhod iz krize tudi našega medija. Pri velikih oglaševalcih smo žal povsem odvisni od raziskav gledanosti, te pa ne samo, da so izredno drage, temveč jih lokalni in regionalni programi s svojimi nekomercialnimi vsebinami in omejeno  pokritostjo ne dosegajo v dovolj visokem odstotku, da bi bili zanimivi za velike multinacionalke, ki jih zanimajo le veliki komercialni projekti, delani izključno s ciljem visoke gledanosti, ki se jih lahko trži. Ne glede na njihovo sporočilno vrednost. Prav delež oglaševalskega kolača je namreč temeljni vir televizijskega proračuna. Za Vaš kanal pomeni to tudi večji del sredstev za ustvarjanje tistih vsebin, ki so povsem nekomercialnega značaja in ki  predstavljajo naš osrednji programski skelet. In vse to, kot tudi izredno neugodne razmere na trgu, terjajo dodaten premislek o smislu ohranjanja statusa ter o »brezplačni« produkciji javnega interesa v prihodnje. Vprašanje, ki ga trenutna toga medijska zakonodaja izključuje, pa je, kako pridobiti denar, ki ni samo oglaševalski. Če se bo uveljavil delovni osnutek nove medijske zakonodaje (mimogrede, ta v trenutku tega pogovora še ni v javnosti), se bodo medijske storitve opravljale kot gospodarska dejavnost, kar bi bilo edino smiselno, saj je naša televizija navsezadnje gospodarska družba in ne javni zavod, kot mnogi zmotno menijo.  „„ Leta 2003 je Vaš  kanal dobil t.i. Zlati list Rastoče knjige. Naša medijska hiša je bila na začetku praktično edina, ki je projekt podprla. Kaj nagrada pomeni za našo televizijo? Ideji sem bila naklonjena že od prvega trenutka, prvič zato, ker je vzklil na Dolenjskem, in drugič zato, ker je knjiga ne samo moja življenjska sopotnica, ampak tudi največja prijateljica in učiteljica. Projekt Zlati list Rastoče

6

Vaš mesečnik

knjige – poklon slovenskemu jeziku, govorjeni in pisani besedi ter slovenski knjigi – letos obeležuje desetletnico delovanja. Vaš kanal se je kot prva medijska hiša temu svojevrstnemu pomniku našega naroda pridružila že na samem začetku, s prejemom zlatega lista pa je postala tudi njen uradni podpornik in promotor. Za našo medijsko hišo to pomeni poklon in priznanje za poročanje in širjenje ideje o simbiozi med kulturo, gospodarstvom, znanostjo in umetnostjo ter širšemu povezovanju, kar je med drugim tudi poslanstvo naše televizije.   „„  „ Eden izmed odmevnejših projektov je tudi časopis, ki ga bralci sedaj držijo v rokah. Vaš mesečnik je bil lani po Nacionalni raziskavi branosti najbolj bran časnik v regiji. Kaj vas je vodilo, da program televizije prelijete tudi v tiskan medij? Iskreno: v osnovi je odločitev dozorela kot bumerang na izkrivljene informacije v enem izmed lokalnih časopisov. Že dalj časa pa me je vodila želja, da bi delček tistega, kar je na Vašem kanalu videno, ostalo tudi zapisano, za trenutek ustaviti živo sliko, kar danes sodobna tehnika dopušča. In tako se je marca 2004 rodila prva številka Vašega mesečnika, ki se je kmalu znašel visoko na lestvici tiskanih medijev. Priznam, da sem bila nad lansko raziskavo branosti presenečena. A kaže, da so tudi Vaš mesečnik bralci vzeli za svojega. Verjetno zaradi  dobro napisanih in zanimivih intervjujev (tudi ali predvsem vaših) ter lahkotnosti atraktivnih pa tudi strnjenih pomembnih dogodkov, ki so tudi sicer našli svoj prostor v televizijskem programu Vašega kanala. Hkrati pa je Vaš mesečnik sijajno orodje za promocijo našega programa ter utrinkov pred medijsko sceno in za njo. V njem je prostor tudi za promocijo gospodarstva, politike in tukaj živečih ljudi na malce drugačen, sproščen način. Toda glede na to, da so danes v ospredju predvsem spletni časopisi (vse številke Vašega mesečnika lahko najdete na  spletni strani www.vaskanal.com), tudi v naši hiši razmišljamo v tej smeri. A pustimo času čas.    „„ Vaš  kanal je poskušal stopiti v stik s svojimi gledalci na različne načine, med drugim tudi tako, da smo jih pet let spraševali, kdo je po njihovem mnenju naj voditelj, kateri naj dogodek, naj oddaja, življenjsko delo in mladi talent. Zakaj ste se odločili za te akcije? Vseskozi sem prepričana, da je stik z gledal-

ci, pa ne samo preko tv zaslona, ampak tudi osebno, najpomembnejši. S posebnimi akcijami, kot so bili tradicionalni izleti z našimi gledalci, in projekti, med katere sodijo tudi javne prireditve Zaigrajmo in zapojmo ter Naj izbor, smo se v prostoru želeli uveljaviti kot medij, ki daje in nudi več. Kot medij, ki želi v lokalnem in pokrajinskem okolju delovati za ljudi in preko različnih komunikacijskih kanalov komunicirati z njimi. Akcija za ekrane popularnosti, unikatne steklene ekrane Vašega kanala, ki so jo mnogi poimenovali kar dolenjski viktorji, je bila izrazito odmevna. Hkrati pa je to tudi osrednji dogodek, na katerega povabimo naše poslovne partnerje in jim tako namesto pozornosti ob novem letu simbolično izrazimo zahvalo za zaupanje in sodelovanje. In vesela sem, da so tudi partnerji naše medijske projekte prepoznali kot svojo priložnost za vsestransko in odlično promocijo. Brez njihove podpore teh dogodkov ne bi bilo. Letošnji »naj izbor« pa smo izglasovali kar sami, in to je »20 let Vašega kanala«.  

Današnji studio je že na tretji lokaciji, a še vedno preskromen za vse tisto, kar znamo in bi želeli ponuditi našim gledalcem.

„„ Kaj po vašem mnenju odlikuje dobro televizijsko oddajo? Dobro televizijsko oddajo odlikuje dobra št. 64, marec 2010


vsebina. Za njo pa stojijo odlični novinarski prispevki, dobri posnetki, izvirna montaža, karizmatičen  voditelj, voditeljica. Nadgradi pa jo njena sporočilna vrednost, ki ostane. Seveda pa gre za prepletanje več dejavnikov, vse od idejne zasnove do končne izvedbe. Odmevnost, ki naj bi bila logična posledica dobre oddaje, je še kako odvisna tudi od njene zvrsti in žanra. Priprave dokumentarne, studijske, informativne, izobraževalne, razvedrilne oddaje se precej razlikujejo med seboj in vključujejo različne dejavnike, okoliščine in akterje. Vsem pa je zagotovo skupno eno: ekipa za izvedbo vsake oddaje mora biti uigrana in profesionalna. „„ Vaš  kanal velikokrat medijsko podpre različne dogodke, od dobrodelnih koncertov (nedavno smo recimo podprli zbiranje sredstev za nakup mamografa) do mladih talentov. Kaj vas vodi pri teh odločitvah? Verjetno se mnogim niti ne sanja, koliko produkcijskega in programskega časa smo namenili prav dobrodelnim akcijam in raznovrstnim humanitarnim projektom. A največkrat so naša človekoljubna dejanja ostala neopažena, kot da je vse to za naš  medij samoumevno. Pa ni. Gre le za izraz dobre volje in naše poslanstvo, s katerim negujemo tudi čut odgovornosti do širšega družbenega okolja. Prispevek naše televizije je bil v vseh teh letih v tem poglavju izjemno velik  in na to sem ponosna. Moje vodilo št. 64, marec 2010

je tako zasebno kot poslovno narediti nekaj dobrega za vse, ki so pomoči potrebni. Prepričana sem, da so bili nekateri veliki in tudi manjši dobrodelni projekti v lokalnem okolju uspešni tudi ali pa predvsem zato, ker jih je okolje kot take prepoznalo in sprejelo prav skozi izrazno moč žive slike Vašega kanala.  „„ Poleg baze v Novem mestu bo Vaš kanal zato, da se še bolj približa lokalnemu okolju, odprl dopisništvi v Beli krajini in Posavju. Kako bo to vplivalo na zastopanost teh regij v našem programu? Ti dve območji imata že sicer dobro medijsko pokritost skozi programske vsebine posamezne pokrajine. Ocenili pa smo, da je to kakovost potrebno nadgraditi tako vsebinsko kot produkcijsko, zato smo se odločili za ta korak. Ker Vaš kanal oddaja tudi digitalno in tako danes pokriva celotno medijsko področje Center – osrednji del Slovenije, se je pokazala potreba tudi po odprtju dopisništev izven JV Slovenije, tako v Ljubljani kot tudi na Gorenjskem in Kočevsko-Ribniškem. Tedaj bodo vsa ta področja skozi prizmo Vašega kanala pridobila boga-

„„ Kako bo digitalizacija spremenila delovanje naše televizije? Zelo. In to na vseh področjih. Odločitev oddajati digitalno ali ne, glede na to da smo preko optike vidni praktično že po vsej Sloveniji, je bila še leto dni nazaj pod vprašajem. Toda ker bodo s 1. decembrom letošnjega leta analogne frekvence ugasnile in bi velik del gledalcev v JV Sloveniji ostal brez slike Vašega kanala, smo vložili vlogo za pridobitev digitalnega oddajanja ter po analizi in oceni vseh potrebnih parametrov prejeli odločbo s pravico oddajanja v digitalni obliki v osrednji medijski krajini Center. To je v vsej zgodovini Vašega kanala eden največjih in najzahtevnejših razvojnih projektov in velik izziv. Po eni strani digitalizacija omogoča še močnejše pozicioniranje Vašega kanala v slovenskem prostoru, po drugi strani pa to pomeni precej izdaten finančni zalogaj. V letošnjem letu, ko v Sloveniji sicer še oddajamo dvojno (tako analogno kot digitalno), moramo namreč prilagoditi in zamenjati celotno tehnično opremo in v največji možni meri digitalizirati precej bogat televizijski arhiv. Tu pa se pojavijo še visoke številke na  računih za digitalno oddajanje, ki ga, za razliko od analognih frekvenc, država ne subvencionira. Skratka, vložek v ta razvojni projekt je izjemno velik.  Program sedaj recimo predvajamo že od de-

Digitalizacija je v vsej zgodovini Vašega kanala eden največjih in najzahtevnejših razvojnih projektov in velik izziv.

Vaš mesečnik

7

intervju

tejšo bero lokalnih informacij in pestrejši utrip dogodkov. Prebivalcem vseh novih območij pokrivanja in dopisništev bomo omogočili pridobitev večjega števila informacij o dogajanju v njihovem okolju, kot jih lahko vidijo v »nacionalnih« medijih, kjer je lokalnim in regionalnim vestem odmerjeno bolj malo časa. Vaš kanal bo tako še bolj skrbel za dobro obveščenost in postal še večji osrednji regijski informator. Centralno uredništvo v Novem mestu bo skupaj z dopisništvi osredotočeno predvsem na informacije, ki najširšemu krogu ljudi omogočajo sprotno in celovito spremljanje dogodkov v njihovem ožjem okolju. Torej tam, kjer se sprejema največ odločitev, ki najbolj neposredno vplivajo na njihova življenja. Razlog za dopisništva je tako tudi v krepitvi možnosti, da lahko gledalci brezplačno in prosto pridobivajo informacije iz svojega okolja. To je še posebno pomembno v času krize in izrednih razmer. Kar je Vaš kanal, tako kot tudi drugi lokalni in regionalni programi posebnega pomena, že večkrat dokazal.


intervju

vete ure zjutraj in pozitivno nas preseneča dober odziv gledalcev iz različnih koncev Slovenije. Odločitev za digitalizacijo ni bila lahka, a se je s podporo kolektiva in naše skupne vizije vseeno zgodila. Za ohranitev in širitev delovnih mest, za večji tržni delež in obsežnejšo pokritost, za naš skupni izziv. Res je, da nam situacija ni naklonjena, morda pa so nam naklonjene zvezde. Res je, da ni nobene garancije za naš stabilni digitalni jutri. Toda če te na vlaku ni, potem preprosto ne moreš prispeti na cilj. Zdaj našo medijsko barko vnovič usmerjamo k novim zmagam. Vem, pot ne bo enostavna, a skupaj z ekipo in okoljem bomo zmogli. „„ Če smo se od sedaj povezovali v mrežo regionalnih televizij, bomo sedaj poglabljali odnose tudi s t. i. digitalnim trojčkom (poleg Vašega kanala tudi TV Primorka in RTS Maribor). Kaj to konkretno pomeni za gledalce? Za gledalce to pomeni, da bodo lahko seznanjeni z dogajanjem v vseh treh regijah, vse tri televizije pa bomo pripravljale kar

Vaš kanal bo še bolj skrbel za dobro obveščenost in postal še večji osrednji regijski informator. nekaj skupnih programskih vsebin. Prve so že v nastajanju. Tako bodo naši gledalci že od 6. aprila dalje lahko spremljali skupno informativno oddajo, ki bo na sporedu petnajst minut pred osmo zvečer. Snujemo pa še nekatere druge skupne televizijske oddaje lastne produkcije, ki jih bomo postopoma uvrščali v program.   „„ Medijska konkurenca je huda. Kako se bo naša televizija z njo spopadla? Kakšne vsebine lahko gledalci pričakujejo v prihodnje? Odlično vprašanje, ki si ga iz dneva v dan zastavljam tudi sama. Odgovorov je zagotovo več, vse pa se vrti  okoli  denarja. Če bomo imeli zagotovljena sredstva, bomo lahko zagotavljali tudi kakovostno lastno ter zgledno tujo produkcijo. A čeprav se ne bi rada ponavljala, sredstev na trgu za obvezne programske vsebine, o katerih sem že govorila,  praktično ni. Oddaje, ki so za mnoge gledalce izjemnega pomena, preprosto niso prodajno in tržno blago. Poleg

8

Vaš mesečnik

tega, da ima gledalec danes na voljo veliko domačih in tujih tv programov, na trg prihajajo še novi, vedno močnejša je internetna televizija, konkurenca na medijskem trgu je iz dneva v dan hujša. Boriti se je treba za vsakega gledalca posebej. Dobra gledanost pa je osnovni pogoj za pridobivanje oglaševalskega denarja, ki je še vedno temelji vir prihodkov našega medija. Brez koncesij za program v javnem interesu je le še vprašanje časa, do katerega trenutka bomo še glasnik te medijske krajine. V nasprotnem primeru se bomo morali namreč podati v komercialne vode in zanimali nas bodo le še donosni projekti. Bodoče vsebine so odvisne predvsem od tega, ali bomo sploh še ohranjali status televizijskega pro-

grama posebnega pomena. V vsakem primeru pa je moje osebno prepričanje, da je potrebno informacijo podati korektno in verodostojno. Nisem pristaš aferaškega rumenega poročanja, čeprav je ta način poročanja očitno »najbolj moden« in oglaševalsko daleč najbolj zanimiv.  „„ Zrete v prihodnost optimistično? Absolutno, že po naravi sem optimistka. Moje življenjsko vodilo je, da ne sprejemam odgovora, da se nečesa ne da. Vse se zmore, če sta le volja in pot. In vedno se najde tudi pravi način, če si le pripravljen zanj plačati svojo ceno. Tu pa se začne že druga zgodba. 

št. 64, marec 2010


20. let vaš kanal

Na pragu tretjega desetletja

Vaš kanal pred novimi izzivi Televizija Vaš kanal je te dni zaokrožila 20 let delovanja. Obletnica je za Vaš kanal, ki ima od leta 2004 status regionalnega programa posebnega pomena in ki ga danes soustvarja blizu 70 sodelavcev, v marsičem prelomna, saj so pred vrati številni izzivi, ki jih prinašata tako digitalizacija kot nova medijska zakonodaja.

Televizija Vaš kanal je leta 2008 prejela dovoljenje za razširjanje televizijskega programa Vaš kanal

z dovoljenjem poleg Dolenjske, Bele krajine in Posavja poslej obsega še osrednjo Slovenijo, Gorenjsko, Zasavje ter Ribniško-kočevsko regijo. Na omenjenem območju, razpetem med Karavankami in Obrežjem, je Vaš kanal od decembra 2009 že viden v digitalni

JV Sloveniji ostal brez slike Vašega kanala, smo vložili vlogo za pridobitev digitalnega oddajanja ter po analizi in oceni vseh potrebnih parametrov prejeli odločbo s pravico oddajanja v digitalni obliki v osrednji medijski krajini Center. To je v vsej zgodovini Vašega kanala eden največjih in najzahtevnejših razvojnih projektov in velik izziv. Po eni strani digitalizacija omogoča še močnejše pozicioniranje Vašega kanala v slovenskem prostoru, po drugi strani pa to pomeni precej izdaten finančni zalogaj,« je na novinarski konferenci poudarila odgovorna urednica in direktorica Televizije Vaš kanal Irena Vide. Prav

v digitalni radiodifuziji na območju tako imenovanega »centra«. Primarno območje pokrivanja skladno

obliki. »Ker bodo s 1. decembrom letošnjega leta analogne frekvence ugasnile in bi velik del gledalcev v

nov način razširjanja programa televizijski posadki nalaga obsežne naloge. Poleg posodobitve tehnike

Marko Mesojedec Boštjan Colarič, Fotografika

so tu še programske spremembe. Tako lahko gledalci od 15. februarja program Vašega kanala spremljajo od 9. ure zjutraj do polnoči. Vidnejše vsebinske spremembe pa se obetajo v drugi polovici aprila, ko se bo programska shema korenito spremenila. Nove oddaje, tako zabavne kot informativne, filmi in nadaljevanke so plod programskega povezovanja treh regionalnih televizij, ki so že vstopile v digitalni spekter – poleg Vašega kanala še TV Primorka (zahodna Slovenija) in RTS Maribor (vzhodna Slovenija). »Poleg terminsko usklajenih predvajanj oddaj, nastalih v produkciji posamezne televizije, bo od ponedeljka do petka petnajst pred osmo zvečer v programu vseh treh televizij mogoče spremljati skupni dnevnik, ki bo povzemal najbolj aktualno dnevno dogajanje v posamezni medijski krajini,« je razložila programska urednica Tanja Sluga. Da gre za resen projekt, ki bo konkurenčen ostalim vseslovenskim televizijam, je »digitalni trojček« že potrdil z nekaterimi skupnimi oddajami, med katerimi poseben zalogaj predstavlja neposreden prenos slovesne televizijske akademije ob 20-letnici Vašega kanala, ki jo bo iz Novega mesta preko satelita danes zvečer, ob 20. uri, mogoče neposredno spremljati tako rekoč po vsej Sloveniji.

Filmski nedeljski večeri na Vašem kanalu Novost, ki predstavlja uvod v obsežen paket programskih sprememb, si bo poslej na Vašem kanalu ob nedeljah, ob 20. uri, mogoče ogledati tujejezične filme. Kot prvi med nedeljskimi filmi je bil že na ogled Mrtvec Jima Jarmuscha, že to nešt. 64, marec 2010

deljo 21. marca, pa se bo ciklus nadaljeval s filmom Noč na zemlji, po mnenju poznavalcev najboljšim izdelkom istega režiserja. Nedeljski premieri bosta sledili še dve ponovitvi, in sicer v sredo ob 22. uri ter v soboto ob 10.30. Vaš mesečnik

9


intervju

MARJAN MOŠKON:

Ponosen sem na Vaš kanal! 19. marca 1990 je začela oddajati Televizija Vaš kanal. Ta dan v očeh številnih, ki so leta sanjali o lastni pokrajinski televiziji, ostaja zapisan z zlatimi črkami. Tudi, ali pa predvsem, prvemu odgovornemu uredniku Televizije Novo mesto Marjanu Moškonu, ki jo je vodil prvih deset let. Srečava se, kje drugje kot v zdajšnjih, že tretjih prostorih Vašega kanala. Še vedno izjemno čil in aktiven gospod iz rokava strese marsikatero anekdoto iz preteklih televizijskih časov. Še danes je vse njegove aktivnosti nemogoče našteti: od igranja violine v Folklornem društvu Kres, sodelovanja v Društvu Novo mesto in s Klubom prijateljev IMV do priprave Atlasa reke Krke, veslanja, potapljanja in letalstva. Med najinim pogovorom mimo hodijo sodelavci, nekateri so z Vašim kanalom praktično že od začetka. Za vsakega si vzame nekaj trenutkov in z njim spregovori kakšno besedo. Čeprav televizije ne gleda veliko, se njegovi dnevi končujejo z večernimi ponovitvami Novic na Vašem kanalu. Tjaša Pureber Matej R. Škof, osebni arhiv „„ Zakaj ste se odločili ustanoviti Televizijo Vaš kanal? Moja prva redna služba je bila na Televiziji Ljubljana (kasneje se je preimenovala v RTV SLO, op. p.), kjer sem bil snemalec s filmsko kamero in kamerman z elektronsko kamero v studiu. Vse je šlo »v živo«, saj videa še ni bilo. Ko sem leta 1964 prišel iz vojske, sem postal dopisnik Televizije Ljubljana, hkrati sem se zaposlil kot novinar na Dolenjskem listu. Kakršen koli filmski material sem poslal v Ljubljano, so mi vse napačno zmontirali in takrat sem se zaklel: »Imel bom svojo televizijo!« Leta 1987 smo v Novem mestu začeli postavljati kabelsko razdelilno omrežje in takrat se je ponudila prva priložnost, da gremo v svojo televizijo. Od takratnega Sekretariata za informiranje smo v zelo kratkem času, natančneje 10. julija 1989, dobili pozitivno rešitev vloge za Vaš kanal, ki je bil prvi registrirani televizijski program v Jugoslaviji. Nacionalnim televizijam se namreč ni bilo treba registrirati, ker so to bili organi Socialistične zveze. „„ To so bili tudi zgodovinsko zanimivi časi. Bilo je pred plebiscitom, vojno, samostojnostjo; v času političnega vrenja

10

Vaš mesečnik

med civilno družbo. Ste si tudi zato želeli neodvisen medij? Ni bilo kakšnega hudega razmišljanja o demokratizaciji, bolj me je vleklo to, kar sem se naučil pri Dolenjskem listu: da je lokalna novica kraljica. Želeli smo narediti televizijo z lokalno vsebino. „„ Ena prvih prelomnic se je zgodila že takoj po ustanovitvi: volitve aprila 1990. Kako ste se lotili tega zalogaja? Za nas je bila to morda celo hujša preizkušnja kot vojna. 19. marca smo že imeli gibljivo sliko, a to je bilo le poročilo o kabelski razdelilni postaji na Marofu, drugače so bile v sporedu zgolj videostrani. 8. aprila pa smo z živo sliko že poročali z volišč. Franci Koncilija je poročal izpred rotovža, popolnoma po televizijsko, pa nismo delali dlje kot tri tedne in smo imeli grozno skromno opremo. Kamere in predvajalnike smo si morali sposojati. Prve lastne kamere smo nato kupili posamezniki, ne televizija, a vendarle je že šlo za opremo S-VHS, kakršno so uporabljale številne televizijske postaje v tujini. „„ Približno leto dni po začetku delovanja pa je prišla vojna. Vaš kanal je bil praktično v prvih bojnih linijah. Vojno poročanje je pač najtežja oblika novinarskega dela. Kako se je razmeroma mlada televizijska posadka soočila s tem?

Vojna je bila pravzaprav nepričakovana. Ob pol štirih zjutraj me je nekdo poklical in rekel: »Zdaj pa imate kaj snemati!« Pojavila se je kolona JLA v Pogancih, sam sem hitro zbudil Francija Keka, ki je z Jožetom Hartmanom letel v Pogance, kjer se je začelo pogajanje med teritorialci in vojaško kolono, prodirajočo iz Karlovca. To je bil prvi del. Potem smo njihov premik spremljali vse do Medvedjeka, kjer je prišlo do spopada. Snemali smo sina kmeta, ki je zgorel v lastnem kozolcu, kako so v bolnišnico pripeljali vojaka JLA, pa šoferje in enega našega borca. To je bilo pravo televizijsko poročanje, nič drugače, kot je takrat poročal CNN. Nihče te ne nauči, kako v takšnih težkih razmerah ukrepati, to so razmere, ki zahtevajo predvsem prisebnost duha. „„ Na čelu televizije ste bili celo desetletje. Kakšni so bili v tem času politični pritiski na avtonomno novinarsko delovanje? S tem se ni bilo treba veliko spopadati, ker se odgovorni politični ljudje še niso zavedali pomena televizije. Po eni strani je bilo to dobro, po drugi strani pa slabo. Mislil sem, da bodo oglaševalci ponoreli zaradi možnosti, ki se jim nudi, a jim je bil za reklamo vsak tolar preveč. Političnih pritiskov se tako niti ne spomnim, več je bilo pritožb posameznih županov, ki so imeli nenehno občutek, da so njihove občine zapostavljene. Danes je za novinarje bistveno težje, saj so tako ali drugače prišli pod strahoten vpliv politike. V času, ko sem bil direktor, je šlo bolj za pritisk POP TV, predvsem za to, kdo bo komercialni vpliv televizije bolj izkoristil, to pa pomeni, kdo bo imel frekvenco na Trdinovem vrhu. „„ Kaj je za Vaš kanal pomenila pridobitev te frekvence? To je nepopisna pridobitev. Kabel lahko z malo truda postavi, kdor koli hoče. Za frekvenco, ki bi pokrivala Belo krajino, Dolenjsko in Posavje, pa je primeren le Trdinov vrh. Na njem so bili v Helsinkih na mednarodni št. 64, marec 2010


„„ Pa je držal obljubo? Minili so velika sreda, veliki četrtek in veliki petek, Dvornika pa od nikoder. Ob treh ali pol štirih na veliki petek pa je le prišel z belokranjsko pisanico in zvitkom, na katerem je pisalo, da je minister dodelil frekvenco kanala 41 Televiziji Novo mesto. To je pomenilo, da na Trdinovem vrhu ni nobene več proste frekvence. Televizija Slovenija je imela dva kanala in en sam antenski sistem, kanal 41 pa je bil v sredini med obema. Zato smo se začeli pogajati, da bi signale vseh treh kanalov pošiljali na isti oddajniški sistem, kar je omogočil poseben združevalnik, da ni bilo treba plačati posebnega oddajniškega sistema s postavljanjem povrhu, kar bi bilo izjemno drago. Za vojaški kanal se je začel po osamosvojitvi potegovati Kanal A. Nižja kot je frekvenca, manjša oddajna moč je potrebna. Tako ima Vaš kanal oddajnik z močjo enega kilovata, Kanal A, ki geografsko pokriva manjšo površino, pa mora poganjati petkilovatni oddajnik. „„ V dveh desetletjih se je na Vašem kanalu zvrstilo ogromno sodelavcev. Več kot 300 dopisnikov, najmanj 15 sodelavcev je šlo na nacionalko, kanal A in POP TV. Težko je našteti vse. Jure Moškon je bil dolgo montažer na Kanalu A, zdaj je samostojni filmski montažer, Jani Muhič je na POP TV, Bernard Stramič na Valu 202, Barbara Barbič na Krki, prej na Kanalu A. Lokalni medij je prav gotovo najboljša šola za kakršno koli novinarsko delo. Kdo ve, morda boste šli vi na CNN ali raje na BBC, je bolj ugledna zadeva (smeh, op. p.). „„ Ena izmed najodmevnejših oddaj, ki se je ljudje še danes spominjajo, je bila Mala klinika cinizma. Res je. Še prej je bila Kalimerovizija, ki jo je od nas kasneje prevzel Kanal A, in smo bili tega zelo veseli, saj se je po dvaindvajsetih oddajah avtor precej izčrpal, strašno težko pa je bilo tudi dobiti reklamo, da bi poravnali stroške produkcije, kar je še vedno težava. št. 64, marec 2010

Naredili smo 315 oddaj Male klinike cinizma, trajala je približno šest let. Začela sta jo Jure Moškon in Gregor Gregorčič. Nato sta prišla zraven Franci Kek in Sašo Ðukič, nato še vsi drugi. Vaš kanal je bil za Novomeščane valilnica kadrov, najsi bo političnih, kot je Kek, humorističnih, kot je Ðukič, ali pa tehničnih, kot so Primož Kastelic, Mitja Krumar in Jože Hartman, ki je zdaj snemalec RTV SLO. Vsi so se pri nas naučili delati televizijo. To so bili res izjemni talenti. „„ Ključno poslanstvo Vašega kanala je bilo vedno približati se lokalnemu človeku. Res je. Če se hočeš približati lokalnemu človeku, potrebuješ drobno novico. S kratko novico smo se približali ljudem, poročali smo

ostati objektiven? Tam je bilo namreč ogromno manipulacij. Še danes imam slabo vest, upam, da se nisem preveč očitno zavzemal, naj stara avtocesta med Trebnjem in Karteljevim ostane. „„ Kateri dogodek, ki ste ga pokrivali kot novinar, vam je za vedno ostal v spominu? Za mene to ni bil novinarski dogodek. Najpomembnejša je bila dodelitev frekvence na Trdinovem vrhu, ker tega ni mogoče kupiti, čeprav jo moraš potem plačevati. Sicer pa mi je bila novinarsko vedno zanimiva avtocesta, tudi arheologija, ki je na Marofu strahovito pomembna. Zanimiva so velika srečanja politikov, to je pač posebno vzdušje, čeprav se mi to po drugi strani ne zdi tako pomembno. Spomniti se tisočerih pomembnih dogodkov

Kakršen koli filmski material sem poslal v Ljubljano, so mi vse napačno zmontirali in takrat sem se zaklel: »Imel bom svojo televizijo!« o vsem, od gospodarstva do otroških vrtcev in šol, vmes pa so še vsi gasilci, šport, kultura in ostalo. Drobne, za svetovno politiko nepomembne novičke. A to je življenje naših ljudi. Življenje, ki ga lahko pokaže samo Vaš kanal.

malih ljudi je bistveno težje. Najlepše je bilo kakšno prisrčno srečanje s stoletnico, stoletnikom, več je bilo sicer stoletnic, stoletnikov se skoraj ne spomnim (smeh, op. p.). Zanimive so stvari, ki ljudi ganejo.

„„ Novinarstvo se spreminja, danes postaja vse bolj senzacionalistično, rumeno. Kako gledate na te premike? Jaz sem bil vedno proti temu, lahko bi rekli, da sem zagovarjal pozitivističen medij. Nismo iskali kriminala. Če se je zgodilo kaj večjega, smo o tem seveda poročali, nismo pa na tem gradili. Gradili smo na pozitivnem poročanju o ljudeh, ki naredijo ogromno dobrega. Ko sem prišel iz službe iz Ljubljane, se mi je malo zagnusilo vse ozadje. Že takrat je bilo manipuliranje z mediji. Dostikrat podzavestno, velikokrat pa tudi namenoma manipuliraš z novico, poročanjem, komentarjem. Najbolj sem se tega bal pri trebanjski avtocesti, ko sem se osebno zagrel za zgornjo, pobočno varianto. Kako v takem položaju

„„ Koliko sivih las imate zaradi Vašega kanala? Predvsem sem jih dobil, ko ustanovitelji, ki so leta 1990 pristopili in so tu še danes, niso mogli vlagati nobenega denarja, ker niso bili olastninjeni. In takrat smo živeli iz rok v usta. Krka in Revoz sta prva leta z oglaševanjem držala pokonci televizijo. Denarja ni bilo niti za opremo. Smo se pa dobro razumeli. Vedno so važni predvsem sodelavci. Potem ni nobenih težav. „„ Ste ponosni na to, kam je prišel Vaš kanal v teh dveh desetletjih? Jasno, da sem ponosen! Pravijo, da je najlepši občutek, če učenec prekosi učitelja. Imam ta občutek in to me iskreno veseli. Vaš mesečnik

11

intervju

konferenci o delitvi frekvenčnega območja odobreni štirje kanali. Kanal 35 je dobil prvi program RTV Slovenija, kanal 48 drugi program RTV Slovenija, kanal 65 je bil rezerviran za vojsko, in tako za civiliste v Jugoslaviji nedosegljiv, kanal 41 pa je ostal nezaseden. Mi smo si začeli prizadevati, da dobimo prav tega. Imel sem pogovore s Kacinom, Peterletom, vsi so veliko obljubljali, letal sem po skupščini in jih čakal v restavraciji. Obup. Dokler se ni pojavil Novomeščan Marjan Dvornik, ki je bil sekretar na Ministrstvu za promet. Enkrat marca mi je obljubil, da nam bo za veliko noč prinesel dovoljenje za frekvenco. Dobro, smo rekli, krasno!


12

Vaš mesečnik

št. 64, marec 2010


št. 64, marec 2010

Vaš mesečnik

13


obzornik

Krkina knjižna zbirka

Reka zgodb V novomeški tovarni zdravil so v spomin na 100-letnico rojstva ustanovitelja Krke Borisa Andrijaniča predstavili knjigo z naslovom Reka zgodb. Slobodan Jovič Prvi mož Krke Jože Colarič je poudaril, da so v knjigi o krkaših strnili duh časa, zanosa, entuziazma in trdnih človeških vezi. Odziv je bil izredno velik; iz poslanih zapisov in fotografij je tako nastalo 69 zgodb o zanimivih dogodkih, osebnih doživetjih in skupnih druženjih, pa tudi o rasti in dosežkih podjetja. Knjiga o Krki in krkaših ohranja spomine na zgodovino tovarne in na sodelavce, ki so v 55 letih prispevali k njenemu razvoju. Iz knjige je moč razbrati, da so bili krkaši od nekdaj zvedavi, inovativni in ustvarjalni, izredno delavni,

hitrih odločitev in uspešni. Naslov knjige ni naključen, saj zgodbe v njej tečejo kot reka Krka, ki se vije okoli Novega mesta in mimo tovarne. Reka zgodb je v Krkini knjižni zbirki prva te vrste. Ker pa Krka teče naprej, se krkaši nadejajo, da bodo zbirki dodali še kakšno. V 55-letni zgodovini so novomeško tovarno vodili trije direktorji: poleg ustanovitelja Borisa Andrijaniča še Miloš Kovačič in sedanji prvi mož Jože Colarič. Prav zadnja dva sta skupaj zarezala v slavnostno torto, ki je bila v obliki Reke zgodb. Knjiga je neke vrste dokument, namenjena nekdanjim in sedanjim krkašem ter prihodnjim generacijam.

Miloš Kovačič in Jože Colarič sta skupaj razrezala slavnostno torto V prvi vrsti iz leve Mišo Andrijanič s soprogo in vnukom, dr. Gregor Gomišček, predsednik nadzornega sveta Krke, g. Jože Colarič, predsednik uprave in generalni direktor Krke, Miloš Kovačič, nekdanji predsednik uprave Krke, ga. Zvezdana Bajc, članica uprave in direktorica Sektorja za ekonomiko in informatiko, Terezija Medved – ena prvih Krkinih delavk, dr. Aleš Rotar, član uprave in direktor Razvoja in raziskav, Danica Novak Malnar, članica uprave – delavska direktorica, Vinko Zupančič, član uprave in direktor Oskrbe z izdelki, Alenka Kralj Pučko, urednica knjige, Janez Poljanec, namestnik generalnega direktorja Krke.

Avtorji zgodb skupaj s predsednikom uprave in generalnim direktorjem Krke Jožetom Colaričem in z urednico Alenko Kralj Pučko.

14

Vaš mesečnik

št. 64, marec 2010


»Dolenjski veter rojen« Jubilejni 80. avtomobilski salon v Ženevi je s predstavitvijo številnih novosti resnično navdušil. Z velikim koraki pa sta se na avtomobilski zemljevid sveta umestili tudi Slovenija in novomeška tovarna avtomobilov. &

Slobodan Jovič

Revoz je na razstavnem prostoru Renault drugega marca letos svetovni javnosti predstavil novi kupe roadster wind, ki so ga v Novem mestu razvijali dve leti in pol. »Smo v zaključnih pripravah za zagon serijske proizvodnje. Tako jaz kot moji sodelavci smo zelo ponosni, da je wind po twingu in

Med prvimi bodo lahko winda kupili v Sloveniji in Veliki Britaniji.

Aleš Bratož je bil v Ženevi vidno zadovoljen.

Sijoča pločevina in ženska lepota = dobitna kombinacija. cliu II tretji avto, ki ga bomo izdelovali v Revozu. Wind je plod našega lastnega razvojnega dela,« je navdušeno povedal Aleš Bratož, prvi mož novomeške tovarne avtomobilov. Za Revoz to pomeni potrditev kakovosti, saj sodijo med najboljše tovarne v Skupini Renault. »Revoz je zelo učinkovita tovarna znotraj sistema Renault. Bilo je povsem logično, da smo jo uvrstili med kandidatke za proizvodnjo winda. Drugi razlog pa je čisto tehnične narave – wind je narejen na konstrukcijski osi clia, ki ga že izdelujejo v Revozu, in na ta način smo lahko združili nekatere proizvodne operacije,« je pojasnil komercialni direktor Skupine Renault Jerome Stoll. Novi avtomobil bo v prodaji že poleti, Slovenija pa bo poleg Velike št. 64, marec 2010

Komercialni direktor Jerome Stoll: »Pri prodaji winda stavimo na mlade.«

80. jubilejni ženevski avtosalon je postregel s številnimi novostmi.

Britanije prva država, kjer bo novega kupeja moč kupiti. O prodajnih načrtih ne govorijo, ve se pa, da bo v Franciji za novi kupe potrebno odšteti 17.500 EUR, medtem ko cena za slovensko tržišče še ni določena. Po nepotrjenih podatkih naj bi v Novem mestu letno proizvedli 20 tisoč windov; o številu avtomobilov, ki jih bodo izdelali v tem letu, pa zaenkrat molčijo. Po besedah komercialnega direktorja Jeromija Stolla v Renaultu z novim windom računajo predvsem na mlade. Ob zagonu serijske proizvodnje bodo v novomeški tovarni odprli dodatnih petdeset specifičnih delovnih mest. Projekt je ovrednoten na 200 milijonov evrov, Renault pa je direktno v Revoz investiral 50 milijonov evrov. Novomeščani so v fazi nastajanja novega avtomobila od države pridobili 14.7 milijona evrov nepovratnih sredstev. Minulo leto je bilo za Revoz po številu proizvedenih avtomobilov rekordno, saj so izdelali preko 200 tisoč vozil. Vaš mesečnik

15

obzornik

Avtomobilska razstava v Ženevi navdušila


16

Vaš mesečnik

št. 64, marec 2010


št. 64, marec 2010

Vaš mesečnik

17


18

Vaš mesečnik

št. 64, marec 2010


obzornik

Ustanovili Društvo Pionir

Pionirjev duh še živi! Enajstega februarja letos so bivši zaposleni v nekoč gradbenem velikanu, novomeškem podjetju Pionir, z ustanovitvijo Društva Pionir v praksi udejanjili vrsto let tlečo željo. Direktorica Televizije Vaš kanal Irena Vide, tudi sama nekoč, tako kot številni iz jugovzhodne Slovenije, zaposlena v Pionirju, je pobudo o ustanovitvi društva lani v začetku novembra javno podala na slavnostni akademiji ob 60-letnici ustanovitve podjetja Kovinotehna MKI.

Nekdanji Pionirjevci so ustanovili Društvo Pionir Marija Jurekič Goran Rovan Ustanovnega zbora se je udeležilo štiriindvajset članov, ki so tako formalno ustanovili DRUŠTVO PIONIR, društvo za ohranjanje in razvijanje podjetniških vrednot. Sedež društva je na Podbevškovi 15 v Novem mestu, za prvega predsednika pa je bil soglasno izvoljen Franci Berlan.

poslovne sisteme so mnogi prenesli bodisi v svoja podjetja bodisi v novo okolje, kjer so nadaljevali poslovno pot. Pobudniki in ustanovitelji Društva Pionir se bodo v prihodnje trudili njegove vrednote prenesti na novo generacijo, ki se bo oblikovala v graditelj-

stvu. Ž e o b nostalgičnem ogledu promocijskega filma takratnega podjetja se je nekaterim zazdelo nemogoče (vendar je bilo res), da so že v tistih časih konec devetdesetih let v podjetju

delali tako predani in visoko motivirani ljudje. Če želite postati član oziroma članica Društva Pionir, izpolnite pristopno izjavo, ki je pred vami, in jo pošljite na naslov: DRUŠTVO PIONIR, Podbevškova ulica 15, 8000 NOVO MESTO

Cilji društva so zbiranje in evidentiranje gradiva, zapisovanje vrednot na vseh področjih delovanja nekdanjega poslovnega sistema Pionir, oblikovanje standardov podjetniške kulture v graditeljstvu, spodbujanje poslovne etike in temeljnih poslovnih, socialnih ter osebnostnih vrednot in ne nazadnje druženje nekdanjih »pionirjevcev«.

PRISTOPNA IZJAVA

Ustanovitelji društva so vsi v en glas ugotavljali, da so bili ljudje najdragocenejši biser nekdanjega gradbenega velikana in zato tudi v njih, čeprav podjetja že petnajst let ni več, Pionirjev kolektivni duh še kako živi. Njegove vrednote in

Izjavljam, da želim postati član DRUŠTVA PIONIR, da sprejemam Statut in da bom po obvestilu o sklepu Upravnega odbora o sprejemu v društvo poravnal vsakoletno članarino v višini, ki bo določena za posamezno leto. Izpolnjeval bom tudi druge članske obveznosti, ki izhajajo iz Statuta in bodo opredeljene v sklepih organov društva. Istočasno izjavljam, da po sprejemu v članstvo društva dovoljujem organom in funkcionarjem društva voditi evidenco, uporabljati in obdelovati moje osebne podatke, navedene v tej pristopni izjavi, za potrebe delovanja društva.

št. 64, marec 2010

Ime in priimek Stalno prebivališče Datum in kraj

EMŠO Državljanstvo Lastoročni podpis

Vaš mesečnik

19


obzornik

Rekordna prodaja elektrike SKUPINA GEN-I JE VSE POMEMBNEJŠI IGRALEC NA 14 TUJIH TRGIH; ZA VEČ KOT 100 MILIJONOV EUR VEČJI PRIHODKI DRUŽBE GEN-I V LETU 2009; SKORAJ 11 TISOČ ODJEMALCEV »POCENI ELEKTRIKE« V SLOVENIJI, KI CENIJO STROKOVNOST IN ODPRTO OBVEŠČANJE.

Poslovanje v letu 2009 V letu 2009 sta imeli skupina GEN-I 456,8 mio evrov, družba GEN-I, trgovanje in prodaja električne energije, d. o. o., pa 421,7 mio. evrov prihodkov. »To je izjemen rezultat v primerjavi z letom 2008 (ko je bilo prihodkov na skupini 377,9 mio. evrov, na družbi pa 320,7), še posebej ob upoštevanju dejstva, da so se cene električne energije v letu 2009 znižale,« je povedal predsednik uprave GEN-I dr. Robert Golob. Visoka je bila tudi rast čistega dobička, ki je v preteklem letu znašal za skupino GEN-I 14,9 mio. evra, za družbo pa 9,9 mio. evra, medtem ko je bil za leto 2008 čisti dobiček družbe GEN-I 5,2 in za skupino 10,2 mio. evra. »Na poslovanje GEN-I v letu 2009 je najbolj vplivala nadaljnja širitev mednarodne poslovne infrastrukture, kar omogoča sodelovanje na avkcijah za čezmejne prenosne zmogljivosti, to pa je podlaga za povečanje aktivnosti na slovenskem trgu ter 14 tujih trgih (Italija, Avstrija, Nemčija, Madžarska, Hrvaška, Srbija, BiH, Romunija, Bolgarija, Črna gora, Makedonija, Grčija, Albanija in na Kosovu),« je poudaril dr. Robert Golob. Od hčerinskih družb sta bili najbolj uspešni družbi na Madžarskem in v Srbiji. V letu 2009 je GEN-I odprl tudi podružnico na Kosovu ter v

Predsednik uprave družbe GEN-I dr. Robert Golob in direktor skupine GEN Martin Novšak sta leto 2009 označila kot »rekordno leto«, v katerem je GEN-I posloval najboljše doslej. Romuniji pridobil licenco za trgovanje z električno energijo za svojo hčerinsko družbo GEN-I Bucharest Ltd. ter na ta način vstopil na trg na debelo. Zelo uspešni sta bili v letu 2009 prodaja poslovnim odjemalcem v Sloveniji ter vstop GEN-I na trg gospodinjstev in manjših poslovnih odjemalcev z vzpostavitvijo lastne blagovne znamke »Poceni elektrika«. Leto 2009 je bilo izredno uspešno tudi po prodanih količinah energije, saj je prodaja družbe GEN-I v Sloveniji znašala 2,2 TWh in prodaja skupine GEN-I na tujih trgih 6 TWh. »Povečan obseg prodaje v količinah električne energije lahko pripišemo uspešnemu pri-

dobivanju čezmejnih prenosnih zmogljivosti v letu 2009, kar nam je omogočilo uspešno upravljanje s tveganji in cenovnimi nihanji v regiji, kjer smo prisotni,« je ocenil dr. Robert Golob, predsednik uprave GEN-I. Za družbo in skupino GEN-I je bilo leto 2009 izredno uspešno, kar gre pripisati delovanju v letu 2008. Ker se pogodbe za dobavo električne energije sklepa za leto (do tri leta) vnaprej, bomo učinek gospodarske krize v trgovanju in prodaji električne energije zaznali šele letos,« je bil navkljub izredno dobrim poslovnim rezultatom realen predsednik uprave GEN-I dr. Robert Golob.

Avtohiša Vrtin, Črnomelj, prodaja vozil: 07/35 66 101, www.avto.net/ahvrtin 20

Vaš mesečnik

Načrti za leto 2010 »Leto 2009 smo izkoristili za pripravo na učinke gospodarske krize in ocenjujemo, da smo dobro pripravljeni: imamo dobro utrjeno pozicijo na 14 tujih trgih z vso infrastrukturo za trgovanje, na prodajni strani pa smo pripravljeni z naprednimi produkti, kjer je naša prilagodljivost, da poslovnim odjemalcem prikrojimo dobavo glede na njihove specifične potrebe, izredno velika,« je izpostavil predsednik uprave GEN-I dr. Robert Golob in kot učinke krize opredelil zmanjšanje odjema električne energije, še večjo konkurenčno borbo na mednarodnih razpisih za nakup in prodajo električne energije. Smele, a uresničljive načrte v letošnjem letu pa ima tudi skupina Gen energija: investicije v obnovljive in trajnostne vire, tako obstoječe kot nove, predstavljajo pomemben strateški cilj skupine GEN. Podjetja v skupini so v letu 2009 skupno izvedla za približno 40 milijonov evrov investicij. Med pomembnejše lanske investicije in prenove v jedrski elektrarni sodita zamenjava upravljavskega in zaščitnega dela turbine in generatorja ter zamenjava sistemov za hlajenje prostorov z varnostno opremo. V Savskih elektrarnah Ljubljana nadaljujejo z obnovo HE Moste, kjer so maja 2009 v poskusno obratovanje predali prvega od načrtovanih dveh novih agregatov. V Termoelektrarni Brestanica je oktobra potekal tudi remont plinskega bloka 5, prenovili pa so tudi stikališče. Kot družbenik Hidroelektrarn na spodnji Savi skupina neposredno in preko pogodbenega odnosa s TEB aktivno sodeluje v projektu izgradnje Spodnje savske verige hidroelektrarn ter pri poskusnem obratovanju in vzdrževanju obeh že delujočih hidroelektrarn. Poleg tega so lani ob obstoječih sončnih elektrarnah v Medvodah, Mavčičah in na Vrhovem zagnali še malo sončno elektrarno v Brestanici. Z nenehnim vlaganjem v obnovljive vire tako razvijajo svoj portfelj obnovljivih in trajnostnih virov električne energije. »V 2010 nadaljujemo s pripravami na osrednjo investicijo v drugi blok jedrske elektrarne, obstoječo jedrsko elektrarno pa ohranjamo v dobri kondiciji, zato bo v okviru remonta v NEK med drugim zamenjan stator glave generatorja. Načrtujemo vlaganja v Hidroelektrarne na Spodnji Savi ter nadaljevanje obnove HE Moste. Nadaljujemo tudi z razvojem na področju sončne energije, kjer načrtujemo izgradnjo dveh novih, dodatnih sončnih elektrarn v Brestanici in na HE Vrhovo. V TE Brestanica začenjamo s pripravami na remont plinskega bloka 4,« je še napovedal direktor GEN energije, d. o. o., Martin Novšak. št. 64, marec 2010


Kakovost pitne vode v letu 2009 Komunala Novo mesto upravlja vodovodne sisteme v Mestni občini Novo mesto ter občinah Šentjernej, Škocjan, Mirna Peč, Dolenjske Toplice, Žužemberk, Straža in Šmarješke Toplice. Za pokrivanje potreb osmih občin potrebujemo letno 4,9 mil m3 vode, ki jo zagotavljamo iz 17 vodnih virov.

naročena objava

Nadzor nad kakovostjo pitne vode opravljamo v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo Novo mesto in v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09), ki določa standarde in normative za pitno vodo. V letu 2009 je bilo za potrebe mikrobioloških in fizikalno kemijskih analiz odvzetih 591 vzorcev vode (pri uporabnikih), od katerih je bilo 20 neustreznih. Vzrok za neustreznost vzorcev je v večini primerov (19) mikrobiološkega in ne kemijskega izvora. Poleg vzorčenja pri končnih odjemalcih na vsakem vodovodnem sistemu odvzamemo vsaj en vzorec za razširjeno analizo, pri kateri se ugotavlja, kakšna je mikrobiološka slika vzorca in vsebnost več kot 90 različnih kemijskih spojin in elementov, vključujoč kovine, pesticide in ogljikovodike. Iz letnega poročila »O zdravstvenem nadzoru pitnih voda iz vodovodov, s katerimi upravlja Komunala Novo mesto«, ki ga je izdelal Zavod za zdravstveno varstvo iz Novega mesta, lahko povzamemo strokovno oceno zdravstvene ustreznosti pitne vode in varnosti oskrbe z vodo. Na osnovi rezultatov preizkusov je zavod podal oceno, da je voda zdravstveno ustrezna na vseh vodovodih.

prave, na razmnoževanje v omrežju zaradi zastojev ali povečane temperature; mejna vrednost je < 100/ ml; • Clostridium perfingens vključno s sporami; njihova prisotnost je zanesljiv pokazatelj fekalnega onesnaženja; prisotnost v vodi ni dopustna; • paraziti; patogeni mikroorganizmi; njihova pristnost kaže na izpust komunalnih odpadnih voda in greznic ter uporabo gnoja in gnojevke pri gnojenju travnatih in poljedelskih površin; prisotnost v vodi ni dopustna. V letu 2009 je bilo za omenjene preizkuse odvzetih 13 vzorcev surove vode, od katerih nobeden ni pokazal prisotnosti parazitov.

Fizikalno-kemijske analize vode Parametri osnovne fizikalno-kemične analize so amonij, barva, motnost, vonj ter okus. V lanskem letu je bilo za potrebe fizikalno-kemijskih analiz odvzetih 168 vzor-

Bojan Kekec, direktor Komunale

Istok Zorko, vodja Sektorja vodooskrbe

cev, od katerih je bil 1 neustrezen. Najpogostejši vzrok fizikalno-kemijske neustreznosti predstavlja motnost, ki sama po sebi ni nevarna za zdravje ljudi, problematična pa je zaradi zmanjšanega učinka dezinfekcije. Vodni viri, s katerimi upravljamo, so fizikalno-kemijsko neoporečni, občasno predvsem v obdobju izdatnejših padavin pa lahko pričakujemo pojav povečane motnosti, ki je najbolj opazen na vodnih virih Jezero in Stopiče.

postopkov. Vodo, ki jo distribuiramo v vodovodnem omrežju, kondicioniramo s klorom, na določenih vodnih virih pa uporabljamo dodatno obsevaje z UV svetlobo, kar preprečuje nadaljnji razvoj mikroorganizmov. Vsebnost prostega klora v pitni vodi ohranja kakovost in preprečuje razvoj mikroorganizmov na njeni poti do končnega porabnika. Pravilnik o pitni vodi ne predpisuje mejne vrednosti prostega klora v vodi, vendar pa se na osnovi izkušenj prizadevamo, da vodi dodajamo le minimalno potrebno količino. Navkljub manjšim težavam, s katerimi se srečujemo predvsem v obdobju povečanih padavin, lahko z gotovostjo trdimo, da je voda, ki priteče iz naših pip, dobra. Sam sicer nisem zagovornik splošnega trenda kupovanja vode v plastenkah zato, ker poznam kakovost vode iz vodovoda in ker je uporaba ustekleničene vode nekoliko sporna glede količine embalaže, ki pri tem nastaja. Ob upoštevanju dejstva, da naj bi odrasla oseba zaužila vsaj 1,5 litra vode/dan, na območju upravljanja pa oskrbujemo okoli 60.000 prebivalcev, lahko hitro izračunamo, kaj to pomeni. Ob uporabi ustekleničene vode bi samo za pitje letno »proizvedli« 22 milijonov praznih steklenic. Da ne bo vse skupaj zvenelo kot reklama za povečanje prodaje, naj pojasnim, da količina, ki jo vsebuje teh 22 mil. plastenk vode po 1,5 litra, predstavljala samo 0,7 % načrpane količine. Ugotovitev, ki sledi, je, da s pitjem vode iz pipe ne boste povečali prihodka Komunali, ampak kar nekaj svojega denarja prihranili, še večji kot prihranek pa bo vaš prispevek k ohranitvi okolja.

Povzetek: Iz rezultatov preizkušanja lahko povzamemo, da na področju, kjer upravljamo z javnim vodovodom, razpolagamo z razmeroma dobro in kakovostno vodo. Čeprav je surova voda po kriterijih, ki jih predpisuje zakon, v več kot 50 odst. odvzetih vzorcev neprimerna za takojšno uporabo, pa njena priprava ne zahteva tehnološko dragih in zahtevnih Fizikalno-kemične analize št. % vzorustreznih cev

Leto 2009

Celokupna Mikrobiološke analize

VODNI VIR

trdota vode (N)

št. vzorcev

% ustreznih

Mikrobiološke analiza vode

Brusnice

13,8

16

93,75

2

100,00

Z mikrobiološkimi raziskavami se ugotavlja prisotnost bakterij in parazitov v vodi. V letu 2009 je bilo za potrebe MB odvzetih 423 vzorcev, od katerih je bilo 19 neustreznih. Kot najpogostejši vzrok za neustreznost vzorcev je povečano število bakterij pri 22 oz. 37°C. V okviru rednih mikrobioloških analiz pa se ugotavlja prisotnost naslednjih vsebnosti: • Escherichia coli - zanesljiv pokazatelj fekalnega onesnaženja; prisotnost v vodi ni dopustna; • koliformne bakterije - pokazatelj stoječe vode (mrtvi rokav na omrežju), prisotnost v vodi ni dopustna; • skupno število bakterij pri 22°C; mejna vrednost je <100 /ml; • skupno število bakterij pri 37°C; podobno kot št. kolonij pri 22°C kažejo na učinkovitost postopkov pri-

Dol. Toplice

14,0

15

100,00

3

100,00

Gabrje

18,5

11

100,00

3

100,00

Hrastje

18,9

12

100,00

3

100,00

Kamenje

14,4

12

91,67

7

85,71

Bučka

18

83,33

6

100,00

Javorovica

14,2

16

100,00

4

100,00

Gornji Križ

15,8

10

100,00

1

100,00

Straža

12,6

14

71,43

1

100,00

Suhadol

21,5

7

71,43

3

100,00

Škocjan

17,6

18

100,00

4

100,00

Vrhpolje

18,9

16

87,50

2

100,00

Ždinja vas

12,8

10

100,00

4

100,00

Jezero

15,5

123

98,38

65

100,00

Mirna Peč

23

100,00

7

100,00

Stopiče

13,7

89

96,63

46

100,00

Globočec

13,0

13

100,00

7

100,00

SKUPAJ

423

168

št. 64, marec 2010

Komunala Novo mesto, d. o. o., Istok Zorko, vodja Sektorja vodooskrbe

Vaš mesečnik

21


FRANC BOGOVIČ:

Državna politika je padla na celi črti! Ko sva se s krškim županom Francem Bogovičem pred dobrim letom pogovarjala za Vaš mesečnik, je šele dobro začenjal svoj prvi poslanski mandat. V tem času se je na nacionalni sceni kot podpredsednik Slovenske ljudske stranke precej utrdil, a zdi se, da je središče njegovega delovanja še vedno Posavje. Politik na dolge proge, ki pa se do nekaterih ključnih vprašanj, ki zadevajo njegovo občino, kot je recimo osebna podpora gradnji drugega bloka jedrske elektrarne, še vedno ne želi opredeliti, saj pravi, da je za to še prezgodaj. In če je ob najinem prejšnjem srečanju še kolebal o kandidaturi za vnovični, že četrti, županski mandat, je njegov odgovor dobrega pol leta pred lokalnimi volitvami bistveno bolj odločen. Tjaša Pureber arhiv Vaš mesečnik

„„ V Občini Krško ta hip poteka ostra razprava o tem, kako naj se deli rento zaradi bližine jedrskih objektov. Mislite, da gre pri nasprotovanju vašemu predlogu že za predvolilni boj ali zgolj nestrinjanje z vašo idejo? Težko bi rekel, da gre za predvolilne zadeve, ker ta polemika traja skozi cel postopek umeščanja. Gre enostavno za prepričanje 22

Vaš mesečnik

neke skupine ljudi, da je to najbolj pravično in tehnično enostavno izvesti. Vendar so mnenja različna. Pri nadomestilih, kjer se sredstva deli na osnovi koncentričnih krogov, se pojavi vprašanje, ali bi bilo pravično na osnovi oddaljenosti ugotavljati upravičenost do nadomestila. Pojavi se tudi problem gospodarnosti takšnega ravnanja, saj je za vsako izplačilo potrebna odločba, kup administrativnega dela, to bi bilo verjetno tudi predmet obdavčitve pri dohodnini. Zato je naš osnovni predlog, ki je dobil veliko večino v občinskem svetu in na sestanku s predsedniki krajevnih skupnosti, da denar usmerimo v ukrepe za ciljne skupine. Mlade družine bi dobile denar ob rojstvih otrok, sredstva bi šla za sofinanciranje starševskega dela plačila vrtcev, pomoč na domu za ostarele, letovanje na morju, šole v naravi, pa tudi za sofinanciranje izgradenj čistilnih

naprav, priključka na kanalizacijsko omrežje.

V Občini Krško pri Gospodarski coni Feniks nismo naredili nobenega koraka nazaj!

„„ Ko se je začelo

govoriti o širitvi Natovega letališča v Cerkljah, je bil eden izmed argumentov, s katerim se je prepričevalo lokalno prebivalstvo, da jim bo Gospodarska cona Feniks dala veliko več, kot bodo izgubili na račun širitve. Zdaj je jasno, da ne NATO ne država tega centra ne bosta sofinancirala, zasebnih investitorjev pa ni. So bile to torej prazne obljube? Težko rečem, da so bile prazne obljube. Glede na spremenjene gospodarske razmere je možnost izgradnje centra v prvotni velikosti veliko bolj drugačna, kot je bila pred krizo. Od vsega začetka je bilo jasno, da to ni središče, ki naj bi ga gradila država, ampak je treba zanj navdušiti podjetnike doma in v tujini. št. 64, marec 2010


gospodarske krize? V Občini Krško na tem področju nismo naredili nobenega koraka nazaj. Feniks je na naši strani sestavljen iz več projektov. Najprej je tu tehnološka platforma okoli laboratorija, kjer so idejni projekti zaključeni, občina ima pripravljeno parcelo, v izdelavi so projekti. Drugi projekt je v neposredni bližini laboratorija: podjetniški inkubator, za katerega pridobivamo gradbeno dovoljenje. Tretji projekt je 17 hektarjev poslovne cone ob avtocesti in v tem okviru spravljamo skupaj kovinarje za zametek tehnološke platforme za razvoj kovinskopridelovalne industrije v občini. Država je prek gospodarskega ministrstva projekte identificirala. Vemo, da bomo v konkurenci še z mnogimi drugim in da je na razpolago več idej kot denarja. A vseeno se intenzivno pripravljamo in v kakšnem mesecu pričakujemo poziv ter pogovore, ki se jih bomo udeležil, in poskušali bomo izpeljati projekt.

„„ Prebivalci središča Krškega se že dolgo pritožujejo, da je bilo v zadnjih letih tam malo investicij, predvsem so problematični propadajoči pločniki. Krško bo svojo končno podobo dobilo v naslednjih treh, štirih letih, ko bo urejena tudi hidroelektrarna. Veliko investicij je povezanih z umeščanjem in urejanjem brežin, zaključuje se projekt umestitve peš mostu prek Save, po obeh straneh reke pridejo sprehajalne in kolesarske poti, uredili bomo zelo neurejeno območje od semaforja proti mestu ter Dalmatinovo ulico, ki je vstopna točka v mestno jedro. Strinjam se s tistimi, ki opozarjajo, da je marsikateri pločnik potreben obnove. Gre predvsem za to, da jih je nekaj treba še zgraditi. Moram pa reči, da smo se v teh letih intenzivno ukvarjali z res velikimi vsebinami, recimo s fakulteto, kar je stalo 5 milijonov evrov, podobna investicija je bila poslovna cona. In za ta denar bi lahko uredili večino pločnikov. Prepričan sem, da bomo na koncu uredili tudi zadeve, ki so na pogled moteče, dolgoročno pa mislim, da lahko z njimi potrpimo še kakšno leto. Bistveno je, da smo veliko pozornosti posvečali investicijam za stabilen in dolgoročen razvoj mesta, občine in celotne regije. „„ Omenjali ste izgradnjo hidroelektrarne, a nobena skrivnost ni, da država pravi, da denarja za končanje verige nima. Ste torej prepričani, da vam bo omenjene stvari vseeno uspelo urediti? Mislim, da gre tu predvsem za zasuk v glavah. Vsaj od leta 1995 se je intenzivno delašt. 64, marec 2010

lo na projektu savskih hidroelektrarn. Delim mnenje, da neke velike želje po tej investicij vsaj s strani določenih akterjev v vrhovih politike v zadnjem letu in pol ni. Me pa to zelo čudi. Če smo imeli konec devetdesetih še realne dileme o ekonomski upravičenosti tega objekta in o njegovi umestitvi v ener-

objekta zgrajen v načrtovanem roku, medtem ko bodo vodni nasipi zamujali. Iz te elektrike se plačuje koncesijo, iz katere se v tridesetih letih povrne tudi naložba v nasipe, s tem pa hkrati protipoplavno zaščitimo mesto. V tej točki zato absolutno ne razumem današnjih oblastnikov, zakaj tega ne podpirajo. Konec koncev gre za klasičen infrastrukturni projekt, ki v času gospodarske krize pomeni oživitev gospodarstva, saj dela večinoma naredi posavsko in dolenjsko gospodarstvo. Zame je to klasičen primer, kjer je državna politika padla na celi črti.

„„

Vaš kanal v tem mesecu praznuje dvajsetletnico svojega delovanja in že vse od začetka smo prisotni tudi v Posavju. Kako ocenjujete pomen televizije za življenje v vaši občini? V nacionalnih medijih se je programski prostor tako zožil in usmeril v rumene teme, da človek včasih dobi občutek, da je vse narobe. V regijskih medijih pa delujete novinarji, ki živite v teh okoljih in zelo dobro poznate tukajšnje probleme. Vaša prednost je, da se v teh medijih prepozna veliko več ljudi, in zato mislim, da je vaše delo zelo pomembno in menim, da bi morali poleg nas, ki živimo v tem prostoru, to prepoznati tudi na nacionalni ravni. Predvsem takrat, ko je potrebno takšne programe financirati, saj je informativnega programa in programa, ki je bližje ljudem, resnici na ljubo v regijskih medijih bistveno več kot v nacionalnih.

„„

getski prostor, je danes, ko celoten svet teži k obnovljivim virom, vodni potencial v Sloveniji pravi in največji vir, iz katerega se da pridobiti zeleno energijo. In to po tržnih cenah.

Čez pol leta bodo lokalne volitve. Vlada si sicer prizadeva uvesti zakon, ki bi onemogočil hkratno opravljanje županske in poslanske funkcije. Se boste vseeno potegovali za še en županski mandat? Glede na to, da je za mano že več kot enajst let županovanja in dobro leto državne politike, lahko mirno rečem, da so me predvsem zadnje izkušnje še toliko bolj utrdile v prepričanju, da je lokalna politika veliko bolj zdrava, racionalna in usmerjena k iskanju rešitev in dolgoročnega razvoja kraja in da je konec koncev delo v lokalnem okolju bistveno bolj konkretno in če hočete - tudi prijetneje. Sam se bistveno bolj prepoznam v lokalni sceni, zato nameravam kandidirati, in v kolikor se bom moral odločiti med tema dvema funkcijama, mi je osebno dosti bližje opravljanje politike na lokalni ravni kot na državni.

Veliko bližje mi je opravljanje politike na lokalni ravni kot na državni!

„„ Ste glede tega torej optimist ali pesimist? Mislim, da bo vsaka resna in kritična presoja pokazala, da je treba s tem projektom nadaljevati in ne delati gospodarske škode. Kajti v Krškem se nam bo verjetno zgodilo, da bo energetski del

Vaš mesečnik

23

intervju

„„ Je projekt torej na majavih tleh zaradi


intervju

RENATA BRUNSKOLE:

Vsakemu lahko pogledam v oči! Renata Brunskole. Tokratni intervju namenoma začenjam z istima besedama kot pred dobrim letom in pol, ko sva se prav tako pogovarjali za Vaš mesečnik. Zanimivo, tudi tokrat v isti kavarni kot takrat. V tem času, ko prva belokranjska županja in poslanka končuje svoj prvi mandat na čelu Občine Metlika, pa se je spremenilo marsikaj. Če je takrat državnozborski parket šele spoznavala, se zdaj tam počuti bistveno bolj domače. Celo tako zelo, da se iz njenih odgovorov zdi, da se trenutno bolj nagiba k funkciji poslanke kot županje. Ne glede na to pa v domači Metliki le redko katera prireditev mine brez njene prisotnosti. Našteje veliko več izpeljanih kot propadlih projektov. Vseeno vztrajam, da se pogovoriva tudi o teh zadnjih. A je to ne zmede, saj pri nobenem vprašanju ne ostane brez besed. Tjaša Pureber arhiv Vaš mesečnik „„ V zadnjem času se zdi, da med tremi belokranjskimi župani prihaja do manjših sporov. Najprej vas niso povabili, ko je v Belo krajino prišel predsednik države, tu so še nestrinjanja glede posebnega ra-

24

Vaš mesečnik

zvojnega zakona. Mislite, da nesoglasja izvirajo iz dejstva, da pripadate različnim političnim opcijam? No, do neke mere na odnose zagotovo vpliva tudi razmišljanje o tem, ali je nekdo iz opozicije ali koalicije. Še posebej takrat, ko katerega od projektov država ne odobri ali ne izpelje. Bi pa rekla, da smo z obema belokranjskima županoma prišli na raven sodelovanja, ki je prinesla kar nekaj produktivnih rezultatov. Tako da ne bi želela zadev potencirati ali zaostrovati. Dejstvo, da ob obisku predsednika države nisem prejela povabila na skupni sestanek, zame ne predstavlja težave, saj je bil lanskega aprila na obisku v Metliki. Takrat je bila moja ideja, da bi se z njim srečali vsi trije župani, vendar je predsednik obljubil, da se bo z njima srečal posebej. Zato tega ne bi izpostavljala kot problem, mogoče se mi je zdelo zgolj nekoliko netaktno, da nisem bila povabljena na tisti del sestanka, kjer je

bila točka dnevnega reda predlog zakona o razvojni podpori Beli krajini. Predvsem in samo zato, ker sem edina belokranjska poslanka in tudi podpredsednica Odbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Državnega zbora in bi bil zato ta razgovor zagotovo konstruktiven. „„ Kakšno je torej vaše stališče do posebnega razvojnega zakona za Belo krajino? Vlada, katere del je tudi stranka SD, v kateri poslanski skupini ste, ga ne podpira … Ko se je v DZ odločalo o predlogu amandmaja poslanske skupine SLS za razvojno podporo Beli krajini in Kočevju, sem amandma podprla, čeprav žal ni bil sprejet. 14-odstotna brezposelnost na območju Bele krajine in skoraj 18-odstotna brezposelnost na območju Kočevja pomenita velike težave. Strinjala sem se s podporo Pomurju, vendar sedaj pričakujemo tudi podporo Beli

Tunel pod Gorjanci je treba začeti graditi prihodnje leto!

št. 64, marec 2010


„„ V vladnih dokumentih o izhodni strategiji je tretja razvojna os, v katero Bela krajina že desetletja polaga vse upe za razvoj, umaknjena. Kako komentirate to potezo? Odkar sem poslanka, sem si v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Dolenjske in Bele krajine skupaj s predsednikom Jožetom Colaričem zadala nekaj posebnih prioritet. To so dokončanje dolenjskega kraka avtoceste, za katerega pričakujemo, da bo odprt do 30. junija. Naslednja zadeva pa je južni del tretje razvojne osi. Jugovzhodna Slovenija predstavlja pomemben delež slovenskega bruto družbenega proizvoda, tu imamo velika podjetja in po moji oceni je danes že nepojmljivo, da država že v preteklih mandatih Novemu mestu ni omogočila obvoznice in kakovostne povezave z Belo krajino. Mislim, da jo mora Novo mesto najkasneje naslednje leto pričeti graditi, enako kot tunel pod Gorjanci. „„ Pa bo to glede na zadnjo vladno potezo vseeno možno? V državnem proračunu je deset milijonov evrov za pripravo projektne dokumentacije in odkupe zemljišč za južni del tretje razvojne osi. Strokovno težko ocenjujem, ali to zadostuje. Prepričana pa sem, da se lahko, tudi v povezavi z Ministrstvom za promet in Direkcijo Republike Slovenije za ceste, ta projekt v rebalansu proračuna še dodatno podpre. Ministrstvo za promet podpira južni del tretje razvojne osi in glede na to, da smo sedaj v prednosti, ker smo poenoteni, od države pričakujem individualno obravnavo tudi pri sredstvih. „„ Metliška knjižnica se že dolgo nahaja v povsem neustreznih prostorih. Kdaj lahko končno pričakujejo nove? Za obnovo stavbe Konzuma imamo pripravljen čudovit projekt. Gradbeno dovoljenje imamo že od julija 2007, a vse do lani ni bilo niti enega razpisa, kjer bi bil delež sofinanciranja vsaj 70 odstotkov in bi se nanj lahko prijavili. Po eni strani govorimo, da niso izkoriščena evropska sredstva, na drugi strani pa občine ne moremo izpeljati takšnih razvojnih projektov. Zelo smo bili žalostni, ko smo ravno na silvestrovo prejeli sklep, v katerem je bilo zapisano, da je Ministrstvo za kulturo naš projekt knjižnice ocenilo samo v št. 64, marec 2010

višini 55 točk in da smo iz tega razpisa izpadli, čeprav imamo za projekt vsa sredstva že sprejeta v proračunu za leto 2010. Če bi bil sklep pozitiven, bi bili že priča podpisu izvajalske pogodbe in do konca leta bi imeli knjižnico zgrajeno. „„ Kaj pa zdaj? Večkrat sem opozorila, da je bilo za kulturo razpisanih samo deset milijonov evrov evropskih sredstev, kar je odločno premalo. Zato sem predlagala, da bi se poskušalo ugotoviti, ali bi lahko razpisali še kaj. Metlika se lahko takoj vnovič prijavi. „„ Na začetku svojega mandata ste veliko govorili o obnovi gradaškega gradu ter da boste našli investitorje zanjo. Investitorjev še vedno ni, grad pa propada. Vemo, da je grad Gradac v lasti države. Na ravni Ministrstva za kulturo je grad na

športnem igrišču pri Osnovni šoli Metlika, parkirišče pri Galeriji Kambič, ustanovitveni akt belokranjskega muzeja ter poenotenje tretje razvojne osi. „„ In porazi? Kot poraz ocenjujem dejstvo, da smo pridobili milijon evrov nepovratnih evropskih sredstev za ureditev treh cest na Brezovici oziroma cesto Kamenica, a nismo pridobili soglasja lastnikov, da bi to izkoristili. To se mi zdi velika škoda. „„ Se boste potegovali za še en županski mandat? Trenutno je moja največja skrb organizacija Vinske vigredi. Projekt stane okoli 80 tisoč evrov, od tega se okoli 25 tisoč evrov nabere od prodaje hrane in pijače, ostali denar pa je treba zbrati pri sponzorjih, kar je v kriznih časih izreden napor. Najlepše se zahva-

Dejstvo, da ob obisku predsednika države nisem prejela povabila na skupni sestanek, zame ne predstavlja težave. prednostni listi za pridobitev investitorja ter postopno obnovo. Na občini smo v tem mandatu naredili pomembne korake, saj smo zgradili kanalizacijo, do maja načrtujemo dokončanje čistilne naprave. Sedaj v tem območju, ki je prometno precej nevarno, delamo projekte pločnika in prometne infrastrukture. Mislim, da je - glede na to, da v gradu Gradac še stanuje nekaj ljudi in dokler je v njem življenje - tudi perspektiva za njegovo ohranitev. Prepričana sem, da bomo našli tudi investitorja. S tem se veliko ukvarjamo. „„ Kaj je največji uspeh in kaj neuspeh vašega mandata? Moj uspeh so projekti, za katere si Metličani prizadevajo že dvajset let: parkirišče pri zdravstvenem domu, odkup zemljišča pri

ljujem vsem, ki nas podpirajo, tudi Vašemu kanalu, kajti brez medijske obveščenosti te velike prireditve ne bi bilo. Načrtujem, da bom po vigredi in realizaciji še nekaterih drugih projektov podala dokončno odločitev. Tudi v luči odločanja DZ o združljivosti obeh funkcij. „„ In če se boste morali odločiti med eno in drugo? Mislim, da je za Belo krajino zelo koristno, da ima poslanko, ne le da se 'čuje' glas Bele krajine, ampak predvsem zato, da se določeni projekti razvijajo. Najprej bom dokončala mandat županje in poslanke. Ne želim si, da bi zvenelo 'češ, obljubila je nekaj, naredila drugače'. Zaenkrat lahko vsakemu pogledam v oči in ta občutek je dober. Mirno spim, le spanja je premalo. Vaš mesečnik

25

intervju

krajini in Kočevskemu, saj obe območji potrebujeta pomoč. Nuja, ne samo prioriteta, pa so ceste, torej tretja razvojna os. Šele potem se lahko pogovarjamo o naslednjih razvojnih projektih in jih tudi udejanjimo. Gospodarstveniki pa pričakujejo tudi takojšnje ukrepe države, saj gre za ohranitev delovnih mest.


20. let vaš kanal

RASTOČA KNJIGA – POMNIK SLOVENSTVU Tudi jaz, »Deklica z Rastočo knjigo«, želim kolektivu Televizije Vaš kanal ob 20. obletnici delovanja še naprej veliko lepega. Prišla sem potiho, brez velikega hrupa. Pa saj ni bila moja želja    hrup, velike besede ali velika pozornost. Moj namen in hotenje je bilo vse kaj drugega. Na kratko vam bom to povedala. Živim v Ljubljani, prestolnici mlade države Slovenije, v Župančičevi jami, v novonastajajočem ljubljanskem parku. Dovolite mi, da vam na kratko predstavim svoj življenjepis in iskrene želje ter nekatera razmišljanja v tem lepem predpomladnem času, polnem lepih pričakovanj.  Že zelo zgodaj sem začutila, da so moji sonarodnjaki velikokrat slabe volje, da se nekako ne veselijo življenja, da jih skratka tare neka skrb o naši prihodnosti. Vsega tega si nisem znala razložiti. Videla pa sem, da so starši, sosedje in sorodniki zelo delavni, skrbni in vendarle tudi preveč zaskrbljeni ter zaradi tega tudi velikokrat jezni, prepirljivi in žal tudi odljudni. Dejala sem si, da jim bom po svojih močeh skušala pomagati takoj, ko bom to zmogla. Veliko sem brala in razmišljala. Knjige so postale resnično moje drage sopotnice in dragocene prijateljice. Zelo zgodaj sem spoznavala med drugim tudi to, da je Slovencem knjiga več kot samo sredstvo za večanje znanja in bogatenje duha. Ker do pred kratkim nismo imeli svoje države, nas je na nek poseben način povezovala, pa čeprav smo živeli v različnih državnih skupnostih. Ugotovila sem, da imamo zelo bogato književnost in da smo imeli v naši zgodovini in tudi sedaj dosti ljudi, ki pomenijo veliko tudi v evropskih in svetovnih razsežnostih. In vendar so nas hoteli izničiti. Zato se je v meni začel porajati ponos in celo navdušenje nad predniki, ki so morali v svoji zgodovini prenesti toliko gorja, pa kljub vsemu niso izgubili upanja. Zaznavala sem, da Slovencem predstavlja knjiga veliko več kot knjiga pri drugih narodih. Zelo sem bila vesela tega, da začetek novega tisočletja ni šel kar tako mimo nas. Nekateri večji in bogatejši narodi so ta trenutek zaznamovali z izgradnjo velikih objektov, ki razkazujejo golo fizično moč, razkošje denarja in poveličevanje

28

Vaš mesečnik

Kip Deklice z rastočo knjigo, so leta 2007 družno odkrili predsednik DS Janez Sušnik, predsednica Društva Rastoča knjiga Cvetka Selšek, predsednik SAZU dr. Boštjan Žekš in ljubljanski župan Zoran Janković. količinskosti. Pri nas pa smo želeli dati poudarek bolj vsebini in kakovosti. Odločeno je bilo, da bomo naredili spomenik knjigi, in to posebni knjigi, ki je bila poimenovana »Rastoča knjiga«. Izvedela sem, da novo tisočletje sovpada tudi s 1000-letnico Brižinskih spomenikov, 450-letnico prve slovenske knjige, 200-letnico Prešernovega in Slomškovega rojstva ter 10-letnico naše države. In vsem tem pomembnim mejnikom je namenjen projekt »Rastoča knjiga« in tudi kip, ki je bil poimenovan »Deklica z Rastočo knjigo.« Naj povem, da dolgo nisem vedela, zakaj so projektu dali naslov »Rastoča knjiga.« Sedaj vem, da so bili ključni razlogi v tem, da naj bi Slovenija postala inovativna družba in ne samo družba, ki se prilagaja. Če bi Slovenci v zgodovini samo posnemali, bi se verjetno utopili v velike subjekte, ki nas obkrožajo. Pri tem pa Slovenija ne misli biti zaprta in samozadostna družba, temveč se hoče povezovati in aktivno sobivati z drugimi narodi. Iz naše zgodovine vemo, da so nas naši znanstveniki in kulturniki nenehno povezovali z bližnjimi in daljnimi sosedi in temu bomo morali slediti še v večji meri. Temeljila naj bi skratka na znanju in nenehnem večanju ter poglabljanju le-

tega. »Rastoča knjiga« je simbol, ki nenehno spodbuja k človekovi rasti, medsebojnemu spoštovanju, strpnosti in dobremu. Zelo slikovito je »Rastočo knjigo« opredelil naš spoštovani pesnik akademik Tone Pavček takole:  »Rastoča knjiga je več kot knjiga; je skrinja narodne zaveze; je duh, ki se nad časom dviga; je zvezda stalnica: ljubezen.« Je torej projekt, ki je izrazito strateško naravnan z jasno vizijo in poslanstvom. Določeno je bilo, da so mentorji projekta: Državni svet Republike Slovenije, kjer se  sicer združujejo vsi interesi naše države; Slovenska akademija znanosti in umetnosti, kot naš najvišji organ in predstavnik znanosti in umetnosti; Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, kot ustanova, ki povezuje kulturo v Sloveniji in tudi širše; Mestna občina Ljubljana in druge občine, kjer potekajo aktivnosti, povezane z »Rastočo knjigo«, Televizija »Vaš kanal« Novo mesto, kot medijski sponzor, ter Društvo »Rastoča knjiga«, ki skrbi za koordinacijo dejavnosti, povezanih s projektom »Rastoča knjiga.«  Srečna okoliščina je, da sem postavljena v neposredno bližino Navja in tako tudi simbolično povezujem našo preteklost, sedanjost in prihodnost. Vse to pa želim povezati,

z našimi spoštovanimi mentorji in sponzorji, tudi z bližnjimi in daljnimi sosedi. Tako se bodo našim Brižinskim spomenikom in drugim našim pomembnim knjigam pridružile tudi najpomembnejše knjige sveta. Tega sem izredno vesela, saj kot radovedna, znanja željna in radoživa deklica želim rasti skupaj z drugimi narodi, z njimi sodelovati in se bogatiti. Z »Združenimi Rastočimi knjigami sveta- United Growing Books of the World« bomo v Ljubljani in Sloveniji pridobili zelo zanimiv prostor, ki bo nakazoval, kaj smo bili, kaj smo in predvsem, kaj hočemo biti skupno z drugimi narodi in kako naj skupno delujemo tudi v prihodnosti. Knjige bodo na zanimiv način prikazane na posebnih portalih s pomočjo modernih avdio-vizualnih naprav. Naj povem, da me velikokrat obiščejo mame in očetje s svojimi malčki. Tudi dijaki, študentje in starejši ljudje včasih posedijo na ličnih klopcah okoli mene ter se pogovarjajo o raznih stvareh. Zlasti pa sem vesela, kadar imajo moji obiskovalci s seboj knjige in tako skupaj potiho in na lahko gradimo družbo znanja in kulture - družbo »Rastoče knjige«. V svojem naročju tudi sama držim knjigo, s katero bom večno rasla. Do sedaj sem zrasla že za osem centimetrov. Promocijo in uveljavljanje vsebine »Rastoče knjige« smo začeli  z velikimi razstavami »Rastoče knjige« v Novem mestu, Kostanjevici na Krki, Piranu ter Ljubljani, s stalnimi razstavami v Trebnjem, Sevnici, Šentrupertu in v Slovenski izseljeniški matici v Ljubljani, s predstavitvami kulturnih in znanstvenih dosežkov naših občin v izložbah notranjega ministrstva v središču Ljubljane ter z motivacijskimi koncerti po vsej Sloveniji. Razstavljali smo tudi  v tujini. Velike razstave »Rastoče knjige« smo imeli na Dunaju, v Bruslju, Gorici, Celovcu, Gentu in Muenchnu. Zlasti v teh velikih mestih se obiskovalci niso mogli načuditi, kako pomembne znanstvenike in druge kulturne ljudi smo imeli v zgodovini. S tem se na neprisiljen način širi ugled naše mlade države in veča tudi njena razpoznavnost ter specifična teža. »Rastoča knjiga« vsebinsko temelji na razvijanju in uveljavljanju filozofije odličnosti in mojstrstva. V zadnjem času smo še poseben poudarek dali univerzalni odličnosti in mojstrstvu. Le-ta naj bi na svoj   način pripomogla k temu, da bi se težke razmere na našem planetu popravile z novim – mehkim pristopom.   Naj poudarim, da so moji podporniki in graditelji dobrohotni in dobronamerni ljudje. Med njimi so preprosti ljudje, dijaki, študentje, pa tudi znanstveniki in akademišt. 64, marec 2010


OČESNI KIRURŠKI CENTER NOVOST- LASERSKA KOREKCIJA VIDA

20. let vaš kanal

ki ter pomembni posamezniki iz gospodarstva. To so razmišljujoči ljudje, ki zgroženi ugotavljajo, da je svet poln raznovrstnega nasilja in nečloveškega ravnanja. Z »Združenimi Rastočimi knjigami sveta« želijo sporočiti svetu: »Dovolj je bilo in je na svetu zla in hudega, mislimo na naše otroke, na prihodnost.« S sporočili, vklesanimi v slovenski kamen, želijo uveljaviti univerzalne vrednote, ki kličejo k mednarodnemu sožitju, strpnosti in uveljavljanju interdisciplinarnega znanja na vseh ravneh.    Vesela sem, da bo Ljubljana letos svetovna prestolnica knjige. Verjetno bodo mnogi obiskovalci Ljubljane prišli na obisk tudi k meni in obiskali druge razstave »Rastoče knjige« po Sloveniji (v Ljubljani,Trebnjem, Sevnici in Šentrupertu) ter prireditve, povezane z »Rastočo knjigo«. Povedala jim bom, zakaj sem postala eden od simbolov Slovenije in Ljubljane, v kakšnih težavah sem se rojevala, kako je sedaj v moji neposredni bližini nastal projekt »Združene Rastoče knjige sveta« ter razložila zamisel celotnega parka, posvečenega  kulturi in znanosti. Zadovoljna sem, da bomo sedaj skupaj simbolično rasli vsi narodi sveta s knjigami, ki so z menoj in ob meni; z dolgoročno vizijo in jasnim

Leta 2009 je bila četrta obletnica rasti Deklice z rastočo knjigo poslanstvom mirnega povezovanja in dejavnega mednarodnega sodelovanja na kulturnem, gospodarskem, znanstvenem in drugih področjih. Ljubljana s tem dobiva trajen spomenik, ki kaže njeno univerzalno naravnanost k znanosti, kulturi in umetnosti.     Ob pomembnem jubileju Vaše ustanove, Televizije Vaš kanal se Vam zahvaljujem za vse tisto, kar ste storili zame in za »Rastočo knjigo«. Brez Vas ne bi tako radostno rasla in ne bi bilo toliko narejenega za »Rastočo knjigo«.

• ljudi, ki so starejši od 21 let in imajo dioptrijo stabilno vsaj dve leti.

Vabimo vas na posvet o vaših individualnih možnostih za uspeh operacije.

OPTIKA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA Turkova 8, Novo mesto Tel. 07/393 55 53

OČESNI KIRURŠKI CENTER Turkova 8, Novo mesto Tel. 07/393 55 55 OPTIKA NOVO MESTO Kandijska 9, tel. 07/393 55 66 Turkova 8, tel. 07/393 55 54 OPTIKA ČRNOMELJ Zadružna 33 Tel. 07/30 61 855

Več informacij o naših storitvah na www.pusnik-novljan.si št. 64, marec 2010

V letošnjem letu smo v Novem mestu pričeli z operacijami dioptrije z excimer laserjem, s katerim vam lahko zmanjšamo dioptrijo, da bo vaš vid oster tudi brez uporabe očal ali kontaktnih leč.

Poleg redne ponudbe korekcijskih in sončnih očal, kontaktnih leč ter dodatkov za njihovo nego, smo s 1. marcem postali pogodbeni dobavitelj medicinsko-tehničnih pripomočkov. To pomeni,

Posegi so namenjeni vsem, ki imajo sicer zdrave oči vendar ne vidijo ostro brez očesnih pripomočkov, kot so očala ali kontaktne leče. Primerni so predvsem za: • ljudi, ki jih očala ali kontaktne leče motijo oziroma jih ne prenašajo dobro, • športnike, ki jih uporaba očal ali kontaktnih leč ovira ali onemogoča, ter

da vsem zavarovanim osebam, z veljavnim obveznim in dopolnilnim zavarovanjem, zagotavlja-

Želim Vam torej  veliko lepega in pa udejanjanje po mojem mnenju tudi lepih in koristnih misli, ki so in bodo še napisane na mojem podstavku. Kot na primer: »Naj ne mine dan, da ne bi naredili česa dobrega zase, za družino, za svojo ožjo in širšo skupnost«. Ali pa: »Povečuj in poglabljaj svoje znanje in k temu vabi tudi svoje sodelavce.« Ali pa: »V knjigah so doma zakladi človeštva. Zato sta knjiga in bralec za vedno najžlahtnejši par.« Naj ne mine dan …

Deklica z »Rastočo knjigo«

mo pravico do predpisanega pripomočka v okviru cenovnega standarda brez doplačil. Potrebujete naročilnico za pripomoček za vid, ki jo v primeru, da ste upravičeni do nje, prejmete ob okulističnem pregledu. Vabljeni tudi na ogled novih modelov sončnih očal za leto 2010.

ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA

Naša zobozdravstvena dejavnost obsega visoko kvalitetne zobozdravstvene storitve z velikim poudarkom na este-

tiki. Z različnimi postopki in izdelki kot so polnokeramične prevleke, zobne luske, keramične zalivke (inley, onley) in beljenje zob obnovimo naravni izgled zob. Vaš mesečnik

29


30

Vaš mesečnik

št. 64, marec 2010


št. 64, marec 2010

Vaš mesečnik

31


v objektivu

10 LET ŠOLE Višja strokovna šola, ki deluje kot organizacijska enota Ekonomske šole Novo mesto, v letošnjem letu obeležuje deseto leto delovanja. Od začetka izvajajo programa poslovni sekretar in računovodja, sedaj pa že drugo leto tudi program ekonomist. Obletnico so zaznamovali z dnevi odprtih vrat, svečano prireditvijo in strokovnim predavanjem Andraža Štalca z naslovom Trženje preko socialnih omrežij. Tudi v prihodnje nameravajo na šoli pripraviti različne strokovne dogodke. Slovesne prireditve so se udeležili številni gostje; na naši fotografiji so v ospredju direktor Ekonomske šole Novo mesto Jože Zupančič, predstavnik MŠŠ Boštjan Zgonc, ravnateljica Višje strokovne šole mag. Iris Fink in novomeški župan Alojzij Muhič.

Kulturno kongresni center Dolenjske Toplice

Tel.: 040 466 589 ali 07/ 30 65 150

www.kkc-dolenjske.si

A si zavarovana? Zdravja ne prepuščaj naključju - skleni paket Vzajemna Mladi. Se splača! Če skleneš paket Vzajemna Mladi, prejmeš: - dopolnilno zdravstveno zavarovanje Vzajemna Zdravje,

A si ti?

- darilni bon v vrednosti 20 €, - majico Vzajemne in - ugodnosti za zavarovance Vzajemne. Paket Vzajemna Mladi lahko skleneš do 31. 08. 2010. Več o darilih in zavarovanju v vseh poslovalnicah Vzajemne, na www.vzajemna-mladi.si ali na brezplačni telefonski številki 080 20 60.

PE NOVO MESTO, Trdinova 4 tel.: 07/393 53 60 OglasVM_A5_(05-01-2010).indd 1

32

Vaš mesečnik

• Brežice, Černelčeva 3/a, 07/ 496 39 80 • Črnomelj, Zadružna cesta 33, 07/ 306 39 90 • Kočevje, Ljubljanska 25, 01/89 38 612 • Krško, Bohoričeva 9, 07/ 488 05 80 • Novo mesto, Prešernov trg 5, 07/ 393 53 60 • Ribnica, Majnikova1, 01 835 16 02

Dobrodelni koncert Helene Blagne z gosti Poznamo veliko zgodb, ki jih piše življenje otrokom in mladim. Te niso vedno lepe, še manj pa prijazne. Veliko jih je že bilo, a žal jih je vse več. Iz dneva v dan lahko opazujemo majhne ljudi, ki bojujejo velike bitke za osnovno preživetje, da bi postali enaki vrstnikom. Tistim, ki imajo ljubeče družinsko okolje in dovolj sredstev za prijazno otroštvo in spodobno življenje. Zveza prijateljev mladine vsak dan znova spozna kakšno žalostno in pretresljivo zgodbo, za katero se skriva klic na pomoč. Prepričani smo, da je takšnim otrokom treba prisluhniti, jim v grenkih trenutkih pomagati in biti sočutni. Ob prihajajočem materinskem dnevu Nina Janžekovič, prostovoljka ZPM, organizira 25. marca 2010 dobrodelni koncert HELENE BLAGNE, katerega izkupiček bo namenjen materam samohranilkam iz Dolenjske in Bele krajine. Kot gostje koncerta so se prijazno in nesebično odzvali: Nace Junkar, Oto Pestner, Prifarski muzikanti in kvintet Dori. Gostitelj večera bo Jure Sešek. Skupaj z vami lahko pomagamo otrokom do enakih možnosti. Hvaležni vam bodo! Skupaj! Hvala, ker pomagate … Če ne utegnete priti ali vas iz kakšnega drugega razloga ne bo z nami, lahko vseeno kupite vstopnico na prodajnih mestih Eventima (Petrol, Big Bang, Kompas ...) ali prispevate po svojih močeh.

Nina Janžekovič, prostovoljka ZPM

18.2.2010 12:33:51

št. 64, marec 2010


ELEKTROMEHANIKA KRAMARIČ Storitve in trgovina d.o.o.

• izdelava elektroinštalacij na novogradnjah in vzdrževanje • servisiranje industrijskih strojev in naprav • previjanje elektromotorjev in servis varilnih aparatov Ulica Pod gozdom 37, 8340 Črnomelj, Tel.: 07 30 51 725 Fax: 07 30 51 731, Mob: 041 646 786

pleskarstvo Simon Cafuta

Meniška vas 59, 8350 Dolenjske Toplice vladajo. Na avtomobilski razstavi v Ženevi nam je uspelo v objektiv ujeti štiri predstavnike PR (z leve): Dejana Komadina, PR Renault Srbija, Nino Šarabon, PR Renault Slovenija, Lidijo Gruden Kastrevc, PR Nissan Slovenija, in Nevenko Bašek Zildžović, PR Revoz Novo mesto.

LOBISTA Renault je v Ženevi prvič svetovni javnosti predstavil novega dvoseda, ki ga bodo izdelovali samo v novomeškem Revozu. Nad windom sta bila navdušena tudi snemalca Vašega kanala in nacionalne televizije Robert

041/590 988 Elektroinstalacije in vzdrževanje •novogradnje in adaptacije

•popravila in vzdrževanje elektrostrojev •vzdrževalna dela po pogodbi Janez Mavsar, Jedinščica 16, Novo mesto, tel/fax: 07/33 46 500, GSM: 041 643 191, janez.mavsar@gmail.com

VelaSmooth in IPL z Elos tehnologijo

S pomočjo laserske tehnologije vam nudimo: odpravljanje celulita lasersko odstranjevanje dlak zmanjševanje gub odpravljanje žilnih nepravilnosti odpravljanje aken Salon lepotnih ritualov, Obrtniška 33, 8210 Trebnje, tel: 051 63 68 69, www.salon-lepotnih-ritualov.si

Sajovec in Jože Grajžl. Medse sta, kot je razvidno iz fotografije, dobila prvega moža Revoza Aleša Bratoža, ki pa se Posavcema ni dal zmesti. Na vprašanje, ali bi avtomobil lahko kakšen mesec imela doma, ju je Bratož potolažil z besedami: »Fanta, tu se ga lahko brezplačno nagledata do mile volje.«

Šmarješka c. 2, 8000 Novo mesto

AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI

delovni čas: pon. - pet. od 7.00 - 19.00 ure Tel.: 07/393 4 740, Tel.: 07/393 4 751 sob. od 7.00 - 11.00 ure www.veterina-nm.si izven delovnega časa e-mail:vetnm@siol.net pokličite 112

VETERINARSKA LEKARNA delovni čas: pon. sreda: od 7.00 - 18.00 ure tor., čet., pet.: od 7.00 - 15.00 ure sobota: od 7.00 - 11.00 ure

št. 64, marec 2010

Vaš mesečnik

33

v objektivu

SKRBIJO ZA DOBRO IME Področje stikov z javnostmi je ena najbolj obremenjenih služb v marsikaterem podjetju. Novinarji se za podatke in vse ostalo, kar potrebujemo, ponavadi obračamo na predstavnike za medije. Stiki z javnostmi so neke vrste ogledalo podjetja in za Skupino Renault trdimo, da so med tistimi podjetji, ki se lahko pohvalijo, da njihove »piarovke« posel resnično ob-


v objektivu 34

Vaš mesečnik

št. 64, marec 2010


• proizvodnja in montaža • posredovanje in storitve • trgovina Lestra Straža vas obvešča, da bo odprla trgovino s pohištvom, notranjimi vrati in darilnim programom v Vavti vasi 41a (nekdanja trgovina Most). Otvoritev bo 29. 3. 2010 ob 16. uri. Lepo vabljeni!


Zgodba o medu

Medeni butik Voglar

NEKAJ RESNIC O MEDU Najstarejša sled o medu je bila najdena na 10.000 let stari sliki v neki španski pečini. Prav tako egiptovski hieroglifi pred 3.000 leti govorijo o tem, da so tedanji »slaščičarji« med uporabljali kot navadno sladilo, ga mešali z različnim sadjem, orehi in zeliščnimi začimbami. Rimljani so tudi prvi iznašli »medeno vino« in verjetno je bilo prav to vino čudotvoren napitek; skrivnost Asterixsove moči. Stari Grki so menili, da je med nektar bogov in da jih prav on dela nesmrtne. Med sestavlja 200 različnih kemijskih snovi, vitamini in minerali niso izjema, vendar se njihov delež spreminja odvisno od sorte medu. Minerali so v medu v obliki soli in vplivajo prav tako na pH vrednost, uporablja pa se jih pri določitvi porekla in vrste medu. Velja pravilo, da je temnejši med bogatejši z mineralnimi snovmi.

Začetki družinskega čebelarstva VOGLAR segajo v leto 2001. Želja po spremembi življenja, ljubezen do čebelarstva in sožitja z naravo so bili vzrok, da se je čebelarstvo Voglar hitro širilo. Pri samem delu jih je vedno obkrožalo veliko čudovitih ljudi, ki so svoje znanje delili z njimi in jim pomagali ustvariti podjetje, ki se je iz prvotnega poslanstva – čebelarstvo razvilo v podjetje, ki je specializirano za pre-

naročena objava

delavo medu. Poudarek je na vrhunskih darilih iz medu, seveda s pridihom domačnosti iz zakladnice ljudskega izročila. Veliko skrb posvečajo sami kakovosti izdelkov, zanje so prejeli najvišje ocene.

36

Vaš mesečnik

št. 64, marec 2010


NLB d.d., Trg republike 2, 1000 Ljubljana

Ponovno ugoden NLB Stanovanjski kredit

Tudi vi potrebujete več prostora? Izkoristite zelo ugodne pogoje NLB Stanovanjskih kreditov, s fiksno ali spremenljivo obrestno mero. Naši kreditni svetovalci vam bodo predstavili tudi ponudbo kreditov iz jamstvene sheme RS in skupaj boste našli kredit po vaši meri. Do 17. septembra 2010, z možnostjo predčasnega zaključka. Dodatne informacije so vam na voljo v NLB Poslovalnicah, na spletni strani www.stanovanjskikredit.si in na telefonski številki 01 / 477 20 00.

www.stanovanjskikredit.si

Knjigovodstvo, organizacija in trgovina d.o.o.

www.salon-mozaik.si

Salon keramike

MOZAIK

Novi salon keramike Mozaik vam nudi veliko izbiro keramike za notranje prostore, kvalitetno keramiko za terase in balkone, kopalniško pohištvo, kopalne kadi in tuš kabine, pipe.

20 let z vami

jemo Izdelu nice kopal uč! na klj

Salon keramike MOZAIK, Foesterjeva 10 (prostori nekdanje tovarne Novoteks v Bršljinu) Tel./Fax: 07 33 21 202, 051 634 631, E-pošta: mozaik.nm@gmail.com

Izdajatelj: Televizija Novo mesto d.o.o. Odgovorna urednica: Irena Vide Izvršni urednik: Slobodan Jovič Uredniški odbor: Tanja Sluga, Mojca Kren, Marko Mesojedec, Tjaša Pureber, Živa Zakšek Lektoriranje: Irena Potočar-Papež (Oglasi so lektorirani s strani naročnika)

38

Vaš mesečnik

Novo mesto, Šegova 90 Tel.: 07/33 75 960, Fax: 07/33 75 961

Vodenje knjigovodstva za podjetja in samostojne podjetnike za domači in tuji trg

Naslov uredništva: Podbevškova 12, 8000 Novo mesto Telefon: 07/39 30 860, fax: 07/39 30 870 www.vaskanal.com

Oblikovanje in grafična priprava: Fotografika, Boštjan Colarič s.p.

Marketing in oglaševanje: Tel. 07/39 30 876, 39 30 867, fax: 07/39 30 877 e-mail: marketing@tv-nm.si

Tisk: Delo-TČR d.d., Ljubljana

e-mail: grafika@tv-nm.si

Distribucija: Pošta Slovenije d.o.o. Št. vpisa v razvid medijev: 803 št. 64, marec 2010


39


Vas mesecnik marec 2010  

casopis za Dolenjsko, Posavje in Belo krajino

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you