intervju
atanov! torij, sem začel igrati v zasedbah, ki so spremljale velike pevce zabavne glasbe, kot je na primer Edith Piaf. Potem sem začel pisati glasbo, seveda jazz, da sem nekaj zaslužil. In že nekaj časa sem opažal, da v tem nimam veliko prakse, zato sem iskal profesorja. Našel sem človeka, ki mi ga je nekdo priporočil. To je bil Leibnovitz. Poklical sem ga in že prvi dan opazil, da nima pojma o jazzu. Šele kasneje sem ugotovil, da je napisal 20 knjig o glasbi, in prav on me je odpeljal v novo glasbo. Kakšna je bila Edith Piaf kot oseba? Jaz sem te pevce spremljal v produkciji za plošče. In ko sem naredil pet plošč je bila že zelo bolna in je po nekem premoru začela spet peti, a je pela že sede, tako zelo je bila utrujena. Vi svoja dela velikokrat dirigirate in celo igrate, kar ni ravno pogosto. Pri nas živimo v družbi, kjer so sami specialisti. Ta je zidar, tisti je fotograf, vi ste novinarka. Če vzamem za primer Leonarda da Vincija. Zjutraj je pisal knjigo o botaniki, popoldne je delal načrte za obrambo mesta. Zvečer je šel na pokopališče, da je odkupil mrtvake in raziskoval njihovo notranjost, ob sobotah, ko ni imel kaj delati, pa je risal. Dandanes je jasno, da ste ob takšnem stališču v družbi šarlatani. Ker je tudi informacij
Ton ne more biti komunističen ali katoliški! toliko več, da je nemogoče vse obdržati. A jaz sem glasbenik. Glasbo lahko izumite, ste komponist, improvizator. Potem imate pedagoge, izvajalce, muzikologe, dirigente, vsak je nekaj. Jaz sem od vedno vsega po malo. In sedaj, ko sem na koncu življenja, lahko rečem, da sem vse dejavnosti rad delal. Ampak pred tremi leti sem doživel kap in desna roka mi ne dela dobro, in ne morem več dirigirati. Majhno zasedbo še gre z eno roko, za velik orkester pa rabite obe. Žal ne gre. št. 56, april 2009
Ste velik glasbeni inovator, v svoje ustvarjanje tako še vedno vključujete tudi nove tehnologije. Kadar jih potrebujem. Kako pa gledate na dejstvo, da se danes ogromno glasbe naredi na računalniku? Pozitivno in negativno. Jasno je, da je za komercialno glasbo računalnik čudovit. Vanj napišete partituro, potem pa prihranite ogromno stroškov za produkcijo. Če recimo pišete za velik orkester z 80 glasovi kopist potrebuje 6 mesecev za prepis, tu pa zgolj pritisnete na gumb. Zato je v komercialni glasbi računalnik absolutno nujen. Če se ukvarjate z inovacijo in ne samo s tradicionalnimi stvar-
Za pol ure glasbe bom delal eno leto. Vaš mesečnik
25