Page 1

Utrip tV programa Vaš kanal - brezplačen izvod - št. 54 - FEBRUAR 2009

za boljši svet

Računovodsko podjetje

elektronsko računovodstvo

www.biro-bonus.si

TELEVIZIJA

MARTIN STREL: Masirale so me FRANC BOGOVIČ: tri gole Kitajke V naši stranki ni tajkunov

REBEKA DREMELJ: Živim sanjsko življenje


Piše: Irena Vide

»Najdaljša razdalja med dvema točkama je bližnjica« Jim Dornan

18

12

Utrip tV programa Vaš kanal - brezplačen izVod - št. 54 - FebrUar 2009

za boljši svet

26 28

Računovodsko podjetje

elektronsko računovodstvo www.biro-bonus.si

TELEVIZIJA

MARTIN STREL: Masirale so me FRANC BOGOVIČ: tri gole Kitajke V naši stranki ni tajkunov

Foto: Matej R. Škof

22

modri kavč

Hitro! Ura je že pozna, a ujamemo še zadnjo vožnjo! Gremo do konca! Gremo na vrh! Že, že, toda smuka od tam gori je izrazito strma in zahtevna… Nič ne de, nazaj gremo drugje. Po bližnjici… Zelo enostavno. Super bo. Pa smo šli… Sedežnica se je počasi pomikala skozi sivino megle, ki je, ovita v vetrovno pršenje dežnih kapelj, komajda odstirala vrh cilja, od koder smo se namenili spustiti navzdol. Toda radost se je hitro razblinila. Kajti, glej ga zlomka… Smuka prepovedana! Dodobra razrita proga, ki so jo, kljub opozorilu, očitno že okušali željni adrenalina, nas je razdvojila. In kaj zdaj? Bližnjica odpade! Vrnimo se nazaj! Prepozno. Pogumna fanta sta že zdrsela po neurejeni »obvoznici«, in kmalu ju ni bilo več videti… Sledila sem Tini, ki je ocenila, da bova s previdno in preudarno smuko premagali tudi razmočene snežne kuclje na valoviti strmini. A pogled na potovanje v dolino je bil vse prej kot vabljiv…. Premagala sem strah in ji sledila (Tina je, za razliko od mene, odlična alpska smučarka in že vrsto let učiteljica tega športa na belih strminah). Tema naju je lovila, a v dolini sva bili pred nočjo. Utrujeni, izčrpani in premočeni, a zadovoljni, da sva premagali sebe in strmino. Ko v koči naročiva kuhano vino, se nama pridruži Vili. Pove, da je Jure precenil svoje sposobnosti. Nekaj dni bo v bolnišnici… precej kompliciran zlom in pretres možganov… Danes je Jure že doma in okreva. Zgodba, verjetno ena izmed mnogih, ki se tudi letos dogajajo na naših smučiščih, pa tudi cestah in še kje. Naša in Juretova se je kljub vsemu končala srečno. Lahko pa bi se tudi drugače. In drugače se je končala marsikatera nepremišljena bližnjica v našem življenju, kajne? Mediji jih razkrivajo kar nekaj… dokaj glasne so tiste, katerih osrednji igralci so praktično čez noč postali sodobno imenovani »tajkuni«, a je njihovo na hitro pridobljeno in morda le na navidezno bogastvo prevetrila recesija. Izkušnje učiteljev, ki te dni vabijo na dneve odprtih vrat, pa verjetno tudi naše, potrjujejo, da se bližnjice pri osvajanju (pre)potrebnega znanja za strokovno in uspešno delo ne obrestujejo. Vsi poznamo trike, s katerimi nam je morda uspelo na izpitu. Ali pa tudi ne. Toda za lastno integriteto in na dolgi rok to zagotovo ni zmagovalna kombinacija. Kaj pa naši koraki, s katerimi smo zakoračili v krizno obdobje letošnjega leta? Bližnjice so vabljive, toda tudi varljive. Zato jih velja temeljito preučiti, da bi ne postale najdaljša in nazadnje morda celo najdražja varianta na poti do prave formule za pravi rezultat. Res je, da moramo do pravih rezultatov velikokrat tudi urgentno, tudi po bližnjici. Tudi po robu dopustnega. In kjer bo volja in pripravljenost se bomo morali prilagajati spremembam in trenutni situaciji na trgu. Se posluževati pristopov, ki nesebično zahtevajo več premišljenih odločitev, trdega dela, odgovornosti in osebne angažiranosti. Seveda do meje, do katere nam je v dani situaciji vredno in dovoljeno iti.

REBEKA DREMELJ: Živim sanjsko življenje

Izdajatelj: Televizija Novo mesto d.o.o. Odgovorna urednica: Irena Vide Uredniški odbor: Slobodan Jovič, Goran Rovan, Irena Zbašnik, Tanja Sluga, Mojca Kren, Tatjana Petrič Lektoriranje: Jerca Božič Kranjec (Oglasi so lektorirani s strani naročnika) Naslov uredništva: Podbevškova 12, 8000 Novo mesto e-mail: mesecnik@tv-nm.si Telefon: 07/39 30 860, fax: 07/39 30 870 Splet: www.tv-nm.si/mesecnik/ Marketing in oglaševanje: Tel. 07/39 30 876, 39 30 867, fax: 07/39 30 877 e-mail: marketing@tv-nm.si Oblikovanje in grafična priprava: Boštjan Colarič Oblikovanje oglasov: Boštjan Colarič, Dušan Vukčevič, Robert Sajovec e-mail: grafika@tv-nm.si Tisk: Delo-TČR d.d., Ljubljana Distribucija: Pošta Slovenije d.o.o. Št. vpisa v razvid medijev: 803

Vaš mesečnik

3


gospodarstvo

Dobro poslovanje Krke v letu 2008

V krki krize ne občutijo Medtem ko se večina slovenskega gospodarstva otepa s težavami, nastalimi zaradi gospodarske krize, v novomeškem farmacevtu teh težav zaenkrat nimajo. V Krki, paradnem konju slovenskega gospodarstva, so izpolnili lanskoletne napovedi: prodali so za 22 odstotkov več kot leta 2007 in ustvarili 160 milijonov evrov dobička. Kljub krizi so napovedi za letošnje leto optimistične, saj načrtujejo preseči milijardo evrov prodaje.

Zdravil na recept so v sedemdesetih državah sveta prodali kar za 83 odstotkov in tako ustvarili dobrih 782 milijonov evrov.

VODILNI NA PODROČJU RAZISKAV

Krka se tudi uvršča med vodilne farmacevtske družbe po številu vloženih patentov. Tako so lani prijavili 30 novih izumov in pridobili prve registracije za 21 novih izdelkov v 36 –ih farmacevtskih oblikah.

ŠTEVILNE NALOŽBE

Naložbam so v preteklem letu namenili dobrih 150 milijonov evrov.

Slobodan Jovič Leto 2008 so v Krki uspešno zaključili, uprava je takšen poslovni izid napovedala že pred koncem lanskega leta. »Prodali smo za 950 milijonov evrov izdelkov in storitev ter ustvarili načrtovani čisti dobiček v višini 160 milijonov evrov,« je povedal Jože Colarič, predsednik uprave in generalni direktor Krke. Prodajni

JOŽE COLARIČ O DOLENJKI: »Ne verjamem, da bosta manjkajoča odseka dolenjske avtoceste mimo Trebnjega zgrajena do konca tega leta, kot obljubljajo na DARS-u. Zdaj je zadnja napoved 30. junij 2010, leta in leta smo poslušali da bo gotova do konca leta 2008, pa s tem ni bilo nič. Tukajšnje gospodarstvo potrebuje avtocesto, s tem bi se Ljubljana približala Novemu mestu ter obratno. Pomemben je pretok delovne sile, dolenjsko gospodarstvo potrebuje strokovnjake, tudi tiste, ki so v ljubljanskem bazenu.«

Nadzorni svet je prvemu možu Krke Jožetu Colariču, potrdil mandat predsednika uprave še za prihodnjih šest let. rezultati so odlični, je ob njihovi razgrnitvi dejal prvi mož Krke, a v isti sapi tudi pojasnil, da jih ni bilo lahko doseči.

RAST PRODAJE V VSEH REGIJAH

Rast prodaje je bila dosežena v vseh petih Krkinih prodajnih regijah, največja pa v regiji Zahodna Evropa in čezmorska tržišča, kjer je bila 39 odstotna, v regiji Vzhodna Evropa 27 odstotna in v regiji Srednja Evropa

25 odstotna. V Sloveniji je novomeški farmacevt prodal za dobre 104 milijone evrov izdelkov in storitev, kar je za tri odstotke več kot leta 2007. »Tudi letos računamo obdržati 14,5 odstotni tržni delež, saj je za nas domači trg eno od strateških tržišč,« razgrne načrte Colarič.

OSTAJAJO TOVARNA ZDRAVIL

Glede na prodajo izdelkov po skupinah ostaja Krka tovarna zdravil.

Steklarstvo Miran Vidmar s.p. Brod 11, Novo mesto Tel.: 07 337 90 90, Gsm: 041 643 567 www.steklarstvo-vidmar.com Novo v ponudbi!

Zaključili so tretjo fazo širitve tabletnega obrata Notol in njegovo letno zmogljivost povečali na 3,5 milijard tablet in kapsul. Trenutno je v teku več projektov: širitev proizvodnih zmogljivosti v obratu Sinteza, ki so potrebne zaradi zahtev za proizvodnjo vse večjih količin različnih novih učinkovin, prenova obrata Bršljin, kjer bodo zgradili nov objekt, namenjen proizvodnji biocidov, ter obnovili in povečali proizvodnjo sirupov, širitev proizvodnje pastil v Ljutomeru za 30 odstotkov ter priprave na gradnjo novega obrata za proizvodnjo kapsul v Ločni z zmogljivostjo dve milijardi kapsul na leto. V skupini Terme Krka so odprli nov hotel s 116 posteljami v Dolenjskih Toplicah, v izgradnji pa je devet igralnih polj na golf igrišču Otočec, ki je bilo lani drugo leto zapored razglašeno za naj slovensko golf igrišče.

ŠE BODO ZAPOSLOVALI

Kaljeno barvno steklo med kuhinjskimi elementi

Velika izbira okvirjev za klasično in moderno okvirjanje slik

4

Vaš mesečnik

Kaljeno steklo - predelne stene

Unikatna bižoterija iz stekla

Poslovna in osebna darila

V Krki verjamejo, da so za dosežene uspehe ključni ljudje: tako je bilo konec lanskega leta v Krki zaposlenih 7.602, od tega 3.543 delavcev v tujini. Letos nameravajo prodajo povečati za 11 odstotkov in, kot pravi Colarič, bodo to lahko dosegli le z dodatnimi zaposlitvami tako doma kot v tujini. Načrtujejo povečanje števila zaposlenih za šest odstotkov, največ bodo zaposlovali v marketingu in prodaji, raziskavah in razvoju, nekaj pa tudi v proizvodnji. št. 54, februar 2009


gospodarstvo

41. nagrade gzs

Nagrada metliški Kolpi in Taninu Sevnica Gospodarska zbornica Slovenije je že 41. podelila Nagrado GZS za gospodarske in podjetniške dosežke. Nagrade GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke so najstarejša in najprestižnejša tovrstna priznanja v Sloveniji. Med šestimi prejemniki nagrade sta tudi podjetji iz JV Slovenije: metliška Kolpa in sevniški Tanin.

Prejemniki nagrade GZS s predsednikom republike dr. Danilom Turkom predsednikom in direktorjem GZS Zdenkom Pavčkom in Samom Hribar Miličem ter predsednikom Komisije za podeljevanje nagrad GZS Janezom Bohoričem. Slobodan Jovič Radoš Kužnik Gospodarska zbornica Slovenije podeljuje priznanje tistim gospodarstvenikom, ki že vrsto let uspešno vodijo svoja podjetja. Pri nagradi gre hkrati za pomembno povezavo oseb-

prejemu prestižne nagrade dejal prvi mož metliške Kolpe, Mirjan Kulovec. Pri ocenjevanju dosežkov se poleg splošnih razvojnih rezultatov gospodarske družbe, rezultatov poslovanja ter internacionalizacije podjetja upoštevajo še številna druga merila, kot so hitra in učinkovita tržna širitev gospodarske družbe, obetavna vizija in

nin iz Sevnice. Nagrado GZS so prejeli še: Iztok Bizjak, Gonzaga – pro d.o.o., Janez Kožuh, Perftech d.o.o., mag. Romana Pajenk, Probanka, in Štefan Sobočan, Varis Lendava. Do letošnje podelitve je nagrado GZS prejelo že 285 gospodarstvenikov, med njimi je bilo 15 žensk.

Ksenija Levičar s.p., Podbevškova 4 (Mercator Center Cikava) Novo mesto tel.: 07/33 76 485 Slovenska vas tel.: 07/45 74 660

• ogled in svetovanje za skladnost vašega ambienta • izmera in montaža železnih karnis • izdelava zaves Delovni čas: pon.pet. od 12. do 18. ure, sobota od 9. do 12. ure

LOKAR RADO s.p.

Mirjan Kulovec, predsednik uprave Kolpe, po prejemu nagrade GZS obkrožen z družinskimi člani in sodelavci. nosti – vodilnega človeka družbe in družbe same, ki se s tem zapisuje v zgodovino slovenskega gospodarstva. »Nagrada je zame in za Kolpo veliko priznanje in presenečenje obenem, saj ni kar tako, da v Ljubljani opazijo podjetje iz Bele krajine,« je ob št. 54, februar 2009

jasna dolgoročna strategija, lastni razvoj in inovacije. »Nagrado jemljem kot osebno priznanje za minulo delo v podjetju, ki ga vodim že 25 let, obenem pa nagrada pomeni zavezo za prihodnost,« so bile prve misli Ivana Mirta, direktorja podjetja Ta-

• inštaliranje vodovodnih in plinskih napeljav • toplotne oz. centralne inštalacije in vzdrževanje • inštalacije talnega ogrevanja • diamantno vrtanje • čiščenje hišnih in večjih kanalizacij Dolnja Prekopa 20, 8311 Kostanjevica na Krki tel.: 07/49 87 310, gsm: 041 630 456 e-mail: instalacije.lokar@volja.net www.instalacije-lokar.informacija.net

Odpiralni čas trgovin v BTC CITY Novo mesto: Ponedeljek – petek od 8. do 20. ure Sobota od 8. do 13. ure Nedelja, praznik zaprto! www.btc-city.com Vaš mesečnik

5


šolstvo

www.ddt.si IŠČETE DIJAŠKO SOBO V LJUBLJANI? DOBRODOŠLI V DIJAŠKEM DOMU TABOR ZAKAJ V DIJAŠKI DOM TABOR? • • • • • • • • • • • •

ker je v bližini vseh ljubljanskih srednjih šol, ker je blizu avtobusne in železniške postaje, zaradi velike zavzetosti vzgojiteljev za uspešno šolanje dijakov, zaradi dobrega sodelovanja vzgojiteljev z vsemi šolami, ker imamo domsko svetovalno službo, ker nudimo strokovno svetovanje v situacijskih stiskah in osebnih težavah, ker nudimo dijakom brezplačno učno pomoč, ker imamo v domu štipendijski sklad, ker imamo brezžični dostop do interneta v spalnicah, zaradi pestrega življenja med vrstniki in lažje socializacije, zaradi številnih možnosti koristnega preživljanja prostega časa, zaradi dolgoletne tradicije, saj so morda v našem domu bivali že tvoji starši. DIJAŠKI DOM TABOR, Vidovdanska 7, LJUBLJANA Tel.: 01 234 88 40, fax: 01 234 88 55 el. naslov: ddtabor-lj@guest.arnes.si, www.ddt.si Dodatne informacije boste dobili v Dijaškem domu Tabor!

6

Vaš mesečnik

št. 54, februar 2009


šolstvo

Bolonjski študij na Pedagoški fakulteti Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani je največja pedagoška fakulteta v Sloveniji. Izobražuje bodoče učitelje in tudi druge strokovne delavce za področje vzgoje in izobraževanja. Na Pedagoški fakulteti se študenti in študentke usposabljajo za teoretično in praktično delo v šoli in drugih zavodih, za katere je značilno delo z ljudmi. Diplomanti in diplomatke vseh študijskih programov si med študijem pridobijo pedagoška in tudi druga znanja, zato so zaposljivi tudi na mnogih področjih zunaj šolstva. Študij na področju izobraževanja učiteljev traja 5 let: 4 letni študij na programih 1. stopnje in enoleten študij na programih 2. stopnje. Edina izjema je program Predšolska vzgoja, ki je visokošolski strokovni program in traja 3 leta. Tudi ta tudij je mogoče nadaljevati na programih 2. stopnje. Fakulteta izvaja tudi doktorski študij. Del študija študenti in študentke lahko opravijo v tujini v okviru različni izmenjav (npr. Erasmus), dobro imamo urejen postopek v tujini opravljenih obveznosti in vsako leto več tujih študentov in študentke ter gostujočih učiteljev, ki v okviru študijske oziroma učiteljske izmenjave študirajo oziroma poučujejo na naši fakulteti. Pedagoška fakulteta se nahaja v Ljubljani za Bežigradom (Kardeljeva ploščad 16). Stavba ima poleg predavalnic z multimedijsko opremo še avlo za druženje, razstave in druge dogodke, računalniške učilnice, knjižnico s čitalnico, športno dvorano, odprta igrišča in restavracijo. Neposredno ob fakulteti se nahajajo tudi stolpiči Študentskih domov v Ljubljani. V študijskem letu 2009/10 bomo vpisovali študente in študentke v naslednje študijske programe

naročena objava

Razredni učitelj Program usposablja študente in študentke za učitelje razrednega pouka, ki poučujejo od 1. do 5. razreda osnovne šole. Program poleg strokovnega in specialno didaktičnega izobraževanja nudi študentom in študentkam tudi veliko praktičnega usposabljanja, kjer se preizkušajo pri delu z učenci in učenkami ter delu zunaj razreda, kamor sodijo predvsem sodelovanje s starši in širšim družbenim okoljem, timsko delo z drugimi učitelji ter sodelavci ter evalvacija vzgojno-izobraževalnega dela. št. 54, februar 2009

Dvopredmetni učitelj (smeri: Biologija-Gospodinjstvo, Biologija-Kemija, Fizika-Kemija, Fizika-Matematika, Fizika-Računalništvo, Fizika-Tehnika, Gospodinjstvo-Kemija, MatematikaTehnika, Matematika-Računalništvo, Računalništvo-Tehnika) Program usposablja študente in študentke za učitelje dveh predmetnih področij v osnovni in srednji šoli (slednje velja v primeru, da izbrano področje ni maturitetno). Študenti se usposobijo za teoretično, strokovno in praktično delo v šoli, kamor sodi organiziranje učnega okolja, ki olajša in spodbuja učenje, razvijanje usposobljenosti učencev za vseživljenjsko učenje, uporaba raznih pristopov glede na socialno, kulturno in etnično različnost učencev ter uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije.

Likovna pedagogika Študent/-ka likovne pedagogike se usposablja za razvijanje likovnoizraznih zmožnosti in ustvarjalnosti vsakega učenca in dijaka, za načrtovanje in organizacijo vzgojno-izobraževalnega procesa v osnovnih in srednjih šolah ter za organizacijo in vodenje interesnih in drugih dejavnosti. Cilje študijskega programa študent/-ka dosega z aktivnim likovnoustvarjalnim delom, razumevanjem likovnih zakonitosti ter razvijanjem zmožnosti za uspešno posredovanje teh zakonitosti otrokom in mladostnikom na vseh stopnjah vzgoje in izobraževanja. Program študija se izvaja v obliki predavanj, likovnega prakticiranja (ateljejsko delo), seminarjev in vaj in

delovne prakse na osnovnih in srednjih šolah.

Socialna pedagogika Socialna pedagogika je veda, ki se ukvarja s proučevanjem položaja prikrajšanih ljudi, ki imajo težave z lastnim uveljavljanjem in vključevanjem v družbeno življenje ali pa kršijo družbene norme. Socialna pedagogika poskuša delati v skladu z željami teh ljudi. Socialni/-e pedagogi/-nje so se doslej zaposlovali v osnovnih in srednjih šolah, v vzgojnih zavodih in stanovanjskih skupinah, v vrtcih, na centrih za socialno delo, dijaških domovih, zaporih. Bolj nova področja dela so še preventivno delo na področju drog in zasvojenosti, delo v skupnosti in na cesti, delo z ljudmi s težavami v duševnem zdravju in težko zaposljivimi. Vedno več jih dela v različnih društvih in drugih nevladnih organizacijah.

Specialna in rehabilitacijska pedagogika Tiflopedagogika in pedagogika specifičnih učnih težav Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani je edina institucija v Sloveniji, ki v študijskih programih socialne in specialne pedagogika usposablja tudi strokovnjake za inkluzivno vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, in sicer za ves spekter potreb: od vedenjskih in socialnih težav do vseh vrst oviranosti (vidne, slušne, govorne, gibalne) in učnih težav. Študijski

programi usposabljajo študentke in študente za kakovostno delo z osebami s posebnimi potrebami v vseh življenjskih obdobjih. To delo poteka v različnih organizacijskih oblikah (individualno, skupinsko), v različnih okoljih (predšolske ustanove, šole, zavodi, svetovalni centri) in v različnih programih, v katere so vključene osebe s posebnimi potrebami. Zahteva kompleksno znanje, saj je spoznavanje oseb s posebnimi potrebami in delo z njimi zahtevno, odgovorno in dinamično. Pri tem je potrebno tudi znanje za sodelovanje z mnogimi drugimi strokovnjaki in starši, ter nenazadnje, tudi znanje za delovanje na širšo skupnost, ki včasih kaj rada pozabi, da so njen sestavni del tudi osebe s posebnimi potrebami.

Predšolska vzgoja (triletni visokošolski strokovni program) Temeljni cilj programa je usposobiti študentke in študente za kakovostno vzgojno delo z malčki, otroki v zgodnjem otroštvu in otroki v prvem razredu devetletne osnovne šole ter za sodelovanje z njihovimi starši, sodelavci in drugimi strokovnjaki. Študenti in študentke predšolske vzgoje se v procesu izobraževanja seznanijo z različnimi pojmovanji otroštva in vzgoje ter pridobijo osnovna teoretična in praktična znanja iz posameznih področij dejavnosti v vrtcu. Diplomanti in diplomantke programa morajo znati komunicirati z otroki in odraslimi ter biti sposobni načrtovati, izvajati in kritično analizirati vzgojno delo. Izbirni predmeti programa spodbujajo študente, da se bolj poglobljeno usposobijo za tista področja dela v vrtcih, za katera imajo poseben interes in sposobnosti. Pomemben cilj študija je pridobitev temeljnih in široko transfernih znanj, ki bodo diplomantom in diplomantkam omogočala, da si v procesu vseživljenjskega učenja sami iščejo vire in načine za pridobitev specifičnih znanj in veščin, ki jih potrebujejo pri delu. Več na http://www.pef.uni-lj.si Kontakt: referat@pef-uni-lj.si Vaš mesečnik

7


šolstvo 8

Vaš mesečnik

št. 54, februar 2009


naročena objava

V šol. letu 2009/10 bomo dijake na Gimnaziji Novo mesto vpisovali v programe gimnazije, gimnazije v športnem oddelku, gimnazije v evropskem oddelku, klasične gimnazije in v maturitetni tečaj. Program gimnazije zagotavlja splošno izobrazbo in razgledanost in je namenjen vsem, ki si želijo zagotoviti dobro osnovo za nadaljnji študij na kateri koli univerzi. V športni oddelek gimnazije se vpisujejo učenci, ki se intenzivno ukvarjajo s športom in tako laže uskladijo šolske obveznosti s športom. Program klasične gimnazije je namenjena učencem, ki jih zanimajo predvsem družboslovje, jeziki in zgodovina. Poleg dveh tujih jezikov se dijaki učijo latinščino, imajo več ur zgodovine ter manj ur naravoslovnih predmetov. Klasična gimnazija je odlična priprava za vse humanistično-družboslovne študije.

V maturitetnem tečaju se dijaki s končanim drugim srednješolskim programom v enem letu pripravijo na opravljanje splošne mature. V šol. l. 2009/2010 vpisujemo enega od oddelkov gimnazije kot evropski oddelek. Pri pouku nemščine in francoščine kot drugega tujega jezika v evropskem oddelku sodelujeta tuja učitelja, poudarek je na aktivnih metodah dela, mednarodnem povezovanju in izmenjavi dijakov. V evropskem oddelku bodo imeli dijaki možnost v okviru pouka nemščine možnost opravljati nemško jezikovno diplomo, ki omogoča študij na univerzah v nemško govorečih deželah.

Na ekskurziji v Sarajevu

Na Gimnaziji Novo mesto poleg pouka izvajamo številne dejavnosti, ki bogatijo gimnazijski program. Dijaki sodelujejo pri šolskem glasilu, bralnih tekmovanjih v tujih jezikih, športnih dejavnostih, ekskurzijah, gledališki skupini, filmskem abonmaju, se pripravljajo na tekmovanja v znanju, izvajajo raziskovalno delo in izdelujejo seminarske naloge. Vsako leto spomladi izvedemo projektni teden, ki je zaradi pozitivnih

izkušenj postal stalnica naše šole. V preteklem šolskem letu so naši dijaki poleg uspeha na maturi posegli po najvišjih državnih priznanjih na tekmovanjih iz znanja materinščine in tujih jezikov, matematike, geografije, zgodovine, biologije, fizike, kemije in na tekmovanjih v športu. Ena dijakinja naše šole se je uvrstila v ekipo, ki je zastopala Slovenijo na mednarodni biološki olimpijadi, na kateri je osvojila bronasto medaljo.

GIMNAZIJA NOVO MESTO Seidlova 9 8000 Novo mesto Tel.: 07 371 85 00 Fax: 07 371 85 31 E-pošta: info@gimnm.org www.gimnm.org

GRM NOVO MESTO center biotehnike in turizma

PETEK, 13. feb., ob 9. in 15., ter za Višjo strokovno šolo ob 11. in 16. 30 uri. SOBOTA, 14. Feb., ob 9., ter za Višjo strokovno šolo ob 11. uri.

KMETIJSKA ŠOLA GRM IN BIOTEHNIŠKA GIMNAZIJA Sevno 13, 8000 Novo mesto Informacije za srednješolsko izobraževanje: tel.: 07/393 47 18, http://www.ksgrm.net

2-leti program: POMOČNIK V BIOTEHNIKI IN OSKRBI. 3-letni programi: GOSPODAR NA PODEŽELJU, VRTNAR, CVETLIČAR, PEK, MESAR, MLEKAR in SLAŠČIČAR. 4-letni programi: KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK, HORTIKULTURNI TEHNIK, ŽIVILSKO PREHRANSKI TEHNIK in NARAVOVARSTVENI TEHNIK. Programa 3 + 2 leti: KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK in HORTIKULTURNI TEHNIK. TEHNIŠKA GIMNAZIJA z maturitetnim predmetom biotehnologija

Informacije za višješolsko izobraževanje: VIŠJA STROKOVNA ŠOLA - UPRAVLJANJE PODEŽELJA IN KRAJINE tel.: 07/393 47 34, http://www.vs.ksgrm.net GOSTINSTVO IN TURIZEM (novo) SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM Ulica talcev 3, 8000 Novo mesto Informacije: tel.: 07/ 332 15 27, http://www.ssgt-nm.si

št. 54, februar 2009

3-letni program: GASTRONOMSKE IN HOTELSKE STORITVE (kuhar, natakar, oskrbnik). 4-letni program: GASTRONOMIJA IN TURIZEM. Program 3 + 2 leti: GASTRONOMSKI TEHNIK.

Vaš mesečnik

9

šolstvo

Gimnazija Novo mesto


šolstvo

CIK TREBNJE Kidričeva ulica 2 8210 Trebnje

MOBA D.O.O., Obrtna cona 15, Semič Tel: 07/30 68 402 ali mojca.moba@siol.net

izobraževanje odraslih ƒƒ osnovna šola za odrasle (brezplačno) ƒƒ SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE (administrator, oskrbnik, kuhar, natakar, gastronomske in hotelske storitve, trgovec, cvetličar, vrtnar, ekonomski tehnik, gastronomija, predšolska vzgoja, gostinski tehnik, gastronomija in turizem, turistični tehnik) informacije: vsak delovnik, od 8. do 16. ure, ob torkih in sredah do 18. ure

Mira 80,00 EUR

ƒƒ VIŠJEŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM: EKONOMIST (v sodelovanju z ZARIS Ljubljana)– smeri: Komercialist, Računovodja, Organizator poslovanja, Poslovanje z nepremičninami informativni dan: 20. februar 2009, ob 17. uri

Jula 120,00 EUR

Venus 150,00 EUR

Vse vzmetnice v dimenziji 90x200.

ƒƒ visokošolski strokovni študijski program prve stopnje: VISOKA POSLOVNA ŠOLA (v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto Ljubljana) Vabljeni k vpisu v spomladanski semester TEČAJEV TUJIH JEZIKOV!

10

Larisa 180,00 EUR

Ivana 230,00 EUR

Preverite še ostalo ponudbo TEČAJEV, programov USPOSABLJANJ in drugega SPLOŠNEGA izobraževanja!

Poleg posteljnih vložkov van nudimo tudi vzmetnice iz PU in hladne pene.

www.ciktrebnje.si, T: 07 / 34 82 100, 34 82 105; E: info@ciktrebnje.si

Več informacij na 07/30 68 402

Vaš mesečnik

št. 54, februar 2009


Dijaki četrtih letnikov so pred pomembno odločitvijo: nadaljevali študij ali ne. In če da, kam se vpisati? Možnosti je veliko. Za vpis v visokošolske zavode Univerze v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici, na Primorskem in samostojne visokošolske zavode je za univerzitetne programe, enoviti magistrski študijski program druge stopnje in visokošolske strokovne programe razpisanih več kot 27 tisoč prostih mest, od tega 19.720 rednih in 7.435 izrednih. V višjih strokovnih šolah – tako na javnih in koncesioniranih kot zasebnih - je na voljo 13.681 mest, 4.070 rednih in 9.611 izrednih.

šolstvo

Kje boste študirali?

Pogoji za vpis: Za vpis v enovite magistrske študijske programe druge stopnje in vpis v univerzitetne študijske programe prve stopnje: • splošna matura, • zaključni izpit, opravljen po ustreznem štiriletnem srednješolskem programu do 1. junija 1995, • v nekatere enovite magistrske študijske programe druge stopnje in univerzitetne študijske programe prve stopnje se lahko vpišejo kandidati s poklicno maturo po ustreznem srednješolskem programu ter opravljenim izpitom splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi. Za vpis v visokošolske strokovne študijske programe prve stopnje: zaključni izpit, opravljen po ustreznem štiriletnem srednješolskem programu, splošna matura ali poklicna matura. Za vpis v nekatere študijske programe morajo kandidati opraviti še preizkus umetniške nadarjenosti, psihofizičnih sposobnosti oziroma ročnih spretnosti. V 1. letnik višjega strokovnega izobraževanja se kandidati lahko vpišejo: • s splošno maturo, poklicno maturo (ali zaključnim izpitom oz. diplomo pred letom 2002), • z mojstrskim ali delovodskim oz. poslovodskim izpitom, če imajo tri leta delovnih izkušenj ter opravijo preizkus znanja iz slovenščine in matematike ali tujega jezika v obsegu, določenem za poklicno maturo. Za vpis v določene študijske programe je potrebno izpolniti še dodatni vpisni pogoj; preizkus posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti.

Prijava na razpis možna do 9. marca Kandidati za vpis v dodiplomske študijske programe se lahko na razpis prijavijo v treh rokih. Prvi traja od 10. februarja do 9. marca 2009, ko kandidati pošljejo prvo prijavo (le eno) za vpis v 1. letnik. V njej lahko navedejo največ tri študijske programe, v katere se želijo vpisati. Vrstni red je pomemben, saj bodo sprejeti v prvega, za katerega bodo izpolnili vse pogoje. Po 9. marcu spremembe zapisanih študijskih želja niso več možne. V drugem prijavnem roku, ki traja od 20. do 28. avgusta 2009, se na prosta mesta – podatki bodo objavljeni 20. avgusta – lahko prijavijo kandidati, ki v nobenega od treh napisanih programov v prvi prijavi niso bili sprejeti, oddajo pa jo lahko tudi tisti, ki prve niso napisali. Tudi tokrat lahko izberejo tri študijske programe. Zadnji, tretji prijavni rok, traja od 1. do 5. oktobra, in sicer na tistih zavodih, kjer bodo tudi po izteku društ. 54, februar 2009

gega roka še ostala prosta mesta. Kandidati pošljejo pisno prošnjo, v kateri napišejo en študijski program, za katerega izpolnjujejo pogoje za vpis. Po enakem postopku in v enakih rokih se vpisujejo tudi kandidati za izredni študij.

Informativna dneva 13. in 14. februarja Tudi kandidati za vpis v višješolske študijske programe se lahko z enim obrazcem prijavijo v največ tri višje strokovne šole oziroma študijske programe, ki jih prav tako izberejo po prednostnem vrstnem redu. Rok za prijavo je 9. marec, vpis bo potekal do 27. avgusta, do 1. septembra pa bodo objavljeni podatki o prostih mestih, na katera se lahko kandidati vpisujejo po postopku, ki ga določi in objavi pristojni organ višje strokovne šole. Informativni dnevi, na katerih lahko dijaki in ostali, ki bi se želeli vpisati, izvedo več o programu oziroma ustanovi, bodo letos na večini zavodov potekali v petek, 13., in soboto, 14. februarja.

Popotniki, turisti, avanturisti in pohajaèi, potujte varno in brezskrbno z zdravstvenim zavarovanjem z medicinsko asistenco v tujini VzajemnaTujina.

Kako do zavarovanja ? - preko naših poslovalnic

Èrnomelj, Zadružna c. 33 Krško, Bohorièeva 9 Koèevje, Ljubljanska 25 Brežice, Èernelèeva 3/a

PE NOVO MESTO Prešernov trg 5 Tel.: 07/393 53 60

Ste že nezgodno zavarovani? Poskrbite za svojo varnost ter varnost svojih najbližjih.

Nezgode+

Omilite posledice

Mojca Kren

Vaš mesečnik

11


intervju

FRANC BOGOVIČ:

V naši stranki ni tajkunov! Franc Bogovič je politik, ki so mu soobčani v Krškem zaupali že tri županske mandate. Je med ustanovnimi člani Slovenske kmečke zveze, ki se je kasneje preoblikovala v Slovensko ljudsko stranko. Kljub temu, da je predsednik Kluba županov SLS, mu je veliki met na širšo politično sceno uspel na teh volitvah, ko se je prvič prebil v parlament. Termin za pogovor zaradi natrpanega urnika težko uskladiva, a kljub temu zatrjuje, da z združevanjem obeh funkcij nima težav. Kot dokaz omeni letošnji rekordni proračun krške občine, ki je, mimogrede, kar za približno 20 milijonov evrov višji od novomeškega. Zato, ker delamo na dolgi rok, ne pa za politične točke v enem mandatu, pravi. Tako šele sedaj žanjemo rezultate projektov, ki smo jih zastavili že pred desetimi leti, ponosno doda. Tjaša Pureber Goran Rovan in arhiv Občine Krško

„„ Katero pivo imate raje: Laško ali Union? Moram reči, da mi je bilo v preteklosti Laško boljše, zadnja leta pa nimam problema ne z enim ne z drugim. „„ Koliko tajkunov imate v stranki? Ne vem, kdo so tajkuni v naši stranki. Slovenski prostor je to besedo spravil v eter na zloglasni seji Državnega zbora, na kateri je premier ponudil svoj odstop in hkrati začel s to akcijo, ki je bila skrbno načrtovana. Vendar pa se bojim, da ima Janša, ki je to akcijo začel, v svojih vrstah veliko več tajkunov. Pa še to. Bojan Šrot zelo odkrito pove, da kri ni voda

Kar počne vlada, je tek na kratke proge! 12

Vaš mesečnik

in se zato do napadov, ki so bili posredno ciljani tudi v našo stranko, ne more obnašati ravnodušno. V teh zadevah ni sodeloval ne Bojan Šrot ne nihče iz naše stranke, ampak je sodeloval poslovnež Boško Šrot, včasih član SD, ki pa je očitno v gospodarskem ustroju s takratno oblastjo dobro sodeloval. Sicer pa znotraj SLS ne poznam nikogar, ki bi ga krilatica tajkun zadela in bi bil naš član ali bi sodeloval v kakšni naši gospodarski mreži. V naši stranki ni takih ljudi.

„„ Vaša stranka je bila zaradi tajkunske vojne precej prizadeta v volilnem rezultatu. Kakšne posledice je to pustilo na gospodarstvu? Te stvari, od čiste lopate do medijskega linča, ki so ga bili deležni Šrot, Kordež in drugi, so kljub temu, da so politično všečne, pustile velike posledice. Bojim se, da politični pritisk, ki se je izvajal in se sedaj spreminja v novega preko plač direktorjev državnih podjetij, našo podjetniško klimo vrača za nekaj desetletij nazaj. Politika mora čim manj ovirati gospodarstvo. Bojim pa se, da je bil izvirni greh, ki je na koncu naplavil besedo tajkun, v dejstvu, da si je nekdo po tistem, ko se je v preteklosti

Spomladi bo zagotovo čas za kakšen premislek o tem, ali bo treba kaj postoriti na mestu predsednika stranke ali ne.


„„ Pravite, da bi morali gospodarstvu pustiti svojo pot, po drugi strani pa je vaša stranka med najglasnejšimi nasprotniki razprodajanja državnega premoženja. Se vam ne zdi, da tu prihaja do nasprotij v stališčih? V času, ko se je prisegalo na sveti liberalizem, so bili edini kupci zunaj slovenskih meja. In ti kupci so danes zelo hitro pobrali šila in kopita, prenesli kapital v matične države in tu pustili brezposelno delovno silo. Tipičen primer je, ko je prejšnja vlada želela prodajati Telekom in je bil najbolj resen kupec islandsko telekomunikacijo podjetje. Danes vidimo, kje je Islandija. Zato morajo biti bančni sektor, zavarovalništvo in energetika v rokah Slovenije. In zopet bom

Trebanjcev ne razumem. Na mnogih področjih. Enostavno ne razumem. nekonvencionalen ali pa drugačen od trenutka, ki vlada danes. Mislim, da sedanja vlada, ki misli, da bodo podjetja v državni lasti vodili ljudje, ki bodo spravljeni na raven javnih uslužbencev, zopet dela napako.

„„ Govorite o visokih plačah direktorjev in nagradah nadzornikov, ki letijo v nebo. Ekscesi, ki jih glede nagrad počenjajo predsednik uprave NLB Kramar in podobni, so zagotovo neumnosti. Vendar politika sedaj te poteze vleče samo zato, ker želi biti všečna in ker ne želi izgubljati glasov. Nikakor nisem pristaš ideje, da bodo plače direktorjev 20 ali 30 tisoč evrov, mislim pa, da bi bilo potrebno tiste, ki se izpostavijo in imajo neke sposobnosti, primerno plačati. Vrhunski direktorji podjetji bi morali imeti plačo malo nad ministri. Vaš mesečnik

13

intervju

zgodila LDS-ovska gospodarska mreža, želel vzpostaviti svojo. Ne želim izpostavljat imen, bi pa lahko takoj naštel pet ali deset ljudi, ki naj bi postali nosilci neke nove gospodarske mreže. In to je bolno v tej družbi! V Sloveniji imamo v našem gospodarstvu še velik delež državne lastnine. Slednja se upravlja preko različnih ministrstev, Kada in Soda in to so vzvodi, preko katerih politika poskuša in konec koncev tudi nastavlja nesposobne ljudi, preko katerih igra svojo igro.


intervju

„„ Koliko torej? Tam nekje do 8, 10 tisoč evrov bruto plače. Če poskuša nekdo menedžment državnih podjetij spraviti na raven uradniških plač, je to narobe, kajti vodstvene strukture s slabo plačo ne bodo spodbujene k dobremu gospodarjenju in v družbi bodo zopet problemi. Imam šest let izkušenj v Agrokombinatu, 16 let izkušenj v svojem podjetju. Svoj čas sem moral poskrbeti za plače 20 ljudi. Bojim se, da Slovenijo vodijo ljudje, ki niso nikoli v življenju poskrbeli za svojo plačo, kaj šele za druge. V zdajšnji vladi so ljudje, ki zelo dobro obvladajo politično obrt prepričevanja, bojim pa se, da je za njimi premalo izkušenj v gospodarstvu. Na tem področju je potrebno delovati zelo konsistentno in graditi za deset, dvajset let, ne pa od mandata do mandata. Sem večni kritik takšne politike in upam, da bo čas pokazal, da pri svojih potezah v občini nisem bil takšen. To kar počne današnja vlada, pa tudi pretekle garniture, je tek na kratke proge.

„„ Kakšna je bila v mandatu prejšnje vlade vaša nagrada v nadzornem svetu Holdinga slovenskih elektrarn? Gre za klasičen primer, kako je bilo s temi nadomestili, ki jih je krojila politika. V začetku so bila nadomestila za eno sejo okoli 400 do

V parlamentu marsikdo podcenjuje delo, ki ga mora opravljati. 500 evrov. To si ne določa nadzorni svet sam, ampak to počne skupščina, v tem primeru je to vlada. Na začetku je šlo za šest, sedem sej na leto. Nato je prišlo do nesoglasja med vodstvom, se pravi Jožetom Zagožnom in Vlado Republike Slovenije.

„„ S kom natančno? Z imenom je bil to nekdanji gospodarski minister Andrej Vizjak. Gospod Zagožen ni bil več deležen njegovega zaupanja, kakor se temu pravi v žargonu, ki se uporablja še danes. Takrat je vlada sprejela omejitve pri poslovanju in to je pomenilo, da mora nadzorni svet dati soglasje za vsak posel nad tri milijone evrov. Ker gre za veliko podjetje, je kar naenkrat nastala potreba po rednih mesečnih sejah in korespondenčnih sejah na 14 dni. V zapisnikih je jasno videti, da sem nasprotoval,

14

Vaš mesečnik

da se uvede takšne omejitve in prenaša odgovornost za poslovne odločitve na nadzorni svet, ker je nekdo 'pobrkal' določila zakona o gospodarskih družbah. Tam so razmejitve med nadzorom in poslovodstvom jasno določene. Nadzorniki nadzirajo, ne pa odločajo. Na koncu smo govorili že o cenah elektrike, nastale so številčnejše seje. Protestiral in pozival sem ostale člane, a nisem dobil podpore, da bi bilo treba redne seje opravljati enkrat mesečno, korespondenčne pa izločiti. Na koncu so bili prejemki nadzornikov med 800 in 900 evrov na mesec.

rala za župana. Takrat sva eden za drugega gotovo mislila, da ne bo nihče od naju izvoljen. Kasneje sva se kot župana velikokrat srečevala in zgradila prijateljski odnos. Radovana nisem poznal, dokler ni postal prometni minister. Mirno lahko rečem, da me je pozitivno presenetil. V svojih potezah je zelo odločen in konsistenten. Kot poslanska kolega se izredno dobro razumeva. Tako da jaz nimam težav s sodelovanjem ne z enim ne z drugim in oba ocenjujem kot strokovno zelo usposobljena in tudi kot zelo v redu človeka.

„„ S kom se bolje razumete: predsednikom SLS Bojanom Šrotom ali s poslancem SLS Radovanom Žerjavom? Bistveno dlje se poznam z Bojanom. Spoznala sva se leta 1998, ko sva oba prvič kandidi-

„„ Gotovo pa se z Žerjavom vidite pogosteje kot s Šrotom, ki ni bil izvoljen za poslanca. Od dogajanja v Ljubljani je precej oddaljen, zato se v javnosti že dlje časa pojavljajo ideje, da bi bil Žerjav boljši predsednik. št. 54, februar 2009


„„ Če vas prav razumem torej mislite, da bi Šrot moral odstopiti? To bo odvisno predvsem od njega samega. Moram pa povedati, da z Radovanom o tem nisva govorila. V času, ko se je v slovenskem prostoru pojavljalo domnevno rivalstvo med obema članoma stranke, Radovan v to ni bil vključen in tudi po meni znanih podatkih ni kazal nobenega interesa za to zadevo. Mislim, da, glede na to, da je prišel iz gospodarstva na ministrsko mesto in je bil sedaj izvoljen za poslanca, potrebuje še nekaj politične »kilometrine« in kakšen mesec, da ga politično delovanje v parlamentu potegne vase. In potem bo lahko morda razmislil tudi o kakšnem novem izzivu.

„„ SLS tradicionalno velja za zastopnika interesov kmetov. Pri nas pa se zdi, da je beseda kmet še vedno žaljivka. Se strinjate? Lahko bi se strinjal. Ponosen sem na svoj kmečki stan; na starše in brata, ki ima sodobno kmetijo. Tudi sam kmetujem in imam sina, ki je študent gradbeništva in pri moji tašči redi svojih 20, 25 glav živine. Prvega golfa si bo zaslužil z lastnim delom v živinoreji. Zelo cenim ta poklic in vse, ki so v njem, ker vem, kako je težak in kakšen status mu daje slovenska družba. Kmetje so slabše plačani, čeprav morajo ogromno delati. Mislim, da družba premalo ceni podeželane, ki so Slovenijo ohranili tako lepo in poseljeno. Po drugi strani pa se zadnje čase pospešeno gradi infrastruktura na podeželju, tako da to postajajo okolja, ki so za bivanje zanimiva in po mojem globokem prepričanju nudijo višjo kakovost bivanja kot marsikatero mesto. št. 54, februar 2009

„„ V vašem sadovnjaku se menda zadržujete predvsem ponoči? Sadjarstvo je intenzivna panoga in ima tudi nekatera zelo resna pravila, kar se tiče rabe fitofarmacevtskih sredstev. Predvsem poleti, ko je v zraku nizka zračna vlaga, je primeren čas za kakovostno škropljenje od desetih zvečer do četrte ure zjutraj. Naj bo to osnovni razlog, da delam ponoči (smeh). „„ Pa vas ponoči kdo s svojimi težavami poišče kar tam? (smeh) V teh urah ne več, popoldne pa marsikdo. Moram biti pošten in povedati, da tri četrt ali pa še več dela opravi žena, ki skrbi za dom in jabolka. Strojna dela pa opravljava s sinom in to marsikdaj res narediva ponoči.

Bojim se, da Slovenijo vodijo ljudje, ki niso nikoli v življenju poskrbeli za svojo plačo, kaj šele za druge! „„ Kateri politiki znajo biti za kamerami bolj sproščeni in imajo več smisla za humor? Poslanci ali župani? (smeh) Moram reči, da še ne poznam vseh poslanskih kolegov, za župane pa vem, da se znamo zelo dobro zabavati. Med nami je tudi zelo veliko hudomušnežev s smislom za humor. Včasih slišim opazko, da, ko me ljudje bolje spoznajo, vidijo, da nisem tako resen in strog, kot sem videti na televiziji. Mogoče je to tudi del maske, ki si jo damo na obraz; je pa res, da so situacije takšne, da nas kamere spremljajo, ko so potrebne resne in odgovorne odločitve in takrat čas ni primeren za neko razigranost. Če pa pogledam okoli sebe v parlamentu, lahko tudi tisti, ki parlament spremljajo zgolj od daleč, vidijo, da je tam kar nekaj hudomušnežev tudi v tistem resnem delu (nagajiv nasmeh).

„„ Na tipičen dan v parlamentu med zasedanjem državnega zbora razpravna dvorana praviloma sameva. Kaj nujnega počnete poslanci med sejami, da vas ni v dvorani? Tudi sam sem bil presenečen nad tem. Sedaj sem bil v dvorani več ali manj ves teden

in sem opazil, da je ob razpravah v dvorani polovica, tretjina ali celo manj poslancev. Gre za to, da se znotraj stranke razdelijo področja, kdo je odgovoren za kaj. Če dejansko pogledate gradiva, gre vsaj za 20, 30 cm visok pok in enostavno ni mogoče, da bi vsak pregledal vse, zato se v poslanskih skupinah s strokovnimi sodelavci pripraviš na točke v okviru svojega področja. Jaz bom poskušal vsaj na začetku čim več presedeti notri, ker je to najboljši način, da spoznaš zadeve, o katerih odločaš. Nekateri so v parlamentu že toliko mandatov, da ocenjujejo, da lahko tako delajo, včasih pa kdo tudi podcenjuje delo, ki ga mora opravljati.

„„ Kaj si vsak dan, ko se počasi premikate po nezgrajenem delu avtoceste proti Ljubljani mislite o Trebanjcih? Z eno besedo jih ne razumem. Na mnogih področjih. Enostavno ne razumem. In sam na tak način ne bi deloval.

„„ Si boste prizadevali, da bodo avtocesto do Ljubljane končno zgradili? Mislim, da tu prizadevanja niti niso potrebna. Glavni orehi so strti, sedaj je treba graditi. In mislim, da tu že ves čas ni težava v tem, da morajo Posavci in Dolenjci dopovedovati Ljubljančanom, da je avtocesta potrebna, ampak odgovor tiči v prejšnjem vprašanju. Enostavno se na tem področju niso znali dogovoriti in pravočasno sprejeti prostorske umestitve, ki je predpogoj za gradnjo.

„„ Greste čez dve leti na volitve? Ne mislim kot volivec, ampak kot kandidat za župana? Kot volivec zagotovo (smeh). Običajno nisem nič kolebal pri teh vprašanjih in sem vedno povedal, da če se ne zgodi kaj posebnega z zdravjem, bom kandidiral. Po nekaj mesecih združevanja funkcij lahko mirno rečem, da, glede na to, da imamo v občinski upravi odlično ekipo, ki ve kaj hoče in smo jo zgradili tako, da se vsak zaveda svojih odgovornosti, zaenkrat nimam težav pri vodenju občine. Izkoriščam tisto uro, dve zjutraj, ker se pri nas dan začne prej kot v Ljubljani… „„ Smo bolj na vzhodu. (smeh) Do devetih lahko že marsikaj postoriš in si do desetih že v Ljubljani. Nihče se ne more izgovarjati name, da kaj ni podpisanega. Če tega ne storim zgodaj zjutraj, to storim zvečer, pot do Ljubljane izkoristim, da koga pokličem in lahko mirno rečem, da zadeve združujem in če bo vse normalno… Zakaj pa ne, mislim, da je pred mano, pa naj se sliši še tako klišejsko, še nekaj izzivov. Lahko bi jih naštel, ampak če se bom odločil za kandidaturo, jih bom naštel, ko bo čas za to.

Vaš mesečnik

15

intervju

Dejansko je to, da predsednik ni ne poslanec ne minister zagotovo omejitev za vodenje stranke ter pojavljanje v medijih. To sta dve okolji, kjer se najlažje izpostavijo posamezniki, kar je za predsednika stranke potrebno. Tega se zaveda tudi Bojan. V medijih in znotraj stranke so se že pred volitvami in ves čas volilne kampanje pojavljale zgodbe o zamenjavi na vrhu stranke. Zdi se, da so od zunaj namerno želeli s tem slabiti SLS. Tik pred volitvami je bil tak poskus povsem neprimeren, to se res ne stori v tem času. Tudi po volitvah je Bojan v skladu s svojimi predvolilnimi izjavami ponudil svoj odstop, a ta ni bil sprejet. Lahko pa odkrito povem, da je v pogovorih, ki sva jih z Bojanom večkrat opravila, vedno omenjal, da ni lobiral, da je postal predsednik stranke in da nima težav s tem, da bi ga moral kdo z nekakšnim preglasovanjem spraviti s tega mesta. Bilo je modro, da je ostal še nekaj mesecev po volitvah. Mislim, da bo letos spomladi zagotovo čas za kakšen premislek o tem, ali bo treba kaj postoriti na mestu predsednika stranke ali ne.


srečanje županov

TRADICIONALNO SREČANJE ŽUPANJ IN ŽUPANOV JV SLOVENIJE

V DEŽELI BELIH BREZ Dolenjski pripovednik Janez Trdina je ljudi iz dežele na oni strani Gorjancev opisal z naslednjo mislijo: »Kranjci, ki živijo onstran Gorjancev, od ostalih pa se ločijo po beli noši.« Televizija Vaš kanal je januarja letos v Metliki pripravila tradicionalno srečanje predstavnikov lokalnih oblasti Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Slobodan Jovič Goran Rovan Na sedmo, tradicionalno srečanje onkraj Gorjancev, v deželi belih brez, so tudi tokrat prišli skorajda vsi povabljeni. Tisti, ki je vendarle umanjkal, pa je imel za to res utemeljen razlog... Tudi letošnje ponovoletno srečanje, ki po že ustaljeni praksi združuje uradni in malo manj uradni del, je bilo tokrat v Metliki, v soorganizaciji županje in poslanke v državnem zboru Renate Brunskole.

Že daleč naokrog je znano, da je ponosna tudi na tamkajšnjo vinsko klet, po kateri je zbrane, seveda pod budnim očesom kamere Vašega kanala in po dobrodošlici direktorja Jožeta Cajnarja, popeljal vodja kleti Anton Pezdirc. Slednji je navdušil z odlično predstavitvijo in vodeno pokušino belokranjskih vin. Izkazalo se je, da od nekdaj zapisano velja: belokranjska vina so odlične kakovosti, visoko cenjena ter zelo iskana. V prijaznem ambientu belih brez, v katere je odet tudi prenovljeni hotel

Bela krajina, je v nagovoru metliška županja predstavila občino, ki jo vodi. Ni pozabila izpostaviti, da je Televizija Vaš kanal zelo priljubljena in gledana v Beli krajini. S to ugotovitvijo so se strinjali tudi ostali in dodali, da je regionalni televizijski program Vaš kanal pripomogel k večji prepoznavnosti dolenjskih, belokranjskih in posavskih občin v širšem slovenskem prostoru. Televizija Vaš kanal je naše okno v svet, se je slikovito izrazil ivanški župan Jernej Lampret. S posebnim zanimanjem so navzoči sledili promocijski predstavitvi prenovljene informativne oddaje Novice. Fascinantno, odlično so bili prvi odmevi in takoj nato vprašanje: kdaj začnete s prenovljenimi Novicami? »Zgodilo se bo zagotovo le-

Vodja metliške kleti Anton Pezdirc je razširil roke kot pri molitvi, a je dejansko duhovito razložil skrivnosti, ki jih skriva vinska klet.

16

Vaš mesečnik

Okrogla miza na temo Vloga in pomen Televizije Vaš kanal.

Anton Pezdirc, vodja metliške vinske kleti: »Na Vašem kanalu ne ustvarjajo samo kakovostnega televizijskega programa, spoznajo se tudi na kletarjenje.«

Poslanec Franci Kek: »Šef, danes ne pridem v Ljubljano. Sem v Metliki in z župani JV Slovenije ter predstavniki Vašega kanala rešujemo tekočo problematiko.«

tos, točnega začetka še ne morem napovedati, vse je še v fazi razvoja,« je pojasnila direktorica Televizije Vaš kanal, Irena Vide. Poudarila je, da je letošnje leto za televizijo prelomno, saj bo v negotovih gospodarskih razmerah potekala priprava na oddajanje programa v digitalnem omrežju. »Projekt je tehnično in finančno za nas izredno zahteven, brez pomoči države ga sami ne bomo mogli izpeljati,« je še opozorila Videtova. Regionalni televizijski program Vaš kanal naj bi bil po vzpostavitvi digitalnega oddajanja, predvidoma naj bi se to zgodilo konec leta

2010, viden od Karavank do Obrežja. Poslanci in župani so bili nad novimi programskimi izzivi, ki v prihodnjem obdobju čakajo televizijo, navdušeni. Družno so obljubili, da bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da televizija ohrani status programa posebnega pomena in prepotrebne lokalne programske vsebine ter da pri prehodu na digitalizirano oddajanje ne bo ostala osamljena. Med pomembnimi novostmi, ki jih Televizija Vaš kanal načrtuje v letošnjem letu, je zagon dopisniškega studia v Beli krajini in Posavju, s čimer bodo še dodatno obogatene vsebine informativnega programa. št. 54, februar 2009


srečanje županov Etiketo na steklenico modre frankinje, jubilejne polnitve Vašega kanala, sta prvi nalepili županji Bernardka Krnc in Renata Brunskole, sledil jima je Rupert Gole, župan Šentruperta. Ostali so operacijo z zanimanjem opazovali.

Andrej Vizjak, poslanec SDS: »Renata, res sva politično na dveh bregovih, se pa strinjava, da je televizijski program Vaš kanal zelo gledan.«

Jože Cajnar, direktor Kmetijske zadruge Metlika, in belokranjska župana Andrej Fabjan in Ivan Bukovec kolegu Hudoklinu, županu Šentjerneja: »Franc, metliška črnina je zakon.«

Posavska župana Franc Bogovič in Srečko Ocvirk ter črnomaljski župan Andrej Fabjan v akciji.

Ivanški župan Jernej Lampret, mirnopeškemu kolegu in poslancu Zvonetu Lahu »Zvone to bi lahko ponovili v najinih zidanicah« št. 54, februar 2009

Župana Brežic in Mokronog Trebelno Ivan Molan in Anton Maver v akciji

Vera Pešelj, direktorica prenovljenega Hotela Bela krajina, je bila s sodelavci odlična gostiteljica; udeleženci so bili nad uslugami navdušeni.

Snemalca Sebastijan Ajdišek in Vinko Papež v akciji

Metliška županja Renata Brunskole in direktorica Vašega kanala Irena Vide sta družno razrezali torto.

Tatjana Petrič, Vaš kanal: » A moram res izpiti čisto dna?« Franc Škufca, prvi mož Žužemberka, pa je modro molčal.

Župani Alojz Knafelj, Anton Zupet, Ivan Bukovec, Franc Škufca in poslanec Franci Žnidaršič so se pri ogledu vinske kleti dobro zabavali. Vaš mesečnik

17


intervju

Ne vidim razloga, da bi bili župani glavna ovira pri ustanavljanju pokrajin.

Zlata Ploštajner:

»Pokrajine bomo imeli leta 2010!« Leta 1959 v Trebnjem rojena politologinja Zlata Ploštajner je ena izmed petih ministric novoizvoljene vlade. Z lokalno samoupravo ter razvojem občin se ukvarja že več let, lanskega julija se je zaposlila na Službi Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR), kjer je štiri mesece kasneje prevzela tudi ministrske vajeti. Prejšnji minister ji je zapustil težko dediščino - propadel projekt regionalizacije Slovenije, ki je v preteklosti buril duhove predvsem zaradi neomajnosti županov, ki so želeli svoje pokrajine, čeprav je stroka praviloma zagovarjala manjše število večjih pokrajin. Ploštajnerjeva je odločena, da s projektom nadaljuje in napoveduje, da bodo prve volitve v pokrajinske svete že v naslednjem letu. Tjaša Pureber Bobo „„ Rojeni ste bili v Trebnjem, odraščali ste v Šentjurju; za katero pokrajino bolj 'navijate', Dolenjsko ali Celjsko? Glede na moje dinamično seljenje po območjih s tega vidika nimam posebnih prioritet in mislim, da jih kot ministrica tudi ne bi smela

18

Vaš mesečnik

imeti. Nikakor si ne bi dovolila, da bi katerokoli območje imelo nek poseben status. Čeprav se je v času zapriseg veliko govorilo in pisalo o tem, od kod prihaja kakšna ministrica ali minister, verjamem, da je to nepomembno vprašanje in da ministri ne smejo imeti svojega geografskega porekla. Tukaj smo za to, da skrbimo za dobrobit celotne države in prepričana sem, da bodo tako delovali vsi, ne samo jaz.

„„ Zakaj ste se odločili nadaljevati z neuspelim projektom regionalizacije? Projekt regionalizacije bi bilo glede na razmere, ki smo jih imeli ob koncu prejšnjega mandata, zelo priročno pustiti ob strani. Vendar bi bila to prelahkotna odločitev, porojena iz napačnih izhodišč, ker bi se to lahko razumelo, kot da pokrajin pravzaprav ne potrebujemo in da niso prioritetno vprašanje. Zavedam se, da bo iskanje političnega konsenza precej št. 54, februar 2009


„„ Kdaj lahko pokrajine realno pričakujemo? Letos bomo intenzivno nadaljevali z aktivnostmi v zvezi s procesom regionalizacije, tako da bi še v letu 2010 lahko zaključili proces sprejemanja potrebnih zakonskih podlag in bi izpeljali prve volitve v pokrajinske organe. Zelo bi mi bilo ljubo, če bo sprejemanje odločitev potekalo v skladu

Ne bi si dovolila, da bi imelo katerokoli območje poseben status!

z načrtovano dinamiko, glede na izkušnje preteklih dveh mandatov pa sebi tukaj ne bi postavljala zelo optimističnih ciljev. Proces ustanavljanja pokrajin namreč ni odvisen le od angažmaja naše službe in hitrosti pripravljanja ustreznih rešitev ter argumentov, ampak tudi od pripravljenosti vseh v Sloveniji za politični dialog na podlagi strokovnih argumentov. Upam, da bo ta dialog predvsem vsebinski, ker sem zagovornica stališča, da se je najprej treba dogovoriti, kaj je vsebina pokrajin in šele na podlagi tega, kakšno bo njihovo število.

„„ Zdi se, da ima v Sloveniji vsaka vas že lahko svojo občino. Kako gledate na tovrstno drobljenje Slovenije? Menim, da je bila stabilizacija sistema že opravljena, zato večjih sprememb ne gre pričakovati. Vsekakor pa bomo vse pobude občin, ki jih bomo v prihodnosti prejeli, obravnavali v skladu z zakonskimi določili, saj so te za nas zavezujoče in jih moramo spoštovati, tako da si ne moremo in ne smemo privoščiti poljubnosti v njihovi interpretaciji.

„„ Prav pri številu pa bi se lahko zapletlo. Pravite, da se boste zanašali na strokovno analizo, kar najbrž pomeni manjše število pokrajin. Kako boste dosegli kompromis z bojevitimi župani? Ne bi si želela prejudicirati odločitev ali pa ustvarjati občutek, da je neka rešitev edina možna in prava. Novinarji ste me že spraševali o številu pokrajin in prepričana sem, da če bi o tem odločal minister, bi v Sloveniji pokrajine že zdavnaj imeli. Mislim, da je prav, da najprej skozi strokovni in politični dialog vzpostavimo maksimalni možni konsenz o tem, kakšne in koliko pokrajin bi ustanovili ter potem gradimo na tem. Razumeti moramo, da pokrajine

Če bi odločal minister, bi že zdavnaj imeli pokrajine! „„ Novo mesto pa tudi številne druge občine se ubadajo s finančnimi težavami. Mislite, da gre za napake županov ali bi bilo potrebno financiranje občin sistemsko spremeniti? Iz izračunov, ki so bili na SVLR pripravljeni ob uvedbi novega sistema financiranja občin, izhaja, da je sprememba vsem mestnim občinam, razen Mestni občini Ljubljana, prinesla dodatna sredstva. Vendar menim, da je potrebno pristopiti k sistematični analizi sistema in njegovih učinkov ter se na tej podlagi odločiti o potrebnih spremembah. „„ Koliko ljudi ste zamenjali od začetka vašega ministrovanja? V Kabinetu smo zaposlili le tri najožje sodelavce, ki so vezani na zaupanje funkcionarja in jim s prenehanjem mandata ministra preneha funkcija. Naša služba je pristojna za tri vsebinsko zelo široka področja, in sicer področje lokalne samouprave, regionalnega razvoja in evropske kohezijske politike in na teh vsebinah dela nekaj več kot 200 zaposlenih, nekaj manj kot polovica na evropskih projektih.

Iskanje političnega konsenza bo težavno! št. 54, februar 2009

umeščamo v nek razvojni kontekst, kjer nas čakajo zahtevne naloge in premajhne pokrajine bodo težko zmogle razvojni potencial, ki ga potrebujejo za razvojni preboj. Tudi ne vidim razloga, da bi bili župani glavna ovira pri oblikovanju pokrajin, nasprotno, sami velikokrat izražajo potrebo po močnih pokrajinah, ki bodo lahko nosilke razvoja, saj pri svojem delu srečujejo z omejitvami in težavami, ker takšnih pokrajin nimamo.

„„ Vam je prejšnji minister korektno predal posle, ali bodo sedaj začeli iz omar padati okostnjaki? V osnovi so zadeve takšne, kot sem pričakovala, saj sem Službo za lokalno samoupravo in regionalno politiko z različnih vidikov poznala že prej. Seveda pa so v podrobnostih številne zadeve nove; z njimi se šele seznanjam in tudi razmere morda niso vedno takšne, kot bi človek pričakoval. A to je sestavni del učenja vsakega ministra, ki začne voditi nek resor. Vaš mesečnik

19

intervju

težavno. Dogovor koalicije je, da bo nadaljevala s projektom pokrajin, vendar se bo pri iskanju primerne rešitve oprla na stroko. Mislim, da pokrajine potrebujemo, ne samo kot mesto demokratičnega izražanja v smislu, da bo oblast bliže ljudem, ampak kot nosilca razvoja svojega okolja.


ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Mrzlikar

KAKOVOSTNA IN UČINKOVITA POMOČ Zasebna ambulanta za oralno in maksilofacialno kirurgijo deluje v novomeškem Zdravstvenem domu že od leta 2005. Ambulanta je v drugem nadstropju, v sklopu zobozdravstvenih ordinacij. Tradicija oralne kirurgije in maksilofacialne diagnostike v Zdravstvenem domu Novo mesto sega v leto 1980. Kirurški tim sestavljajo specialist za oralno kirurgijo in dve medicinski sestri. Obseg dela ambulante vključuje klasično oralno kirurgijo, oralnokirurško in maksilofacialno diagnostiko. Za opravljanje dela ima zasebna ambulanta dr. Mrzlikarja podeljeno koncesijo in pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Storitve izvajajo v pogodbenem ordinacijskem času, na pregled pa pacienti lahko pridejo z napotnico osebnega zdravnika ali zobozdravnika. V zasebni ambulanti dr. Mrzlikarja izven pogodbeno določenega ordinacijskega časa opravljajo tudi samoplačniške preglede in storitve. Pacienti z napotnico lahko opravijo specialistični pregled z ustrezno dokumentacijo (RTG posnetki, laboratorijski izvidi, itd.). Če jih boste obiskali v času obratovanja in po predhodnem naročilu, vam za pregled ne bo potrebno čakati. Za operativne posege je čakalna doba do šest mesecev. Nujni primeri so diagnosticirani v nekaj dneh, prednostne operativne posege pa opravijo v dveh do treh mesecih. Samoplačniki lahko izbirajo dan in čas pregleda. V primeru posebnih situacij pa pacienta napotijo na ustrezno klinično ustanovo.

promocijsko besedilo

Za vse potrebne informacije so vam na voljo na telefonski številki 07/ 30 22 330, mobilnem telefonu 041 439 165, lahko pa jim tudi pišete na elektronski naslov: ivan.mrzlikar.dr.dent.med@siol.net. Več informacij je na voljo tudi na spletni strani www.mrzlikar.si

1000 EUR DODATNEGA POPUSTA ob nakupu z renault financiranjem*

www.renault.si

*Dodatni popust velja za vozila iz zaloge in ob nakupu z Renault financiranjem. Poraba pri mešanem ciklu: 4,7-7,7 l/100 km, Emisija CO2: 117-184 g/km. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana. Slika je simbolna.

ODPELJI RENAULT MEGANE ZDAJ!

Odpeljite Megane Berline, Sedane ali Grandtour zdaj! Brez skrbi, Renault financiranje je ugodno, transparentno in prilagodljivo, predvsem pa varno.

Avtohiša Vrtin, Črnomelj, Ul. Kočevje 21, Prodaja vozil: 07/3566 101, 3566 102 www.avto.net/avtohisa-vrtin 20

Vaš mesečnik

KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA

USLUGA Tržiška ulica 10, Novo mesto Tel/fax: 07/33 72 420 usluga.nm@gmail.com

Dodatno: pranje in čiščenjem prešitih odej in odej iz merino volne. PE CIKAVA

HIPERMERKET MERCATOR PODBEVŠKOVA ULICA

PE TREBNJE

HIPERMARKETMERCATOR STARI TRG Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 20. ure in sobote od 08. do 14. ure

Dodatna ponudba na lokaciji Tržiška ulica 10

Štirikolesnik Bashan 1.990 EUR Skuter JONWAY 900 EUR

že 19 let z vami

;;vodenje poslovnih knjig za zdravnike, odvetnike, sindikate, društva, podjetja, sp-je, kmete, novo - za cerkev ... ;;pomoč od ustanovitve do registracije podjetja MIRA LALIČ, s.p., Danila Bučarja 22, Novo mesto tel.: 07 33 73 380, GSM: 041 682 470 e-mail: oriks@volja.net

podružnica Žužemberk: tel.: 07 30 88 606 upoštevamo kartico “OBRTNIK - OBRTNIKU”

št. 54, februar 2009


Pogovor z evropsko poslanko dr. Romano Jordan Cizelj

Podnebne spremembe: prihodnost se začenja danes Okolje nas vse bolj zanima in vznemirja. Skrbijo nas podnebne spremembe. Zdi se, kot da ves svet drvi proti prepadu, pa nihče ne pritiska na zavoro. Je lahko Evropski parlament tisti, ki bo ukrepal dovolj hitro in učinkovito? Zanimive odgovore na to nam je zaupala dr. Romana Jordan Cizelj, slovenska poslanka v Evropskem parlamentu. polne roke dela. Nič drugega ni pomagalo, kot da sva organizirala številne dodatne razprave, kjer smo se pogovarjali, prepričevali, argumentirali, iskali skupne poti, se včasih sprli in zatem »celili rane«.

naročena objava

Dr. Romana Jordan Cizeljz delegacijo EP v Bangladešu (eno od območij, ki je najbolj prizadeto zaradi podnebnih sprememb). „„Dr. Romana Jordan Cizelj, v Evropskem parlamentu (EP) ste med številnimi drugimi vašimi aktivnostmi tudi koordinatorica politične skupine Evropske ljudske stranke in Evropskih demokratov (ELS-ED/ EPP-ED) v Začasnem odboru za podnebne spremembe. Kakšen je bil namen ustanovitve tega odbora? Po dolgih letih predanega in natančnega znanstvenega dela ter meritev o okolju je bilo februarja 2007 objavljeno skupno poročilo ogromne skupine znanstvenikov, ki deluje v okviru Združenih narodov. Ker je za znanstvenike znano, da so njihove napovedi previdne, premišljene in da so podprte z dejanskimi podatki, so ugotovitve iz poročila v svetu močno odjeknile. Sporočili so nam, da se podnebne spremembe dogajajo in da jih zelo verjetno povzroča človek s svojimi dejavnostmi. »Zelo verjetno« v znanstvenem jeziku pomeni v življenju npr. verjetnost, da ne boste umrli zaradi kajenja, ampak iz drugih razlogov. Sporočili so nam še, da moramo ukrepati hitro, če želimo segrevanje ozračja uspešno zaustaviti. In v Evropskem parlamentu smo ukrepali res hitro. Že aprila je namreč začel z delom Začasni odbor za podnebne spremembe, prvi tovrstni odbor v svetu. Naj povem, da so nam sledile številne države in da imajo danes nekatere tudi že ministrstva za podnebne spremembe. Ustanovljeni št. 54, februar 2009

smo bili z namenom, da za Evropski parlament pripravimo dolgoročno strategijo ukrepanja na področju podnebnih sprememb. Na začetku smo imeli kar nekaj problemov sami s sabo, saj nismo vedeli, kako opraviti obsežno in zahtevno delo. Odločili smo se za organizacijo tematskih razprav, ki so se jih udeležili poleg politikov še inovatorji, predstavniki različnih gospodarskih panog in nevladnih organizacij, ter znanstveniki – med njimi dva Nobelova nagrajenca. Ker morajo predlagani ukrepi poseči tudi v mednarodni prostor, smo opravili tudi številna srečanja na Kitajskem, v Indiji, Bangladešu, ZDA in Rusiji. „„Kakšna je vaša vloga, kako poteka delo v tem odboru? Naše razprave so bile izredno živahne, na trenutke udarne, mnogokrat smo pokrili celoten razpon različnih mnenj. Tako so v razpravah sodelovali poslanci, ki so trdili, da se zemlja sploh ne segreva, pa do tistih, ki so prepričani, da se katastrofa že dogaja in jo bomo lahko preprečili le z najbolj revolucionarnimi ukrepi. Celotno mavrico pogledov smo pokrili tudi v moji politični skupini ELS-ED. Moja naloga je bila, da koordiniram delo v tej največji politični skupini Evropskega parlamenta. S poročevalcem Karlom Heinze Florenzem, tudi iz politične skupine ELS-ED, sva imela

„„Začasni odbor za podnebne spremembe deluje skoraj dve leti, kakšni so rezultati njegovega delovanja? Res, po skorajda dveh letih trdega dela smo našli skupno pot. Pripravili smo obsežen dokument s številnimi priporočili. Vanj smo zapisali, da moramo za omejitev povečanja globalne temperature pod 20 C do leta 2020 zmanjšati izpuste toplogrednih plinov vsaj za 25 odstotkov, do leta 2050 pa vsaj za 80 odstotkov. Da bi to dosegli, smo z ukrepi posegli na doslej že znana področja, kot so energetika, promet in industrija. Opredelili pa smo se tudi do področij, ki jih marsikdo doslej sploh ni povezoval s podnebnimi spremembami, kot npr. kmetijstvo in živinoreja, gozdarstvo, ravnanje z odpadki, zdravje, turizem, informacijsko-komunikacijske tehnologije. Naši predlogi so zelo oprijemljivi. Predlagamo oblikovanje partnerstev z državami Sredozemlja za izkoriščanje sončne energije in večjo podporo razvoju in raziskavam okolju prijaznih tehnologij prometa, npr. elektriki, vodiku, hibridnim vozilom in biogorivom. Predlagali smo vključitev kmetijstva v oblikovanje politik o podnebnih spremembah ter ustanovitev evropskega sklada za podnebje. Da bi državljanom omogočili znižanje porabe energije ter izpustov toplogrednih plinov, pa smo predlagali brezplačne energetske preglede. Podprli smo poziv Združenih narodov ter EU in državam članicam predlagali, naj podprejo t. i. »Zeleni New Deal«. To pomeni, da naj bi se naložbe za spodbujanje gospodarstva izvajale trajnostno, s promoviranjem zelenih tehnologij, ne pa le tako, da bi spodbujale potrošnjo. „„To poročilo Začasnega odbora za podnebne spremembe ste poslanci obravnavali tudi na februarskem zasedanju EP v Strasbourgu. Kako pa naprej?

Dr. Romana Jordan Cizelj je doktorica jedrske tehnike. Zaposlena je bila na Inštitutu Jožef Stefan, zadnjih pet let pa Slovenke in Slovence zastopa v Evropskem parlamentu. Med številnimi drugimi zadolžitvami je tudi podpredsednica Odbora za razvoj, najbolj pa jo poznamo po zelo aktivnem delu v Začasnem odboru za podnebne spremembe in kot članico Odbora za industrijo, raziskave in energetiko – leta 2007 je bila celo kot prva Slovenka imenovana za poslanko leta na področju energetike. Je tudi podpredsednica Slovenske demokratske stranke in predsednica njenega ženskega odbora. Ja, vse to, o čemer sem pripovedovala, je bilo podprto z veliko večino, saj je 540 poslancev poročilo podprlo, le 78 jih je glasovalo proti, 24 pa se jih ni želelo opredeliti. Istega dne smo pripravili skromno pogostitev, na kateri smo poslanci tudi zaključili s svojim delom v začasnem odboru. Olajšanje, da se je naporno delo končalo, je bilo prežeto z občutkom, da smo bili uspešni. Prostor za izboljšave pa še ostaja. Tudi sama jih vidim nekaj … A ker se maja izteka mandat tudi celotnemu Evropskemu parlamentu, bodo o njih razpravljali in odločali že poslanke in poslanci novega mandata. Vaš mesečnik

21


intervju

MARTIN STREL:

Masirale so me t M

artin Strel je človekriba iz Mokronoga, ki je premagal nekaj največjih vodotokov na svetu. Na kar nikoli ne pozabi spomniti, saj skromnost gotovo ni ena izmed njegovih lastnosti. Ultramaratonski plavalec, ki je med drugim premagal Mississippi, Jangce, Donavo in Amazonko,

se s slovenskimi mediji ne razume najbolje. Veliko raje ima tuje novinarje, ki jih je srečeval tudi ob svojem zadnjem obisku Amerike. Tam se je namreč mudil na enem naj-

bolj znanih festivalov neodvisnega filma Sundance. Film Big river man, ki pod producentsko ekipo nekaterih preverjenih filmskih imen prikazuje njegov podvig v Amazoniji, je tam prejel eno izmed nagrad. In kljub, po njegovih besedah, dolgi čakalni vrsti, ki jo ima za intervjuje, smo se z njim lahko pogovarjali zgolj en dan po tem, ko je pristal v Sloveniji. Brez plačila, ki mu ga za njegovo pozornost menda ponujajo svetovni mediji.

V Ameriki živ bog ne ve, kdo je Nesterovič, mene pa pozna tri četrt Amerike. 22

Vaš mesečnik

št. 54, februar 2009


Dekleta mi skačejo po kolenih, ena mi visi za vratom, kakšna se sleče, modrčki letijo v zrak. „„ Zakaj mislite, da se iz vas delajo norca? Tjaša Pureber osebni arhiv Martina Strela

„„ Kakšni so vaši občutki ob dejstvu, da so o vas posneli film, ki je bil povrhu še nagrajen? Slovenija si takšne nagrade ne zasluži. To je nagrada, ki prinese tudi Oskarja. Zadnjih deset nagrajenih filmov je dobilo kar sedem Oskarjev. Gre za najprestižnejšo nagrado pred Oskarji. A pri nas ne bo nihče o tem pisal, že zato, ker sem to jaz, ker vse novinarje ponavadi takoj, ko jih srečam, pošljem v tri krasne.

„„ Me torej čaka kaj nevarnega? Bo v redu. To delam zato, ker zamujajo, se ne znajo obnašati, organizirati. Ni spoštovanja. Dobili smo zlato olimpijsko kolajno, pa pljuvajo po njej, se iz Kozmusa delajo norca. Sramota za državo! Namesto da Pahor pljune milijon evrov, pa je mir, se iz tega vsi delajo norca. Tako kot iz mene, ampak me nič ne moti.

Zato, ker je narod… Pa ne narod, novinarji so 'žleht'. Včasih sem s seboj jemal novinarje, a nisem videl nobenega sposobnega človeka, ki bi lahko pisal za New York Times, GQ, BBC. Niti jezikov ne znajo, to so na pol 'falirani' novinarji, ker je novinar lahko vsak. Spoznal sem, da s slovenskimi novinarji ni prihodnosti in se z njimi ne družim, oni tudi vedo, da sem precej oster in o meni pišejo neumnosti. Tudi ko sem bil nominiran za športnika sveta, niso o tem pisali, ker nihče ne ve, kaj je to, ker ni nobenega Slovenca, ki bi segel tako daleč, ki bi sedel s tako imenitnimi športniki, direktorji in novinarji. Če hočeš na Sundancu z mano delati intervju, moraš iti v vrsto, moj šef, ki je delal tudi film Gladiator, pove, kdo lahko z mano dela in kdo ne. Vsak dan je 200, 300 prošenj, jaz pa lahko naredim šest do sedem intervjujev na dan. Tam vedo, kdo sem. Biti v smetani sveta ni enostavno in Slovenija tega ne prenese zato, ker sem to jaz. Če lahko v Ameriki vsak uspe, naj gredo Slovenci tja, pa bo svet pisal o njih tako kot o meni. To je neverjetno, kaj se v tej državi dogaja. Če bi bil Hrvat, bi bil sedaj na vseh naslovnicah. Imam 70 odstotkov možnosti, da dobim Oskarja. „„ Ampak filma nisem zasledila med letošnjimi nominiranci… Film je med kandidati za nominacije.

„„ Ampak nominacije so že znane. Saj ni važno. Če ne bo letos, bo pa drugo leto. Počasi. Mi gremo na dolgi rok. Zakaj pa bi jaz moral dobiti sedaj nagrade in Oskarja v 14 dneh? Dajmo času čas, jaz samo povem, kakšne so stvari.

„„ Del producentske ekipe filma o vas je tudi Olivia Newton John, ki jo poznamo predvsem iz filma Briljantina. Ste jo osebno spoznali? Z njo sem lani preživel mesec dni, skupaj sva potovala po svetu, marsikje sva bila skupaj, še marsikje bova.

Sedaj grem v Cannes, kjer se bom sprehajal s filmskimi zvezdniki in ga 'sral' cele dneve in noči. št. 54, februar 2009

Vaš mesečnik

23

intervju

tri gole Kitajke!


intervju

„„ In dekleta? Punce so luštne, talentirane, zabavne. Imajo okus za človeka, za fanta. Mene imajo punce rade, kamorkoli pridem. Ko sem svoji doma to razlagal, bi me ona po glavi usekala s kladivom.

„„ Pa vas je?

Ženske me raztrgajo in se tepejo, s katero bom šel. Ona me zelo ceni, enako kot jaz njo, zato sem lahko v njeni in tudi družbi mnogih znanih filmskih in ostalih osebnosti, s katerimi se družimo. Predvsem v Londonu, Los Angelesu, pa tudi drugje po svetu.

„„ S kom na primer? Sedaj sem recimo na večerji sedel skupaj z Robertom Redfordom, bil sem v njegovi rezidenci, kjer sem snemal reklamo za Sundance Channel, bil sem na njegovem smučišču v kopalkah. Oddaja je bila zelo gledana, predstavili so me s 'flašo' cvička v roki. Američani so se zelo zabavali, to je gledalo okoli 50 milijonov ljudi. Ko se še nisva poznala, je prišel v restavracijo, kjer sem bil tudi jaz gost in najprej je rekel 'Who is this fucking swimmer' (Ko je ta pof***** plavalec, op.p.). Je izjemno inteligenten in zelo spoštovana osebnost. Družil sem se s Paris Hilton, Leonardom DiCapriem, Kevinom Costnerjem, da ne naštevam vseh. V Sloveniji ne dajem več teh slik, kdor jih hoče videti naj gre z mano v Sundance in jih posname. Film je bil razprodan v 30 minutah, kar je znak, da so prišli iz vseh koncev Amerike gledat moj film. Ko so me vabili na različne večerje, mi je postalo jasno, zakaj so prišli v Park City. Ker če tam nimaš denarja, je boljše, da si doma. Je drago kot hudič.

„„ No, morda pa naše medijske hiše nimajo dovolj denarja, da bi pošiljale novinarje, da z vami potujejo po tako mondenih krajih? Kdor potuje z mano, ima vse zastonj. Jaz to vse uredim za vse. Tudi jaz imam vse zastonj. Vse 'laufa'. „„ Kdo pa vse to plačuje? Ni pomembno. Jaz imam vse urejeno. Ko sem bil z Olivio, nisem zapravil niti dolarja. Kdo to plača? Nekdo gotovo mora. In žive24

Vaš mesečnik

ti na takem nivoju, kot živim jaz, ni poceni. Novinarji svetovnih medijev, ki me intervjuvajo, so z dolgoletnim delom dosegli nivo, da lahko delajo intervjuje z mano, Paris Hilton, Robertom Redfordom. Ne more kar vsak začetnik delat intervju. S Slovenci se ne družim, dam pa možnost tujim novinarjem, ki prihajajo k meni, so prijazni in mi plačajo vse. Pri nas bi o meni mogoče pisali, če bi ukradel kaj denarja ali koga ubil. In jaz sem se začel tudi tako obnašati do ljudi. Ignoriram vse po vrsti, ker me ne zanima nič več. Praktično v tej državi le še živim in uživam. Zgleda, da sem naredil preveč. Slovenci smo čuden narod. Sicer smo zelo pridni, ampak smo 'žleht' kot sto mater. Neverjetno 'žleht' narod smo, eden najbolj 'žlehtnih' ljudi, kar jih poznam. Jaz sem edini iz Evrope, ki je uspel v Ameriki.

Novinarje ponavadi takoj, ko jih srečam, pošljem v tri krasne. Noben evropski film tam ni uspel. Slovenski filmarji nimajo na festivalih A kategorije nobenih uspehov. Jaz grem sedaj v Cannes, kjer se bom sprehajal s temi zvezdami filma in ga tam 'sral' cele dneve in noči.

„„ Kako pa so videti te zabave? Jaz po srcu nisem žurer. A na Sundancu je bilo polno zabav. Moral sem iti tja, kamor sta želela Redford in Olivia, ker je v film vložila veliko denarja. Ponavadi se zabava začne ob desetih zvečer. Ko se zadeva malo bolj razživi, pade odločitev, da gremo nekam drugam. Oni zberejo, kdo lahko gre. Vsak ne more, to so zasebne družbe. Gorijo kamini, strežejo te spredaj in zadaj, glasba je različna.

Je bilo blizu. Zato ne razlagam kaj dosti doma. Čeprav ona ve. Ljudje, s katerimi se srečujem, me sprejmejo, vzeli so me za svojega. Rod Stewart, Robbie Williams, Kylie Minogue pa njena sestra. Tam nihče ne gleda na leta, to nikogar ne zanima. Odvisno je, kakšen si. Jaz igram kitaro, grem plesati z dekleti, skačejo po mojih kolenih, ena mi visi za vratom. Najdemo neko sožitje. Kakšna se sleče, modrčki letijo v zrak, čeprav nimajo veliko za sleči, ker ponavadi nimajo kaj dosti na sebi. Ampak to je vse zabava. Ženske se raznežijo, začnejo jokati, imajo kup težav, jaz to poslušam, kaj povem, vse so solzne. Taka čustva se razvijejo.

„„ Pa jih potolažite? Jih.

„„ Kako? Na svoj način. In potem te vabijo na svoje haciende po vsem svetu, kjer stanujejo. Dajo ti šifro za vstop v 'bajto', imaš savne, bazene, jacuzzije, samo povej, kdaj prideš, pravijo.

„„ Kdo recimo? Ne bom razlagal, ker bom drugače dobil kamen v glavo (smeh).

„„ Film Big river man se po eni strani osredotoča na razliko med vašimi dosežki in vašim slogom življenja, ki ga recimo zaznamuje cviček... Cviček je notri, seveda je. „„ Po drugi strani pa film zaznamuje okoljevarstvena tematika, predvsem onesnaženost rek. Kako vi gledate na težave z uničevanjem okolja? Bal sem se ostrih kritik. V filmu me opisujejo, kot da pijem. A pomemben kritik je napisal, da spijem dve 'flaši' vina, pa me vseeno niso nikoli videli pijanega. In to je čudno, pravi, vino pije kot vodo, očitno mu vino koristi. Torej nisem prikazan negativno… Tu pa govorijo, da sem pijanec, pa da ne spoštujem prometnih pravil. Res vozim prehitro, a nisem pijanec, ne delam nesreč, z ljudmi dobro sodelujem, ne obnašam se katastrofalno in na ekološkem področju znam svet animirati s tem, kar delam. Zaradi človeka, kot sem jaz, ki je dvignil 204 države sveta, večinoma preko BBCj-a in ameriških medijev, ljudje začnejo razmišljati o okolju. Film bo avgusta predvajan v Britaniji in Ameriki in bo k temu še pripomogel. št. 54, februar 2009


Najraje bi videl, da nikoli. Odnos Slovenije do mene je katastrofalen, odnos razmišljanja Slovenije do ekologije pa tudi. Čeprav imamo tisto Lučko Bogataj, ki posredno sodeluje z Al Gorom. Jaz sem bil tudi z njim letos skupaj in sva se pogovarjala o teh stvareh. On mene ceni, jaz pa njega. Slovenci še nimamo pravega odnosa, skušamo nekaj

Žena bi me skoraj usekala s kladivom po glavi! delati zaradi Bruslja, a dobro - politiki so politiki, mi smo pa resni ljudje. Film ni le zabava in plavanje.

„„ Preplavali ste veliko rek. Ste se kdaj lotili tudi domače Temenice (dolenjska ponikalnica z 28 kilometrskim površinskim tokom, op.p.)? Sem, večkrat. Že leta 1971. Celo eno nagrado sem dobil, ker niso verjeli, da sem sposoben stokrat preplavati 75 metrov gor in dol. Pa sem preplaval, a nisem nič dobil, vsi so zbežali, še preden sem nehal.

„„ Kako gledate na ekipo mladih dolenjskih filmarjev, ki je po vašem liku posnela več satiričnih filmov o Tinetu Streli? Fante sem spoznal tudi osebno. Moram reči, da so nadarjeni, da imajo smisel za obdelavo snovi. Ta film je v Sloveniji naletel na dobre odmeve. Če bi ga še malo obdelali, bi bil na Sundancu mogoče celo nagrajen. „„ Niste pa bili užaljeni zaradi šal na vaš račun? Nikoli. Naredili so pač parodijo.

„„ Pravite, da imate veliko občudovalcev. Vam kaj otežujejo življenje, vas ustavljajo, prosijo za avtograme? Posebej me ustavljajo ženske po svetu, v tujini. Ženske prihajajo iz vseh koncev sveta, da me vidijo, se srečajo z mano, tudi na Sundancu je bilo tako. Hočejo me videti, se z mano spoznati.

„„ Še kaj drugega? Povabijo me na večerjo, izberejo same vrhunske restavracije, nikoli ne pustijo, da bi jaz št. 54, februar 2009

častil. Če grem v Brazilijo, ne smem priti na cesto. Ženske me raztrgajo in se tepejo, s katero bom šel. Kjerkoli v Južni Ameriki, kjer so spremljali moj podvig, me na cesti poznajo, vpijejo za mano. Sedaj se je to začelo dogajati tudi drugje, prepoznavajo me v Franciji, Ameriki, Britaniji. Ampak si vseeno ne moreš privoščiti ga 'srat' z ženskami. Čeprav se valjajo na mojih kolenih. Nočem izgubljati ratin-

Če bi bil Hrvat, bi bil sedaj na vseh naslovnicah! gov v svetu, sem poročen, z eno žensko živim že trideset let, imam sina, hčerko. Z nobeno se ne spuščam v avanture. To je strogo pravilo, ki sem si ga vcepil v glavo. Z ženskami ga po Amazoniji ne bom 'sral', ker je drugače ne bom obdelal.

„„ Kaj pa po drugih rekah? To so dolga potovanja. Mene so masirale tri gole Kitajke, čisto gole, tudi jaz, in to smo se kopali skupaj po par ur, pa se nisem nobene dotaknil, čeprav so me prijemale vsepovsod. A to je zame zabava.

„„ V rekah ste gotovo srečali tudi kar nekaj nevarnih živali. So vas morda napadle piraje? Bilo je veliko ugrizov. „„ Kam pa? Povsod; po gležnjih, hrbtu, ti bom pokazal hrbet (ko se ozre po gostilni in gostih si premisli, op.p.). Ko je bilo konec plavanja smo ugotovili, da gredo zobje globoko in so tam ostali strupi in svinjarija. Od tega lahko dobiš gangreno, začelo se je gnojiti in še ko je bilo konec plavanja so me morali šivati.

„„ Ste v rekah srečevali tudi morske pse? Na Misisipiju je bilo celo krdelo psov. Obalni stražarji so mi vseskozi pošiljali podatke, kjer se nahajajo. Tudi najhujši psi na svetu, ki pa jih ne moreš videti, ker je blatna voda. Lahko da je bil, jaz ga nisem videl. Vidiš pa požrte delfine, ker ga zagrabi in pol požre, pol pa ga plava naprej. Midva se nisva srečala. Ven sem prišel živ, čeprav je bilo veliko govora ali bom preživel.

„„ V javnosti so se pojavili izračuni, po kateri bi glede na preplavano dolžino, povprečno hitrost plavanja in število plavalnih dni premagali tudi znanega plavalca Iana Thorpa. Ste jezni, ko ljudje to govorijo? Ne, mene to zabava. Kdor ne verjame, naj plača. Če mi kdo plača dva milijona evrov, grem še enkrat plavat Amazonko. In tisti, ki ne verjamejo, gredo lahko zraven in bodo

Biti v smetani sveta ni enostavno. gledali, kako plavam. Jaz ne plavam tako hitro kot profesionalni plavalci, ampak nisem tako počasen, kot mislijo. Nek profesionalni plavalec je rekel, da ne bi mogel plavati tako kot jaz, saj bi zmrznil in psihološko klonil. Jaz sem zdrav, krasno živim, športniki so pa sami invalidi. Ravno sedaj sva s Katancem sedela, noge ima vse 'pofavlane', zbuja se trikrat, štirikrat na noč. Težave ima s križem, zjutraj ne more vstati. In sem rekel je*** ti vse milijone, če si navaden 'kripelj'. Ni pomemben samo denar. Jaz ne bom nič nesel s sabo. Kaj mi bodo milijoni. Poglejte Nesteroviča, v Ameriki živ bog ne ve, kdo je Nesterovič, mene pa pozna tri četrt Amerike. Kje bo Nesterovič posnel film. Ima pa plačo.

„„ Vam ostaja še kakšen plavalni izziv? Imam tri stvari, ki bi jih plaval.

„„ Katere? Še nikomur nisem povedal. Zadeve niso tako enostavne. To je vse na dolgi rok. Moj film se bo kdo ve koliko let vrtel po svetu. Ne moreš snemati drugo čez drugo. Lahko se zgodi, da filma celo ne bo. Nek kritik je rekel, da je potrebno narediti 'remake'. To pomeni, da naj bi ta film posneli profesionalni hollywoodski igralci.

„„ Kdo bi vas lahko igral? Trenutno se o tem v Hollywoodu pogovarjajo zelo resno. Pogovarjali smo se, da če bi zbirali igralce, bi vzeli Toma Cruisa ali Russlla Crowa. Film bi stal vsaj 100 milijonov dolarjev, predvsem zaradi številnih statistov. Če pride tak projekt, moj film ne obstaja več in pojavi se nova zgodba.

Vaš mesečnik

25

intervju

„„ Kdaj ga bo moč videti v Sloveniji?


intervju

Če bi še enkrat delala kariero, bi verjetno mnogo stvari naredila drugače.

Živim Rebeka Dremelj:

Ko mi kdo preseda, grem na Balkan.

sanjsko življenje!

26

Vaš mesečnik


intervju

Rebeka Dremelj je Posavka, ki jo je leta 2001 na medijsko sceno izstrelil naziv miss Slovenije. Vse od tedaj jo spremljajo številni škandali, od slik zgoraj brez, ki so jih posneli paparazzi, očitkov, da je samo še ena misica, ki bi bila rada tudi pevka, do nesporazumov z ostalimi zvezdniki. A tudi njeni največji nasprotniki ji priznavajo, da se punca 'znajde'. Izpeljala je resničnosti šov Rebeka brez strehe nad glavo (lahko ste ga gledali tudi na Televiziji Vaš kanal), v katerem si je v dobrega pol leta zgradila hišo, vmes je zmagala na EMI in nas zastopala v Beogradu, kjer je napletla vezi za preboj na balkanski trg. Ima tudi svojo linijo spodnjega perila, za nameček pa je sedaj izdala še album Nepremagljiva. Trenutno osvaja z duetom Strup, ki ga je posnela z Natalijo Verboten, s kaatero sta bili sprti skoraj štiri leta. Tjaša Pureber osebni arhiv Rebeke Dremelj

„„ Kako ocenjujete zmagovalno pesem letošnjega izbora EME, ki je nasledila vašo skladbo Vrag naj vzame? Všeč mi je. Že takoj, ko sem slišala pesem, se mi je zdela nekaj posebnega. Sicer sem imela še tri druge favorite, ampak osebno mi izbira ni slaba.

„„ Je pesem Nepremagljiva hvalnica ženskemu pogumu? Nepremagljiva je predvsem hvalnica meni in posmeh vsem tistim, ki se že leta trudijo, da me uničijo...

„„ Kdo so ti ljudje, ki jih večkrat omenjate? Mediji, sosedi, nevoščljivi glasbeni kolegi? Za takšne ljudi se večinoma nikoli ne izve, kdo so, ker vse to delajo zelo previdno. Močno dvomim, da so to sosedje, tudi mediji bolj malo. Na nevoščljive kolege in predvsem ljudi, ki živijo v okvirčkih, pa ne bi mogla staviti.

„„ Trenutno je aktualen vaš duet z Natalijo Verboten. Nekateri že govorijo o dveh fatalkah na kupu. Kako odgovarjate na te oznake? O hvala, hvala (smeh). Niti sebe niti Natalije ne gledam s temi očmi. Sva popolnoma preprosti osebi, ki sta se pač odločili za duet. In mislim, da nama je kar uspel. „„ Se z Natalijo dobro razumete ali je bilo pri snemanju videospota med vama kaj težav? Nikoli. Od prvega dne, ko sva zgladili spore,

se razumeva odlično. Obe sva pač taki osebi, da poveva, če nama kaj ne paše, zato tudi vse morebitne nevšečnosti, ki bi lahko nastale, takoj razrešiva.

„„ Kako se počutite v hiši? Obžalujete,

„„ Zadnje čase veliko slišimo o vaših potovanjih na Balkan. Kakšna je vaša strategija preboja? Delaj, delaj, delaj...nimam nobene posebne strategije. Ko me povabijo, pač grem. In to je to.

da ste se med njeno gradnjo pred celotno Slovenijo razgalili v resničnostnem šovu? Niti malo. To je bila najpametnejša poteza v mojem življenju. Določene ljudi sem spregledala, ki jih prej morda ne bi nikoli, prišla sem do kakega dobrega popusta, ki ga drugače ne bi nikoli dobila, bila sem prisiljena hišo dokončati v sedmih mesecih, kar jo drugače ne bi nikoli. Pa še zares zelo uživava v njej. Odlično je.

„„ Snemate tudi ploščo, prilagojeno za

„„ Ste že presegli stigmatizacijo 'misice ki

trge nekdanje Jugoslavije. Kaj boste spremenili glede na glasbo, ki jo ponujate v Sloveniji? Sama ne bom spremenila ničesar. Spremenili bodo avtorji. Skladbe za jug bodo popolnoma druge in predvsem drugačne od teh, po

poje'? Se ljudje ob vašem imenu najprej spomnijo glasbe ali naziva Miss Slovenije? Tisti, ki živijo v okvirčkih, zagotovo pomislijo na miss, tisti, ki pa so že zdavnaj razčistili sami s sabo, pa zagotovo na glasbo, ker drugače pač ne more biti. Miss sem bila le eno, pevka pa sem že osem let.

Vsi vemo, da Srbi delajo dobre komade! katerih me bralci poznajo. Tam doli se nam obeta bolj umirjena Rebeka...

„„ Kaj bolj 'vžge' na Balkanu? Razgaljena dekleta ali dobra glasba? O razgaljenih dekletih ne bi razglabljala, ker se nanje ne oziram preveč. Mislim pa, da to, da Srbi delajo dobre komade, vemo vsi. In mene dol vleče le to. Dobra glasba in dobri ljudje.

„„ Vam gre medijska pozornost na živce? Mislite, da ste potegnili pravo mejo ali ste medijem pustili preblizu vaše intime? Mislim, da ne. Mislim, da trenutno živim prav takšno življenje, o katerem sem vedno sanjala. V Sloveniji sem naredila veliko; ko mi kdo začne malo presedati, grem na Balkan; ko si želim zasebnosti, se zaprem v hišo in ne dam nikomur blizu. Zares sem zadovoljna. Čeprav... če bi še enkrat delala isto kariero, bi verjetno mnogo stvari naredila drugače. A vseeno… Iz vsake stvari se pač nekaj naučiš.

„„ Včasih ljudje pravijo, da ste ženska, ki se 'znajde'. Bi se strinjali s to oznako? Jo dojemate kot nekaj pozitivnega ali negativnega? Pri znajti se, pa res ne morem najti negativne oznake. Jaaaaa, znajdem se. Hvala bogu. Če se ne bom sama potrudila zase, kdo se pa bo? Vaš mesečnik

27


naj izbor

Izbrali ste. Vaše favorite za prestižne »ekrane popularnosti«. In ponovno ste na potezi vi. Tokrat izbirate zmagovalce. Voditeljski obraz, ki se vam je najbolj vtisnil v spomin, TV oddaja, ki vas je najbolj prepričala, dogodek, ki je prevladal. Vaš izbor.

Nominirane »Naj oddaje«: • • • • •

Novice, Brez panike, Maja in čarobna skrinja, V Tomovi dnevni sobi, Turizem in mi

Nominirani »Naj dogodek« • • • • • 28

Vaš mesečnik

Sprejem olimpionika Primoža Kozmusa, Rock Otočec, Vinska Vigred v Metliki Zbirka Arheološka podoba Dolenjske Odsek avtoceste Kronovo - Lešnica št. 54, februar 2009


naj izbor

Nominirani »Naj voditelji«:

Med prispelimi glasovnicami bomo izžrebali več privlačnih nagrad. Podrobnosti na www.vaskanal.com

Televizije VAŠ KANAL 2008

NAGRADE

Petra Rep Bunetič

NAJ IZBOR

Tjaša Pureber

Silvester Polak

Klavdija Kerin

Slobodan Jovič

G l a sovnic a Naj voditelj je:

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Naj oddaja je: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Naj dogodek je: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ime in priimek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Naslov:

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Televizija Vaš kanal, za Vaš mesečnik, Podbevškova 12, 8000 Novo mesto do 30. marca 2009 št. 54, februar 2009


Valentinovo.

Vsak dan ali le enkrat na leto? Tjaša Pureber, Mojca Kren Mia Brunej, arhiv VK

14. februarja praznujemo valentinovo, praznik zaljubljencev. Ta dan je med drugim priljubljena izmenjava valentinčkov - ljubezenskih pisemc v obliki srca ali krilatega Kupida. Kaj menijo o tem prazniku, smo povprašali nekatere znane Slovence. Ampak glede na to, da je ta navada prišla v Slovenijo, si pač vzameš nekaj časa in preživiš popoldne, večer, noč v ljubezenskem počutju.

NUŠA DERENDA, pevka Za valentinovo sem zvedela šele v srednji šoli, pred tem to ni bila tradicija. Z možem ga nikoli posebej ne proslavljava. Nekaj časa sem še imela voljo in sem kupovala mala darilca in presenečenja za moža, sedaj pa kakor se spomnim. Ponavadi imam na ta dan kakšen nastop, tudi letos, ko bom pela kar na dveh koncih. Naslednji dan gremo smučat, tako da bom morala še pakirati in res ne bom imela veliko časa za razmišljanje o tem.

FRENK NOVA, pevec Za valentinovo bom igral, tako da ga bom praznoval dva dni kasneje. Ta dan je precej podobno kot na božič: trgovine so okrašene, na zunaj vse diha drugače. Sicer poskušam valentinovo živeti čim pogosteje. To je le nek datum, in mi pomeni skoraj enako kot katerikoli drugi.

30

Vaš mesečnik

ROK KOSMAČ, pevec Valentinovo je pri meni vsakič delovno, tako da ga z mojo najdražjo praznujeva s kakšnim dnevom zamika. Potem si privoščiva kakšno večerjo, nič posebnega, saj stavim na malenkosti.

ANDRAŽ HRIBAR, pevec Moj vsakdanjik je tako vezan na neka res iskrena čustva do moje ženske, da mi en sam dan ne pomeni zelo veliko. Ponavadi popijeva kozarec vina in se imava fino. JASNA KULJAJ, televizijska voditeljica Valentinovo je komercialni praznik, ki je prišel iz Amerike samo zato, da bi več zapravljali. Nanj ne dam ve-

liko in podobno kot letošnje silvestrovo ga bom preživela delovno. Povabili so me na Ptuj, saj takrat začnejo s pustom. Boljše delovno, kot pa da doma sedim in čakam, če mi bo dragi kaj prinesel.

ALAN VITEZIČ, Društvo mrtvih pesnikov Res, da je malo klišejsko, a vsi v bendu imamo svoje žene, punce, ljubice in gotovo jim bo vsak dal kakšno presenečenje, tudi v obliki kakšnega sentiša.

valentinovo. Trenutno sem svobodnega duha in imam lahko ta praznik kadarkoli, če pa kakšno simpatično 'ujagam', pa je valentinovo tudi vsak dan.

HELENA BLAGNE, pevka Osebno mi ne pomeni dosti. Ponavadi od sina dobiva kakšno darilce, drugače pa je treba vsak dan živeti pravo, polno življenje, kolikor se le da. Letos na valentinovo nastopam, saj imam napovedan koncert.

ANITA HRASTAR Nikoli ga nisem praznovala. Se pa letos s fantom dogovarjava, da bi si ta dan naredila poseben. Sicer mi praznik ne pomeni nič. Če imaš nekoga rad, naj bo valentinovo vsak dan, da mu vsak dan pokažeš ljubezen. Drobnih pozornosti si vedno vesel.

UROŠ RAVBAR Valentinovo je zelo lep praznik. Želel pa bi si, da bi ga praznovali tudi druge dni v letu, ne le 14. februarja, predvsem v smislu izkazovanja ljubezni, ne dajanja daril. Nisem za to, da se ta dan odkupiš za vse dni v letu. Praznovanja posebej ne načrtujem, ponavadi se zadnji hip odločimo, kaj bomo počeli.

MIRO TOMŠIČ, Dom za sanje Ko slišim besedo valentinovo, pomislim na komercialno stvar, ki je sicer lepa, ampak še lepše je, če ljubezen izkazujemo vse leto, ne le ta dan. Velikokrat se zdi, da je namenjen le praznovanju zaljubljencev, bi pa bilo lepo, če bi bil namenjen vsem, ki se imajo radi.

MARIJAN NOVINA, pevec Zame je lahko vsak dan št. 54, februar 2009


PREDSTAVITEV KNJIGE

PRIPOVED O HRANI Helena Mrzlikar

Knjiga z naslovom PRIPOVED O HRANI avtorice Helene Mrzlikar vodi bralca k spoznavanju ustrezne vsakodnevne hrane, ki naj bi jo zaužili. Bralcu odkriva in ga pouči o majhnih, očem nevidnih hranilnih snoveh, od katerih je naše telo odvisno od rojstva do pozne starosti. Hrana je edini vir energije in je osnova za nemoteno delovanje telesa. Knjiga ni opremljena z recepti za pripravo jedi; navedeni primeri bralca seznanijo z živili, ki vsebujejo prevladujoče hranilne snovi in so sestavni del neke jedi.

Avtorica želi bralcu svetovati pravo izbiro živil za pripravo posameznih dnevnih obrokov. S spoznavanjem lastnosti hranilnih snovi in živil si lahko osvežimo lastno vedenje o zdravem načinu prehranjevanja in, če želimo, spremenimo prehranjevalne navade, s čimer dosežemo boljše počutje. Nasveti za zdravo prehranjevanje so plod dolgotrajnega dela in osebnih izkušenj na področju zdrave in dietne prehrane.

promocijsko besedilo

Knjiga Pripoved o hrani ima močno sporočilno vrednost, saj nas opozarja, da je za vzdrževanje zdravja pomemben način pridelave, vzreje ter predelave hrane, ki jo zaužijemo. Stremeti bi morali, da bi bila priprava hrane čim bolj naravna in zdrava. Prehranjevanje ni več stvar instinkta, temveč razuma. Skrb za naše zdravje se začne z uravnoteženo polnovredno prehrano, ki oskrbuje telo z vsemi življenjsko pomembnimi hranilnimi snovmi in antioksidanti, ki nas varujejo pred obolenji, značilnimi za današnji čas. Ne prezrimo dejstva, da naše telo lahko pri polnem želodcu tudi strada, saj ni pomembna le količina, ampak predvsem kakovost in okolje, v katerem hrano pridelamo, predelamo in zaužijemo. Prisluhnimo zgodbi, ki nam jo šepeta narava in vstopimo skozi na stežaj odprta vrata v srečnejše, bolj zdravo življenje! Knjiga Pripoved o hrani je izdana v omejeni nakladi, več informacij o nakupu dobite osebno pri avtorici knjige Heleni Mrzlikar, ki jo lahko pokličete na telefonsko številko: 040-371 506!

št. 54, februar 2009

Vaš mesečnik

31


 ŠETINC d.o.o., Brezina 15a, 8250 Brežice  07/49 61 068  041 631 431  torek - petek: 9 do 20h, sobota: 8 -14h nedelja, ponedeljek, prazniki: zaprto  www.setinc.si  info@setinc.si Alternativna medicina, šamanske tehnike, IFA, radiestezija, masaže, kozmetika, solarij, savna, pedikura

 07/34 82 120 - dosegljivi 24 ur!  tel: 07/34 99 014 (Mokronog)  vsak delovni dan: od 7. - 8.30 h torek in četrtek tudi od 16. - 18. h sobota od 9.- 11. h Nudimo: zdravljenje domačih živali v ambulanti, na domu (teren), lekarniška dejavnost

Poleg frizerskih storitev nudimo ličenje ter podaljševanje nohtov!

MATURANTJE! V februarju in marcu 10% popust!

KONTROLA VIDA BREZPLAČNA OB NAKUPU DIPOTRIJSKIH OČAL

Ljubljanska cesta 5, 8000 Novo mesto, TEL.: 07 33 23 119 32

Vaš mesečnik

Nudimo vam pestro izbiro malic, nedeljskih kosil in jedi po naročilu. Sprejemamo tudi naročila za potice.

 07/30 50 153  041 649 872  darja.predovic@gmail.com Nudimo: velika izbira materialov za zavese, brezplačno svetovanje in izmera na vašem domu, razstavni salon, šivalnica zaves ob cesti NM–Metlika. Pokličite nas!

ste zamudili novice.indd 1

ugodni plačilni pogoji: gotovinski popusti, krediti (1-3 leta), trajniki nlb

Renata Blatnik s.p., Novi trg 10, 8000 Novo mesto tel: 07/33 22 777, gsm: 041/619 994

 07 81 84 123  031 652 429

 šivanje zaves, Darja Predovič s.p., Bereča vas 15 a, 8331 Suhor

ABSOLUTNA NEGA - ABSOLUTNA MODA - ABSOLUTNO MI!

friz e r s k i s tudio

 Prehrana pri Marjani, Gostišče Barbara Marija Rejc s.p., Krmelj 51

15.11.2007 10:40:01

PROIZVODNJA KERAMIČNIH d.o.o.mesto Proizvodnja keramičnih pečnic PEČNIC, d.o.o. Novo 1

4

7

2

3

5

6

8

9

Proizvajamo, svetujemo, projektiramo in montiramo vse vrste lončenih peči in kaminov, gotovih prenosnih peči, štedilnikov, pizza peči, toplozračnih peči in kaminov, krušnih peči, popravilo in vzdrževanje peči

Podbevškova 18, Novo mesto, Tel.: NC: 07/393 57 50, Prodaja: 07/393 57 60, www.peci-keramika.si El. pošta: peci-keramika@siol.net

Pooblaščeni prodajalec in montažer kaminov in kurišč za Slovenijo

alternativna medicina

www.mobil-plac.com

 VETERINARSKA POSTAJA TREBNJE d.o.o., Pekel 8

gostinska ponudba

www.halo-alo.com

Nudimo: prevoze ter izdelovanje kakovostnih in trajnih betonskih barvnih stešnikov. Sterho varujejo pred močnimi sunki vetra, toče, nalivi.Stešniki so izdelani iz materialov, ki so prijazni okolju in so lepega videza, saj so prevlečni z dodatno akrilno barvo

šivanje zaves

 07/38 43 220 041 639 181

veterinarska postaja

kam? za hišo in dom

 cementninarstvo in prevozi novak, Radovlja 35, Šmarješke Toplice

št. 54, februar 2009


{ d z { M MMS, d.o.o., Dolenjska cesta 242 C, Ljubljana | Kombinirana poraba goriva 4,3 do 5,9 l/100 km, uradna emisija CO2 114 do 140 g/km.

ka s un h Vr

o. k ijs r se

2

a m r fo

Adijo polog!

Ob nakupu Mazde 2 na leasing je vaš polog Že plaČan. FinanËni leasing; PredraËunska vrednost predmeta leasinga: 10.370,00 EUR; *Polog z DDV: 10% ali 1.037,00 EUR; stroški sklenitve: 1,5% ali 155,55 EUR od maloprodajne cene; število obrokov: 60 - meseËno plaËevanje. V Skladu z zakonom o potrošniških kreditih znaša EOM 8,1828%. Navedena EOM je izraËunana na podlagi zneska in trajanja kredita, stroškov odobritve in upravljanja pogodbe, zavarovanja terjatev in obrestne mere, ki velja na dan 24. december 2008. EOM ne vsebuje morebitnih stroškov predfinanciranja in delnega obroka, stroškov zavarovanja in registracije ter stroškov, ki nastanejo z neizpolnjevanjem pogodbe. EOM se lahko spremeni, Ëe se spremeni višina kredita oz. obroka, trajanje kredita, obrestni indeks oz. Ëe se spremenijo roki plaËila. V skladu z veljavno zakonodajo ponudba velja za finanËni leasing. *Polog z DDV je 10% od predraËunske vrednosti vozila in ga plaËa MMS d.o.o., Dolenjska cesta 242/c, Ljubljana.

www.skb.si / SKB TEL (01) 471 55 55

! Akcija Fiksna obrestna mera tudi do 8 let.

Ker življenje lahko preseneti.

KUŠLJAN d.o.o. že več kot 25 let

Na gmajno 5 8310 Šentjernej

POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJA

Gotovinski kredit. Pridite, skupaj bomo poiskali najboljšo rešitev za vas!

Informacije: 051 635 691 - 07/30 81 054

www.karcher-kusljan.si Vaš mesečnik

33


Gradac 115, Bela krajina MONMETAL Oštir Johannes s.p., Brezina 28, 8250 Brežice tel/fax: 07 496 42 75, gsm: 041 636 585 e-mail: monmetal@siol.net Pridružite se našim zadovoljnim strankam.

Tel.: 07/36 99 200 www.gratex.si Šivamo v lastni proizvodnji:

»»maturantske obleke »»obleke za birme (ženske)

voda • plin • ogrevanje • vse vrste toplotnih črpalk • sončni kolektorji • talno, zidno, stropno hlajenje in gretje

»» obleke za poroke in ostale svečanosti »» jakne, kostime (hlače, krila, bluze) ...

Vse inštalacije izdelamo na ključ.

Odprto: pon. - pet. od 9. do 19.ure, sobota od 9. do 12. ure

Novi trg 10 (1. nadstropje) Novo mesto Tel.: 07/33 79 435

Okulistični pregledi za očala in kontaktne leče

izdelava očal v enem dnevu! Adecco H.R. d.o.o. PE Novo mesto Kandijska 51 8000 Novo mesto

www.adecco.si

Trenutna prosta delovna mesta: VINOGRADNIK/VINAR (M/Ž) (Krško) AVTOMEHANIK (M/Ž) (okolica Novega mesta) AVTOLIČAR (M/Ž) (okolica Novega mesta) DELAVCI V GRADBENIŠTVU (M/Ž) (terensko delo) PROIZVODNI DELAVEC (M/Ž) (Trebnje) TEHNIČNI PREGLEDNIK VOZIL (M/Ž) (Krško)

MEHANIK – DIAGNOSTIK (M/Ž) (Krško) ELEKTROTEHNIK (M/Ž) INŽENIR STROJNIŠTVA ALI ELEKTROTEHNIKE (M/Ž) (Posavje in Dolenjska) SVETOVALEC STORITEV V SERVISU VOZIL, VODJA SERVISA VOZIL (M/Ž) (okolica Novega mesta) KONSTRUKTER/PROJEKTANT/ TEHNOLOG (M/Ž) (inženir strojništva)

GSM: 041 645444 Z nami je iskanje službe lažje in hitreje. 34

Vaš mesečnik

Do konca februarja

DAJA VSTOPNIC DPRO za k opa PRE nj

*

ZIMSKE MINI POČITNICE V AQUAPARK HOTELU ŽUSTERNA*** 4 polpenzioni - 5 dni kopanja

*

*

ALNI RIV IERI v letu

200

9.

*

VROČA PONUDBA V AQUAPARK HOTELU ŽUSTERNA***

176 €

(v sobi z odraslo osebo)

TERM

2 polpenziona - 3 dni kopanja

/osebo v dvoposteljni sobi 1. otrok do 12. leta BREZPLAČNO

že od

e na

*

že od

84 €/

osebo v dvoposteljni sobi,

pri bivanju do 08.04.2009.

*

št. 54, februar 2009


6 o j o { sv de

. t po

it z r {va

M MMS, d.o.o., Dolenjska cesta 242 C, Ljubljana | Uradna poraba goriva 5,6 do 8,1 l/100km, uradna emisija CO2 147 do 192 g/km.

t us

Adijo polog!

Ob nakupu Mazde 6 na leasing je vaš polog Že plaČan. FinanËni leasing; PredraËunska vrednost predmeta leasinga: 21.490,00 EUR; *Polog z DDV: 10% ali 2.149,00 EUR; stroški sklenitve: 1,5% ali 322,35 EUR od maloprodajne cene; število obrokov: 60 - meseËno plaËevanje. V Skladu z zakonom o potrošniških kreditih znaša EOM 8,1835%. Navedena EOM je izraËunana na podlagi zneska in trajanja kredita, stroškov odobritve in upravljanja pogodbe, zavarovanja terjatev in obrestne mere, ki velja na dan 24. december 2008. EOM ne vsebuje morebitnih stroškov predfinanciranja in delnega obroka, stroškov zavarovanja in registracije ter stroškov, ki nastanejo z neizpolnjevanjem pogodbe. EOM se lahko spremeni, Ëe se spremeni višina kredita oz. obroka, trajanje kredita, obrestni indeks oz. Ëe se spremenijo roki plaËila. V skladu z veljavno zakonodajo ponudba velja za finanËni leasing. *Polog z DDV je 10% od predraËunske vrednosti vozila in ga plaËa MMS d.o.o., Dolenjska cesta 242/c, Ljubljana.

FAMILY FROST d.o.o. za novo PE v TREBNJEM vabi več

TERENSKIH PRODAJALCEV z dostavnim vozilom. Kandidati s področja Trebnjega in okolice ter osrednje Dolenjske, ki ste prodajno umerjeni in radi vozite, pokličite. Jamčimo temeljito uvajanje in pestro delo. Informacije: tel. 031 /373-500 ali 01 500 45 59.

št. 54, februar 2009

Vaš mesečnik

35


PE DOM ZAVES 1 Pod Trško Goro 83, 8000 Novo mesto telefon: 07/30 20 188 MERCATOR center

™™ NOVO - odeje in pregrinjala Škofja Loka

Posteljnina vseh dimenzij, prišite odeje in blazine ter brisače od 10-50% popust

™™ Ugodne cene blaga za zavese

Odeje 140x200 in 220x240 do 50% popust

™™ brezplAčno šivanje zaves

Delovni čas: od 9. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure

»» 5 let garancije na peči »» možna kurjava z lesenimi peleti »» Avtomatsko doziranje »» bojlerji iz nerjaveče pločevine peč na trda goriva

peč za pelete

peč na olje in plin

bojlerji

e-pošta: janez_vrecek@t-2.net www.vrecek-peci.com

Zg. Brnik 143, 4207 Cerklje tel.: 04/252 66 50 fax: 04/252 66 55 gsm: 041/734 018

Zaupajte vodenje poslovnih knjig računovodskemu podjetju

Z dolgoletno prakso na tem področju, Vam nudimo hitro, kvalitetno in ugodno storitev! Mapras, Marjetka Poljakovič s.p., Glavni trg 14, Novo mesto Tel.: 07/33 79 948, Gsm: 041/794-674

naročila po telefonu:

07/33 77 444

Ljubljanska cesta 26, 07/33 77 444 in Glavni trg 14, 07/33 22 451, Novo mesto 36

Vaš mesečnik

št. 54, februar 2009


za s.p. in d.o.o. KONTO, tel.: 07/373 10 40 gsm: 041/726 602

info@parket-ravbar.com www.parket-ravbar.com

Kamnoseštvo Plut

Otovec 15, 8340 Črnomelj

Jožica Piškur s.p., Rakovnik 29, Šetrupert Tel.: 07 3434 710 GSM: 041 451 897

Izdelava in montaža: -

Tel./fax: 07/ 30 56 380 GSM: 040 517 517 GSM: 040 507 507 lokacija: Industrijska cona Kanižarica

profesionalna storitev!

Ravbar Matej s.p., K Roku 36, 8000 Novo mesto

• vodenje glavne knjige s saldakonti in enostavno knjigovodstvo • obračun osebnih dohodkov • obračun DDV-ja • izpisi virmanov • statistična poročila • vodenje osnovnih sredstev in drobnega inventarja • izdelava vseh obračunov in letnega poročila o poslovanju • izdelava investicijskega programa in poslovnih načrtov

ž e 1 4 l e t z va m i

Računovodstvo, knjigovodstvo, finančne storitve

polic stopnic tlakov stebrov nagrobnikov nagrobnih napisov

POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE

OKLEŠEN (07) 33 70 200 -

NON STOP

parketarstvo - suha montaža (predelne stene)

Nudimo vam vse storitve na enem mestu. Trudimo se biti najboljši ter najugodnejši.

trgovina

sobe

Oklešen d.o.o., K Roku 26, Novo mesto

Šmarješka c. 2, 8000 Novo mesto

Dolgoletna tradicija.

ROLES

d.o.o.

PONUDBA: izdelovanje lesenih ostrešij • lesene brunarice • nadstreški • prekrivanje streh s kritinami Bramac, Creaton, Tondach, Salonit, Tegola... ZASTOPANJE IN PRODAJA »VELUX« STREŠNIH OKEN

AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI

delovni čas: pon. - pet. od 7.00 - 19.00 ure sob. od 7.00 - 11.00 ure Tel.: 07/393 4 740, Tel.: 07/393 4 751 www.veterina-nm.si izven delovnega časa e-mail:vetnm@siol.net pokličite 112

VETERINARSKA LEKARNA

Dol. Sušice 17, 8350 Dolenjske Toplice, tel.: (07) 39 37 530 f a k s : (07) 39 37 531 ® e-pošta: roles.doo@siol.net

F

knauf - rigips

Helena Štravs s.p., Podturn 26, 8350 Dolenjske Toplice tel./faks: 07/30 66 880, 30 66 881, gsm: 041 795 808, 041 678 036

delovni čas: pon. sreda: od 7.00 - 18.00 ure tor., čet., pet.: od 7.00 - 15.00 ure sobota: od 7.00 - 11.00 ure

Kotori d.o.o., Bršljin 6, 8000 Novo mesto Tel.: 07/33 26 359 e-mail: kotoridoo@volja.net www.kotori.eu št. 54, februar 2009

Splošno gradbeništvo • Avtobusni prevozi Vaš mesečnik

37


Salon lepotnih ritualov

VelaSmooth in IPL z Elos tehnologijo

NOVO na Dolenjskem!!! ™™ ODPRAVLJANJE CELULITA (z aparatom VELASMOOTH) ™™ TRAJNO ODSTRANJEVANJE DLAK ™™ ZMAJŠEVANJE GUB IN UČVRSTITEV KOŽE ™™ POMLAJEVANJE (OBNOVA) KOŽE ™™ ODPRAVLJANJE ŽILNIH NEPRAVILNOSTI ™™ ODPRAVLJANJE PIGMENTNIH NEPRAVILNOSTI ™™ ZDRAVLJENJE AKEN ™™ AQUA DETOX

DARIL NI BONI

ijo emelj e t i k p Posto bi lasersk ora na up ologije! tehn

Salon lepotnih ritualov, Obrtniška 33, 8210 Trebnje, tel: 051 63 68 69, www.salon.lepotnih.ritualov.si Možnost plačila s plačilnimi karticami

38

Vaš mesečnik

št. 54, februar 2009


ovratnicE proti lajanju

12,7 mm / 15,1 g

9 mm / 5,1 g

6,35 mm / 3,4 g

T 04 23 41 720, 040 831 441 www.vrecek-agro.si

- daljinski upravljalec - navidezna ograja

1000 f/s - 250 bar

Vreček agro d.o.o., M. Vadnova 22, 4000 Kranj

Kombinirane peči za centralno ogrevanje na trda goriva in olje

• zelo visok izkoristek • majhne dimenzije • 30 letna tradicija • izdelava po naročilu • prodaja kombiniranih bojlerjev • možnost ogrevanja na lesne sekance (biomaso)

T 04 23 41 740, 040 831 441, www.vrecek-agro.si

krovstvo.kleparstvo@email.si

www.krovec-hocevar.si

Marko Fortuna s.p., Bršljin 41, 8000 Novo mesto gostilna.cefidelj@siol.net Tel.: 07/33-22-642, Gsm: 040/225-135 Delovni čas: ponedeljek - petek od 6. - 22. ure, sobota od 7. - 22. ure, nedelja od 11. - 21. ure, ob praznikih zaprto

št. 54, februar 2009

Vaš mesečnik

39


SALON ZAVES IN NOTRANJE DEKORACIJE KAAAP d.o.o. Foersterjeva 11,

Tel.: 07/33 75 427

1o% popust na vse zavese

(bivša Novoteksova menza)

www.kaaap.si Delovni čas:

•od pon. do pet. od 8. do 19 •sobota od 8. do 12. ure

•zavese velana •dekoracije •karnise (odrežemo po meri) •okrasni trakovi •čipke •roloji •paneli •prti •blazine •pregrinjala •posteljnina • DARILNI BONI!

svetovanje

izmera

šivanje

Tudi na sejmu DOM 3. - 8.3.09

montaža

p ra v a n h i n l ogreva a r i b n t a že z i o a m k t i l s e o V M ož n

Fotografija vozila je simbolična.

Ob nakupu Škode Fabie Happy

DOŽIVITE RAJ! 8.888 € www.rajskaponudba.si

Porsche Slovenija, d.o.o., Bravničarjeva 5, 1000 Ljubljana. Povprečna poraba goriva in emisija CO2: 5,9 l/100 km, 140 g/km.

SIMPLY CLEVER

SUZUKI IGNIS 4WD

ŽE ZA 12.290€

Obrtniška ulica 33, Trebnje 07/34 60 700, www.panjan.si 40

Vaš mesečnik

št. 54, februar 2009


nagradna križanka v sodelovanju z najboljšimi fleksi.com

fasadni sistemi

Pokličite: 070 748 748

Velika nagradna igra za nove naročnike fasad

Izredna priložnost! Uredimo vam možnost nepovratnih sredstev do 25% vrednosti investicije (velja ob celoviti prenove hiše - izolacije sten, strehe, okna)

naročila do 28. februarja Nagrada: 50 m2 vgrajene fasade

Izvajamo še:

Za vas izdelamo najlepšo fasado že od 24,7 EUR/m2

• strojni ometi • strojni tlaki • izdelava škatel napušča

Cena vključuje: Fasadni sistem z ETA certifikatom weber.therm family + delo, postavitev gradbenega odra, dostavo materiala na objekt, barvno študijo objekta.

Vsa dela izvajamo po celi Sloveniji, možnost več vrst plačil

št. 54, februar 2009

Pravilno rešeno geslo decembrske križanke je VRTNARSTVO PAPEŽ. Srečni izžrebanci so: 1. Mojca Pavlovič Jakofčič, 8332 Gradac 2. Ludvik Markovič, 8350 Dolenjske Toplice 3. Darinka Berginc, 8310 Šentjernej Za nagrado nagrajenci oglasijo na Televiziji Novo mesto d.o.o., Podbevškova 12, z dopisom, ki ga dobijo po pošti. Sponzor nagradne križanke v mesecu februarju je: Trgovina CEFIZELJ, Tomaž Lupšina s.p., Stari trg 32 b, 8210 Trebnje Dopisnice z geslom nam pošljite do 27. januarja na naslov: Televizija Vaš kanal, za Vaš Mesečnik, Podbevškova 12, 8000 Novo mesto.

Vaš mesečnik

41


vaš kanal

Nina Čuk, tajnica in komercialistka

Prvi koraki proti diplomi Za Nino je bil prelomen oktober 2005. Takrat je namreč začela, kot pravi sama, spoznavati ta kompleksen, a zanimiv medij. »Kot kaže, sem se izkazala, saj so me v redno razmerje sprejeli v roku enega leta.« Svoje delo opisuje z besedami: »Saj veš, tajnica je deklica za vse. Od dela s papirji, postrežbe, urejanja in usklajevanja za direktorico ter ostale sodelavce, pošiljam pa tudi marketinške ponudbe. Po potrebi naličim tudi goste in voditelje.« Pisarno si deli z Anito, poslovno sekretarko, ki smo jo podrobneje predstavili v prejšnji številki Mesečnika. »Z Anito sva se ujeli takoj na začetku. Nekako sva na isti valovni dolžini. Od smeha do solz, če na kratko opišem, vsega je. Ko se dela, se dela, ko pa je čas za zabavo, se zabavamo. Da bi nama bilo dolgčas? Niti slučajno. Dela je več kot dovolj.« Sicer pa se je Nina oktobra lotila študija za poslovno sekretarko. »Že lani je v meni dozorela misel in

dokončna odločitev – nekaj bo potrebno spremeniti! Februarja sem bila na informativnem dnevu, oktobra pa sem bila že med prvimi bruckami vpisana v 1. letnik Višje strokovne šole,« pravi Nina, ki odločitve ne obžaluje. »Konec januarja sem opravila dva izpita od treh in sedaj pridno korakam proti naslednjemu. Ker si študij plačam sama, je velika verjetnost, da ne bom popustila in bom naredila, kar je potrebno, da dokončam šesto stopnjo in diplomiram,« je samozavestna Nina. Predavanja ima dvakrat tedensko po službi. »A se preživi, kajti smo pravi razred! Omeniti moram našo »mamo« - najstarejšo v razredu, ki med edinim odmorom, ki ga imamo, poskrbi za nas. Prinese nam kuhano kavo, mi pa prinesemo piškotke in »Auf bix Tirol« sprostitev je tu,« nadaljuje Nina. In kako izkoristi proste trenutke? »Prosti čas – kaj je že to? Nimam ga veliko, a ko ga najdem, ga večinoma preživim s fantom, s katerim si urejava dom, rada pa tudi berem.« M.M.

Iztok Fink, montažer na TV Vaš kanal

»Ko smo se selili, je bilo z „„ Koliko časa si že zaposlen na televiziji in kaj predstavlja glavnino tvojega dela? Zaposlen sem, mislim da, od leta 1995. V začetku je bila glavnina mojega dela montaža. S kasneje pridobljenimi izkušnjami pa se je obzorje mojega dela razširilo. Delam v bistvu vse, razen snemanja. Se pravi, da sem montažer, video mešalec, audio mešalec, vodja snemanja, tehnični vodja, hišnik, serviser ... „„ Katere oddaje sodijo po tvoje okrilje? Trenutno se je obseg oddaj, ki jih montiram zmanjšal (hvala bogu, ker sem se že počasi nažrl montaže), tako da zaenkrat montiram naslednje oddaje: Maja in čarobna skrinja, Novice, kulturo, šport, razne prispevke, predstavitvene filme ...

„„ Sodeluješ tudi pri snemanju oddaj v živo. Kateri dogodek, ki je bil

najbolj razburljiv, ti je recimo ostal v spominu? Ja, težko bi izpostavi enega, saj je vsak dogodek v živo zelo stresen in vsak po svoje unikaten. Pri oddajah v živo ni poti nazaj, ni tako imenovanega računalniškega ukaza "undo", zato je kar precej obremenjujoče, saj se lahko zgodi marsikaj nepredvidenega: od izpada elektrike, izpuljenega kabla do čisto normalnih strahov, kot so recimo odpoved tehnike, trema voditelja, nehoteni premiki kamere in podobno. Vsekakor pa mi je ostala v spominu selitev iz prejšnjih prostorov v zdajšnje, ki je bila kar velik tehnični zalogaj. Preseliti je bilo treba režijo in vso pripadajočo opremo ter še isti dan nemoteno oddajati z nove lokacije. Nujno je bilo postaviti zasilno režijo, da smo lahko nemoteno zagnali program. Bilo je zelo na "knap", ampak smo zmogli in uspeli tako, da gledalci doma niso opazili nobene spremembe.

„„ Koliko časa ti v povprečju vzame montaža npr. 15-minutne oddaje? Povprečen potrebni čas za montažo 15-minutne oddaje je težko določiti. Predvsem zaradi zahtevnosti oddaje, posnetkov in še in še. Če pa gre za predstavitveni film, se lahko pogovarjamo že v tednih. No, ampak vseeno. Recimo za 15 minutno oddajo v povprečju porabim od šest do osem ur. „„ Kateri posnetki so najboljši in ti lajšajo montažo? Hm, to je zelo dvoumno vprašanje. Teoretično takšni, da bi jih lahko samo presnel na master in spustil v eter. Drugače pa vsaj takšni, ki so posneti s stojalom in s približno ustrezno nastavljenimi parametri kamere glede na dano situacijo.

BREZ PANIKE

V TOMOVI DNEVNI SOBI

Poslansko vprašanje

Smo dobri gospodarji?

Petek 13. februarja 2009 ob 20. uri

Ponedeljek ob 21.35

Zadnji četrtek v mesecu ob 20. uri

Vsak torek ob 22.30

Kljub temu da se je večina mladih med ledenimi dnevi zavila v topline svojih domov, smo našli kar nekaj pogumnežev, ki so vztrajno žurali tudi pozimi. Tako smo se pogovarjali s skupino Šukar, spraševali Manco Špik, skočili še na koncert zbora Perpetuum Jazzile in….

Verica Marušič je v eni zadnjih oddaj gostila Novomeščana, ministra Gregorja Golobiča: »V krizi je potrebno ohraniti pravo mero treznosti o zavedanju situacije, a ne zato, da bi se vdali v črno usodo, ampak zato, da bi vlekli prave, pozitivno naravnane poteze .«

Renata Brunskole se je znašla pod točo vprašanj o aktualnih potezah premiera Boruta Pahorja, seveda ni šlo niti brez tretje razvojne osi. Ivan Grill pa je moral pojasnjevati tudi zaplete okoli Hrvaške ter odnose med njegovo stranko SDS in zdajšnjo vlado.

Urednik Slobodan Jovič pripravlja zgodbe o poslovanju Trima Trebnje v letu 2009, nacionalnih nagradah Gospodarske zbornice, dinamiki izgradenj hidroelektrarn na spodnji Savi ter o blagovni znamka Sinalco, ki je spet v Sloveniji. V pripravi pa turizem skozi oči gospodarstva.

42

Vaš mesečnik

št. 54, februar 2009


„„ Si očka dvojčkov, Lune in Eneja. Koliko sta stara, s čim je največ dela, kakšen je spanec ponoči? Ja, moja "cukrčka" sta trenutno stara dobrih 15 mesecev in sta zelo razposajena, predvsem ponoči, grrrr. Sam namreč zelo rad spim, kar se je z rojstvom mojih "bucotov" korenito spremenilo. Moram priznati, da večino odgovornosti in vstajanja ponoči pade na breme moje življenjske sopotnice Vesne. Ob tej priložnosti bi se ji rad zahvalil za razumevanje in vso podporo pri vseh mojih dejanjih in še moji "v.d." tašči Ireni, ki vsakodnevno pomaga pri vzgoji najinih dveh biserčkov.

Marko Mesojedec

Gost v oddaji »Poslansko vprašanje«

Franc Bogovič 26. februar ob 20. uri na TV Vaš kanal

Jelena

»Novinarsko odpovem, ko se komu zgodi kaj hudega« „„ Kdaj in kako si postal sevniški dopisnik? Pravzaprav dolga zgodba. Imaš dovolj časa? Ha, ha. Začelo se je na Radiu Sevnica. Po nekaj letih me je takratni urednik Studia D, Sandi Pirš, ki danes vodi Radio Krka, povabil k sodelovanju. Med številnimi izjemnimi ljudmi, ki sem jih spoznal pri radijskem delu, je bila tudi direktorica Vašega kanala Irena Vide. Po eni izmed neštetih kontaktnih oddaj, ki sem jih vodil v večernem terminu na radiu, me je povabila na televizijo. Še danes slišim njene besede: »Vili, po toliko letih radijskega dela, ali ne bi poizkusil še na televiziji? Vsaj toliko, da boš začutil moč tega medija!« Prve prispevke za Vaš kanal sem naredil decembra 1999. Pri odstiranju spominov čutim dolžnost, da povem, da so bili začetki pokrivanja dogodkov za Vaš kanal v Sevnici odločilno povezani z naklonjenostjo izjemnega človeka, lani preminulega župana Kristijana Janca. Skupaj z njim in prvim snemalcem Vašega kanala v Sevnici, Francijem Pavkovičem, smo gradili prepoznavnost občine in naše televizije. „„ Kaj te na terenu vedno znova preseneti? Pri našem silno raznolikem delu lahko tematika, ki jo želimo obdelati in predstaviti, vedno vsaj malo preseneti. Bolj kot to, včasih presenečajo ljudje, njihov svet in njihova edinstvenost. Zato je delo na televiziji tako pestro in zanimivo.

„„ S čim se ukvarjaš poleg televizijskega dela? Po končani šoli sem se redno zaposlil v sevniški Območni službi Zavoda RS za zaposlovanje, kjer sem dolga leta delal na področju štipendiranja, danes pa je moje delovno področje izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja. „„ Te dejstvo, da te poznajo vsi Sevničani, obremenjuje ali je to olajševalna okoliščina? Ko pred mikrofonom ali kamero »oddelaš« vsaj nekaj oddaj, si prestopil prag anonimnosti. To je davek in hkrati nagrada za delo, ki ga opravljamo. Dejstvo, da si poznan ali celo popularen, mislim, da bolj navdušuje začetnike. Po toliko letih se skritih pogledov navadiš. Kot tudi drobnih pozornosti, ki smo jih včasih deležni. „„ Katerih zgodb se zaradi čustvene ali drugačne bližine nisi mogel ali želel lotiti? Spoznal sem, da novinarsko odpovem, če se temu lahko tako reče, kadar se kaj hudega zgodi nekomu, ki mi je blizu, ko to osebo morda izgubim. Takrat potrebujem mir in čas. Tako izjemno težka preizkušnja je bila lanskoletna nesreča na hidroelektrarni Blanca. Tiste dni so o dogodkih z Blance poročali kolegi iz Novega mesta. „Če „ zaključiva nekoliko bolj sproščeno, zima je letos kar radodarna s snegom. Si morda kaj smučal na Lisci? Letos sem že dvakrat obiskal Lisco za televizijski prispevek. Kadar delam, je pomembno, da dobim posnetke in informacije, ki jih iščem. Ko zaključim in opazujem prekrasno planino, odeto v snežno belino, si rečem: »Vili, vse najlepše boš zamudil.« Pa kaj, ko že zvoni telefon za pripravo druge novice. Smučanje, morda kakšen dan na Lisco, sicer pa gremo z družino, ženo Zdenko in hčerkama Petro (14) in Sanjo (10), med zimskimi počitnicami na smučanje v Kranjsko Goro. Te dni si vzamemo čas zase.

Marko Mesojedec

Od ponedeljka do petka Ob 17.50

Obzornik (Dolenjski, Belokranjski, Posavski), sobota ob 21.25

Pokličite župana

Novice

Umor. Strast. Pobeg. Vrnitev. Razvpita telenovela z mediteranskim pridihom. Čas, ko moški obmolknejo in ko se televizijski daljinski upravljavec vrti večinoma le v ženskih rokah. Vsakodnevna doza dobrih 30 minut, ki jih nikakor ne gre zamuditi. Osnova za jutranjo kavo.

Ozadja in mnogo več. Več tistega, kar ne najde domovinske pravice v vsakodnevnih Novicah. Najbolj celovit televizijski prikaz posameznega področja jugovzhodne Slovenije. Oddaja o ljudeh in za ljudi. O malih uspehih, ki sicer ne najdejo poti do medijskega sveta.

»Gospod župan, kako spet ni denarja za našo krajevno skupnost? To župan, ste pa odlično naredili, končno! Občinski veljaki v živo v studiu na dosegu vašega telefona. Pokličite in povprašajte vse tisto, kar ste položili v upravljanje izbranim za zadnjih lokalnih volitvah.

Lokalna informacija je kraljica. In na TV Vaš kanal ji vsakodnevno pripravljamo udoben prestol. Saj veste, kar ni v medijih, se sploh ni zgodilo. In na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju se vsak dan zgodi ravno za 14 minut razburljivih zgodb, ki jih ne gre zamuditi..

št. 54, februar 2009

Sreda, četrtek ob 20. uri

Od ponedeljka do sobote ob 18.45

Vaš mesečnik

43

vaš kanal

zelo na knap«

Vili Zupančič, sevniški dopisnik


v objektivu Prebivalci obkolpskih krajev v Beli krajini že več kot dvajset let ne pomnijo tako močnega ledu na reki Kolpi. Ledena skorja je bila najdebelejša v okolici Adlešičev, pojav pa je zbudil tudi veliko medijskega zanimanja, saj so o ledu na Kolpi poročale vse najpomembnejše slovenske medijske hiše. (tomislav urh)

Elvira Medved, vodja Službe za odnose z javnostmi v Krki, ki je prevzela prestižno nagrado, in Mitja Rotovnik, generalni direktor Cankarjevega doma. V Cankarjevem domu so nagradili poslovne partnerje, sponzorje in donatorje, s katerimi so tudi v preteklem letu odlično sodelovali. Podelili so priznanje za Zvestobo za večletno neprekinjeno finančno podporo kulturno-umetniškega programa CD, za Donatorja leta ter za Pokrovitelja leta. Za slednje, najprestižnejše priznanje, je skulpturo je oblikoval akademski kipar Dušan Tršar, prejela pa jo je Krka d. d., tovarna zdravil iz Novega mesta, ki je lani sponzorirala izjemen projekt Cankarjevega doma v slovenskem prostoru - razstavo Faraonska renesansa. Za sponzoriranje omenjenega projekta so se v Krki odločili zaradi enkratnosti razstave in predvsem zaradi njenega izobraževalnega vidika, saj si je razstavo v času trajanja od marca do julija 2008 poleg ostalih obiskovalcev ogledala tudi večina slovenskih osnovnih in srednjih šol. Ob razstavi je Cankarjev dom izdal tudi izobraževalno knjižico o zgodovini starega Egipta za osnovne šole.

Med priprave na vsebinske spremembe programa TV Vaš kanal sodijo tudi različne izobraževalne oblike. Prav v teh dneh se vrstijo različne delavnice, kjer novinarji, dopisniki, snemalci in montažerji skupaj z vodstvom hiše osvajajo nova znanja in hkrati utrjujejo že preizkušene modele. (božo vidmar) Na prvi pogled najbrž nihče ne bi ugotovil, da resni profesor geografije na novomeški gimnaziji Robert Šupe živi dvojno življenje. Vsake toliko časa se namreč preveli v G-mana. G-man je reper, ki v svojih skladbah razglablja o težavah šolskega vsakdanjika. O svojih vzornikih, načrtih ter odzivu kolegov v službi je G-man spregovoril tudi za oddajo Brez panike, ki bo na sporedu 13. februarja.

44

Vaš mesečnik

Pomoč bakel, pet kilometrov, 150 pohodnikov in tri ure. Glavni podatki letošnjega nočnega pohoda po belokranjski rudarski pešpoti Kanižarica – Butoraj. »Zame osebno malo naporno, ampak vse skupaj zelo dobro pripravljeno,« nam je zaupal eden izmed starejših pohodnikov. (tomislav urh) št. 54, februar 2009


v objektivu Jasna Šinkovec, Društvo Julija in Milena Kramar Zupan, Zdravstveni dom Novo mesto

Na poziv za zbiranje sredstev za nov mamograf se je odzvala tudi Televizija Vaš kanal, ki je v celoti posnela koncert Poglej me ter tako omogočila darovanje sredstev gledalcem po vsej Sloveniji. Koncert sta si v živo ogledali tudi direktorica Irena Vide ter koordinatorica programa Tatjana Petrič. Foto: Foto Asja (Robert Kokol)

Na koncertu za nov mamograf se je zbralo veliko znanih obrazov iz vse jugovzhodne Slovenije. Prizadevanja Društva Julija je tako pozdravil novomeški župan Alojzij Muhič, ki dobro pozna brežiško pevko Nušo Derenda, ki je na koncertu brezplačno nastopila. Da bi imel takšno kilometrino kot Nuša, si najbrž želi tudi mladi Belokranjec Manuel Bebar, sicer zmagovalec lanskega festivala Glas mladih Bele krajine. Pod okriljem veterana Tonija Gašperiča mu gotovo ne bo hudega.

V promet na koncertu za mamograf je šlo prav vse, nam je povedala ena izmed prizadevnih kuharic. Po besedah Metke Wachter so bili glasbeniki najbolj navdušeni nad krofi, slanim pecivom in torticami, zelo hitro pa je zmanjkalo tudi narezkov. (Mia Brunej)

Montažer oddaje Brez panike na TV Vaš kanal Bojan Vojnović v sebi skriva številne talente. Med drugim tudi glasbenega, saj igra v različnih zasedbah. Basist je tako del legendarne ekipe Oko, igra pa tudi v bendu Novomeščana Marijana Novine. Fotograf Robert Kokol je stalnica novomeških družabnih prireditev, saj v svoje objektive nenehno lovi bolj ali manj po(ne) srečene trenutke slavnih in malce manj znanih osebnosti. »Za dobre fotografije je ključno predvsem zaupanje, v lovljenju sproščenih trenutkov pa sem torej tudi malo paparaca,« se navihano nasmehne.

št. 54, februar 2009

Irene Tratnik se večina spomni po skladbi Malo miru, s katero je zaslovela še kot najstnica. Trebanjka se je kasneje preselila v Italijo, kjer si je v Veroni ustvarila družino. Letos so jo glasbeni odri ponovno zamikali in tako je posnela skladbo z naslovom Otožni tango, ki jo je zanjo napisal Marko Pezdirc. Tratnikova je v preteklosti sicer posnela tudi duet z Otom Pestnerjem.(tp) Vaš mesečnik

45


v objektivu Za prijetno presenečenje je na koncu razstave o drevesih in gozdu poskrbela Marija Imperl, direktorica KTRC Radeče, ki je radeškemu županu Matjažu Hanu voščila za rojstni dan. Voščilu sta se pridružila še Manica Vintar, predstavnica Zavoda za gozdove, in Jože Prah, po izboru bralcev revije Kmečki glas - naj gozdar leta 2008. (V.Z.)

Letošnja prireditev Športnik leta 2008 je bila v marsičem presenečenje. Predvsem za najboljšega športnika v novomeški občini Dejana Sitarja, ki mu je po štirih zaporednih drugih mestih v peto le uspelo. Je pa zato že petič športnica postala Sabina Šehič, medtem ko je med kolektivi največ glasov prejel Košarkarski klub Krka, predvsem po zaslugi uvrstitve v mednarodno NLB ligo.

Na Stražnjem Vrhu pri Črnomlju se je konec januarja zbralo okoli dvajset vinogradnikov črnomaljskega društva vinogradnikov. Zanje so najprej pripravili predavanje, nato pa je specialist za vinogradništvo Jože Maljevič še praktično prikazal rezanje trte. (tomislav urh)

Mojster priprave srbskih jedi z žara Slobodan Milenković – Gedžo je pred petimi leti v dolenjski metropoli odprl okrepčevalnico, ki jo radi obiskujejo gostje iz različnih krajev. V začetku februarja se je Gedžo srečal z Abrahamom. Vstop v novo življenjsko obdobje polno modrosti je komentiral z naslednjimi besedami: »Nikoli več ne bo tako, kot je bilo, boriti se s petdesetletnikom ni enostavno.« Gedžo je vesele narave, dobro voljo prenaša tako na svoje goste kot sodelavce, s katerimi je bučno proslavil Abrahama. Srečni zmagovalec nagradne igre za novi VW Golf prihaja iz Novega mesta. Znamka Volkswagen je v okviru predstavitve Golfa šeste generacije na slovenskem trgu pripravila nagradni natečaj na spletu Naredi svojo številko 6!. Številni sodelujoči so v Volkswagnovih prodajnih salonih po vsej Sloveniji na kreativen način naredili v ali ob vozilih svojo številko 6 in se fotografirali. Med vsemi prispelimi fotografijami so obiskovalci spletne strani izbrali 66 najboljših in najbolj kreativnih fotografij, ki so se uvrstile v finale. S pomočjo naključnega žreba je bil za zmagovalca natečaja izbran Miha Srebrnjak, ki je od Avtohiše Berus dobil v enoletno uporabo novo vozilo VW Golf. Srečni zmagovalec in celotna družina so bili nagrade izjemno veseli. Dejali so, da se bo novi Golf odlično podal k dvema voziloma VW Golf četrte generacije, ki ju trenutno uporabljajo.

46

Vaš mesečnik

Novomeški simfonični orkester Glasbene šole Marjana Kozine že tradicionalno ob slovenskem kulturnem prazniku napolni Športno dvorano Marof. Tudi letos ni bilo nič drugače. Orkester, sestavljen iz nekdanjih in sedanjih učencev šole, je pod taktirko Sandija Franka vnovič navdušil s klasičnimi in lahkotnejšimi skladbami. št. 54, februar 2009


št. 54, februar 2009

Vaš mesečnik

47


Vas mesecnik februar 2009  

Vaš mesečnik je namenjen dogajanju v 19-ih občinah Dolenjske, Bele Krajine in Posavja, informacije, ki jih prinaša, pa neredko segajo tudi p...

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you